Podrobnosti

Kategorija: Novice

22 oktober 2020

Začelo se je kot posel, sklenjen z vplivnimi in dobro plačanimi kreativci, končalo z entuziazmom domačih in prijateljskih ustvarjalcev.

Lendava je v projekt evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 doslej vložila več kot 300 tisoč evrov, razkriva poročilo, ki ga je pripravila občinska uprava. Kljub temu vložku pa se ni približala cilju, saj se ni uvrstila v ožji izbor kandidatk za naslov evropske prestolnice kulture.
Z napovedjo kandidature je zgodaj izzvala elitne kulturniške kroge, toda drzno naskakovanje iz nekega perifernega okolja je imelo svojo ceno. Prejšnji župan Anton Balažek je povabil izkušene, predvsem pa vplivne ljudi, Mitjo Čandra in Aleša Štegra ter njun krog ljudi, ki so svoje delo visoko ovrednotili.
Z nekega zornega kota to morda ni sporno. Je pa vredno poudariti, da je ostal madež domnevno nepoštenih praks in da akterji za nedokončano nalogo niso nosili nobenih posledic. Po preteku pogodbe sta januarja 2019 Šteger in Čander pospravila kovčke in šla. Posel je bil po zamenjavi lokalne oblasti v Lendavi za njiju končan. Enakega sta nato začela na Ptuju. Tam je sodelovanje trajalo, dokler občinski svet ni priprl finančne pipice.

Pritožba na EK
Občina Lendava se je zaradi ugotovljenih kršitev poslovnika o izvedbi postopka za pridobitev naslova evropska prestolnica kulture (EPK) za leto 2025 v Republiki Sloveniji pritožila na Evropsko komisijo (EK). Opozorila je na sum pristranskosti oziroma konflikta interesov pri dveh članih žirije, ki ju je imenovalo ministrstvo za kulturo, in na njune nezadostne reference, poudarila pa tudi kršitev zaradi lokacije sestanka za predizbor, saj je bil ta v Ljubljani, ki prav tako kandidira za naslov EPK.Odgovor, ki ga je občina prejela od EK maja letos, je bil ohlapen in splošen. Lendava kljub temu vztraja pri dokazovanju kršitev.

Z denarjem do uspeha
So imela vsa izplačila v štirih letih osnovo v sklenjenih pogodbah? Je bilo delo opravljeno in imelo učinek? So imeli od posla koristi tudi domači kulturniki? Nedvomno je imela po zaslugi izbranih kreativcev Lendava predvsem v letih 2017 in 2018 medijsko publiciteto, o kakršni je lahko prej, kljub bogati kulturni ponudbi, le sanjala. Prišli so novinarji z renomejem, ki prej Lendave še povohali niso, je dogajanje takrat povzel poznavalec razmer. S tega vidika so bila plačila nedvomno dobra naložba, še pove. Če vse te objave primerjamo še s ceno oglasnih sporočil v medijih, se je vložek izplačal tudi po ekonomski plati.
Kljub temu se poraja dvom o poštenosti doseženega. To, da je Lendava s svojo kandidaturo in bogatim kulturnim življenjem v nekem trenutku zablestela v širšem prostoru, ni bil le uspeh strokovnega in trdega dela ekipe, ampak »unovčenih« poznanstev, vpliva, morda celo pritiska na odločevalce. Čander se je s svojim krogom sodelavcev zaradi spornih praks, domnevnih konfliktov interesov, prepletanja funkcij, vplivanja na odločevalce pri različnih kulturniških projektih, tudi kandidaturah za EPK 2025, že znašel pod plazom kritik.
Pogodbe
Omenjeno poročilo tudi razkriva, da sta Občina Lendava in Galerija - Muzej Lendava v letih 2016, 2017 in 2018 sklenili številne pogodbe z zavodom Kreativna baza. Ta je do 17. januarja 2019, ko se je končalo sodelovanje z Lendavo, poslovala kot zavod, nato se je statusno preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. Z osnovnim kapitalom sta jo ustanovila Maja Čepin Čander in Mitja Čander.
Izstopa še nekaj primerov finančnih transakcij, ki so stekle prek domačih kulturnih ustanov. Koliko je torej z »bogate« mize za EPK do leta 2019 padlo v žepe domačih kulturnikov?

Domačim pa nič
Občina Lendava je sklenila 8. decembra 2017 pogodbo v vrednosti 43.500 evrov z zavodom Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKCL) za programsko in organizacijsko prenovo dejavnosti kulturnega doma. Tri dni zatem je KKCL objavila na svoji spletni strani poziv k zbiranju prijav, deset dni po sklenitvi pogodbe z občino pa je že tudi sklenila pogodbo z izvajalcem, podjetjem Razum samostojne podjetnice Mojce Redjko iz Maribora. Ta je imela »v žepu« prepričljiv program dela za obdobje od januarja do konca decembra 2018.
»Prireditve so bile realizirane v izvedbi zunanjih izvajalcev programov po posameznih prireditvah, za kar je poskrbela navedena zunanja izvajalka, za vsako izvedbo je bila sklenjena pogodba ali izdana naročilnica,« je povedal direktor KKCL Albert Halasz. Vse prireditve so predstavljene v poročilu zavoda za leto 2018.
Nekaj teh prireditev se je dopolnjevalo s prireditvami v okviru programa Poleti v Lendavo, kar pomeni, tako Halasz, razliko med pogodbenim in izplačanim zneskom. Ta je namreč bil dobrih 46 tisoč evrov.
Glede povečanega poslovnega sodelovanja ali nakazil KKCL Beletrini prav v času vključevanja njenih lastnikov (direktor Mitja Čander, programski direktor Aleš Šteger) v projekt EPK pa je Halasz pojasnil, da je to posledica sklenjene pogodbe o naročnini na portal Biblos ter nabavi elektronskih knjig prek navedene založbe, po besedah Halasza vse v obsegu sredstev, ki jih skoraj v celoti za to namensko zagotavlja ministrstvo za kulturo.

Sejnine prek ZKD Lendava
Občina je v sklopu EPK pogodbo v višini 30 tisoč evrov sklenila februarja 2018 tudi z Zvezo kulturnih društev (ZKD) Lendava, denar pa naj bi bil namenjen izvajanju dejavnosti. »Za delovanje ZKD Lendava ni bilo izplačanih nobenih zneskov, saj mi tega denarja nismo dobili nakazanega, ampak je Občina Lendava ta sredstva črpala glede na dogovorjen znesek po izstavljenih zahtevkih. Mi smo bili samo izvajalci, to je izstavljalci zahtevkov in poročil o prisotnih članih na sejah EPK,« je pojasnila Danijela Hozjan, predsednica ZKD Lendava. Po prejetem poročilu vodje EPK o izvedeni seji programskega sveta in listi prisotnih članov je torej ZKD Lendava mesečno izstavljala občini zahtevke za stroške vodje in članov programskega sveta. Vodja programskega sveta Aleš Šteger je na tak način prejel skupaj s sejninami 13.904 evre bruto, preostalih pet članov pa 7441 evrov bruto. ZKD Lendava razlike denarja do pogodbenega zneska ni prejela.

Praznih rok
Kljub visokim vložkom pa Lendava po odhodu Čandra in Štegra ni imela ne dokumenta ne smernic, na katerih bi lahko pripravila prijavo na razpis za kandidaturo, je navedeno v poročilu. Obstajal je le Lokalni program za kulturo 2017–2025, ki se posredno nanaša na EPK in za katerega je občina Kreativni bazi prav tako plačala 14 tisoč evrov.
Zdajšnji župan Janez Magyar se je pri nadaljevanju projekta odločil za povsem drug pristop od predhodnika. Stavil je na strokovnost, srčnost in entuziazem ljudi, ki živijo v Lendavi ali so nanjo navezani. Oblikovala se je ožja skupina, ki je v kratkem času pripravila obsežno gradivo. Celotni stroški tega dela priprav so znašali skupaj 58 tisoč evrov. Kljub dobrim občutkom po predstavitvi vloge februarja letos Lendava ni prišla v ožji izbor kandidatk.

Izplačila zunanjim partnerjem za EPK (do leta 2019). Vir: Poročilo Občine Lendava

Objava nasprotnega mnenja

V uredništvo Vestnika smo prejeli odgovor Maje Čepin Čander, direktorice Kreativne baze, na članek »Prišli taki, ki prej Lendave še povohali niso«, ki govori o razkritjih poročila lendavske občinske uprave in ki je bil v časopisu objavljen 15. oktobra 2020.

Njihov odziv objavljamo v celoti:  »V treh letih (2016–2018) smo z veliko energije in resnično predanostjo Lendavo postavili v središče slovenske kulture in kulturnega turizma, kar se je ne nazadnje poznalo tudi v občutno povečanem obisku galerije, stolpa in mesta nasploh. Lendava je na podlagi našega trdega dela postala medijsko zanimiva destinacija. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je Lendava prav v tistem obdobju prvič dobila zanimivo in raznoliko poletno kulturno dogajanje, ki je pritegnilo mnoge, ne le domačine. Ponosni smo, da smo lahko uspešno delovali v večnacionalnem in večkulturnem okolju in po svojih močeh prispevali k boljšim odnosom na obmejnem območju. Prepričani smo, da je medijsko obračunavanje z nami del širšega političnega obračuna z nekdanjim županom in njegovo ekipo, po drugi strani pa gre za iskanje alibijev za neuspešno nadaljevanje kandidature, ki je bila tako po našem mnenju kot tudi po mnenju mnogih v slovenskem prostoru zastavljena na trdnih in široko prepoznavnih temeljih.«

vir: vestnik.si / Majda H.

• Lendava
• EPK
• Šteger

Podrobnosti

Kategorija: Novice

21 oktober 2020

Lendava je za projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) od leta 2016 plačala več kot 300.000 evrov, a se ni uvrstila v ožji izbor. Z občine prvi ekipi, ki je pripravljala projekt pod vodstvom Aleša Štegra in Mitje Čandra ter zavoda Kreativna baza, očitajo, da v dveh letih ni pripravila nobene vsebine za prijavo, potem pa je od projekta odstopila.

Poročilo o izvajanju projekta Lendava EPK 2025 so zahtevali lendavski svetniki z namenom prikaza vseh aktivnosti in sklenjenih pogodb pri pripravah na kandidaturo za EPK.

V njem piše, da sta z enostransko odpovedjo nadaljnjega sodelovanja z občino Lendava ključna protagonista projekta Aleš Šteger in Mitja Čander januarja 2019 postavila občino v izjemno neugoden položaj.

“Občina je bila postavljena pred dejstvo, da kljub številnim ustanovljenim organom – programski svet, projektni svet, razvojna pisarna -, intenzivni medijski prisotnosti in angažiranju številnih oseb in podjetij s pogodbami v skupnem znesku več kot 205.000 evrov med leti 2016 in 2018 ni imela skorajda nobenega oprijemljivega dokumenta, še manj pa konkretnih ali vsaj okvirnih smernic, dejstev ali vsebin, na katerega bi lahko gradili vsebino prijave za EPK,” piše v poročilu.

Ključna naloga programskega sveta, ki ga je vodil Šteger, to so povezovanje in sodelovanje vseh dejavnikov na področju kulture, razvoj novih vsebin, sodelovanja in ponudbe kulturnih dobrin, oblikovanje vsebin, ki bodo omogočile pripravo konkurenčne vloge na razpis in doseganje ciljev projekta, po oceni poročila ni bila opravljena.

Po podatkih je samo zavod Kreativna baza od lendavske občine v omenjenih dveh letih na podlagi več pogodb dobil skupno nekaj manj kot 78.000 evrov, od javnega javnega zavoda Galerije – Muzeja Lendava, katerega ustanovitelj je občina, pa še 39.000 evrov. Šteger je za vodenje programskega sveta in sejnine dobil 13.900 evrov, pet članov pa skupaj 7400 evrov.

Lendavski župan Janez Magyar poročilu pritrjuje rekoč, da omenjeni “programski svet za prijavo na kandidaturo ni pustil nobene vsebine, pobrali so ogromno denarja za svetovanje, a če svetuješ, moraš imeti tudi produkt, tega pa ni bilo”.

Če bi opravili promocijo, kot pravijo, bi prišli v drugi krog, vendar od sebe niso dali nič, kar bi lahko uporabili kot osnovo za začetek dela druge ekipe na začetku leta 2019, še pravi Magyar in dodaja, da je edino, kar so napisali, povzetek Lokalnega programa kulture, ki pa so ga pripravili občinski javni zavodi.

Direktorica Kreativne baze Maja Čander se z očitki ne strinja in odgovarja, da so z veliko energije Lendavo postavili v središče slovenske kulture, kar da se je nenazadnje poznalo tudi v občutno povečanem obisku galerije, stolpa in mesta nasploh.

“Za denar, ki nam ga očitajo, večje agencije česa podobnega gotovo ne bi postorile. Prepričana sem, da je obračunavanje z nami del širšega političnega obračuna s prejšnjim županom Antonom Balažkom in njegovo ekipo,” pravi Maja Čander in dodaja, da so ponosni, da so lahko uspešno delovali v večnacionalnem in večkulturnem okolju in po svojih močeh prispevali k boljšim odnosom na obmejnem področju.

Po njenih besedah gre tudi za iskanje alibijev za neuspešno nadaljevanje kandidature, ki je bila po njihovem mnenju kot tudi mnenju mnogih v slovenskem prostoru zastavljena na trdnih in široko prepoznavnih temeljih.

Potem ko sta Šteger in Čander zapustila Lendavo, so na občini povabili k sodelovanju t.i. najširšo koalicijo izjemnih posameznikov, večinoma domače ustvarjalce, ki so skupaj z novo ekipo pripravili obsežno in zahtevno vsebino kandidature. Za to so, skupaj z vsemi stroški in materiali, plačali 58.000 evrov.

V Lendavi so še vedno prepričani, da je bil pri postopku za pridobitev naziva EPK za leto 2025 v Sloveniji kršen poslovnik, zato pri pritožbi vztrajajo, saj so, kot piše v poročilu, kršitve dokazljive in konkretne.

vir STA

• Anton Balažek
• Krona
• nakup

Podrobnosti

Kategorija: Novice

21 oktober 2020

Nekdanji lendavski župan se je odzval na novinarski prispevek z naslovom Balažku grozi nova ovadba?

Anton Balažek, nekdanji lendavski župan, se je odzval na novinarski prispevek z naslovom Balažku grozi nova ovadba? Na spletni strani je bilo v prispevku zapisano, da je nadzorni odbor Občine Lendava ugotovil oškodovanje občinskega proračuna za najmanj 100 tisoč evrov z nakupom prostorov Krone. Balažkov odziv objavljamo v celoti.

»Odločno zavračam vsa namigovanja in trditve, da je bil nakup prostorov v mestni hiši v Lendavi netransparenten ali škodljiv. Takšne trditve so povsem neutemeljene in zlonamerne. Obravnavani nakup  prostorov (lokal Krona) v mestni hiši v Lendavi, ki je bil izveden v letu 2018, je bil realiziran v skladu z občinskim proračunom za leto 2018 in v skladu z Načrtom razvojnih programov občine.  Pogodba je bila sklenjena na podlagi sklepa občinskega sveta in po ceni, ki je bila nižja od vrednosti, ki jo je določil uradni cenilec. Predpostavka, da bi občina pri nakupu morala špekulirati (čakati na dražbo, se pogajati z upniki), je povsem zgrešena in je v nasprotju z osnovnim poslanstvom občine.

Zatrjevanje, da bi se o prodaji nepremičnine občina morala pogajati z upniki, nima ne pravne in tudi ne dejanske podlage, saj upnik ni lastnik nepremičnine, prodajno pogodbo pa je mogoče skleniti le z dejanskim lastnikom nepremičnine. Ker je šlo za javni interes občine, saj je nepremičnina v mestni hiši, je potrebno zavrniti tudi popolnoma pravno zgrešene navedbe o tem, da bi bilo potrebno čakati na dražbo, se pogajati z upniki itd. Sploh ni gotovo, da bi do dražbe prišlo, niti ni bila določena izklicna cena, kaj šele da bi bilo znano za kakšen odstotek od izklicne cene bi se nepremičnina sploh prodajala. Poleg tega je dražba namenjena temu, da se za nepremičnino doseže čim višja cena, ki v primeru več dražiteljev lahko doseže bistveno višjo ceno od izklicne in tudi od ocenjene vrednosti. 

Prepričan sem, da je občinska uprava na čelu s takratnim direktorjem strokovno korektno vodila postopke in pogodbo pravilno sklenila z lastnikom nepremičnine. To bi v odzivnem poročilu  takratni izvajalci postopkov (takratni direktor občinske uprave, pravnica) in takratni župan lahko korektno  pojasnili, če bi bili k temu pozvani. Glede na potek dogodkov tega namena s strani avtorjev odzivnega poročila očitno ni bilo, kar bi lahko pomenilo, da se politično obračunavanje in zavajanje javnosti nadaljuje.

Občina Lendava ima danes v lasti prostore, ki imajo zgodovinsko in strateško vrednost. Kupljeni so bili po nižji ceni od realno ocenjene vrednosti in po predpisanih postopkih.  V Načrtu razvojnih programov 2018-2021 je bilo predvideno, da bodo kupljeni prostori (lokal) v mestni hiši, z muzejsko in turistično promocijsko vsebino, pričeli delovati v prvi polovici leta 2019.«

vir: vestnik.si

Podrobnosti

Kategorija: Novice

19 oktober 2020

Rezultati 18.10.2020

Lestvica:

• Zdravstvana postaja
• Dobrovnik
• Zdravnica
• ocena

Podrobnosti

Kategorija: Novice

19 oktober 2020

Slovenski zdravniki specializanti so v anonimni anketi Sveta za izobraževanje Zdravniške zbornice Slovenije ocenili svoje mentorje in ustanove. Med njimi je tudi zdravnica, ki že leta deluje v ambulanti v Dobrovniku.

Zdravnica iz Zdravstvenega doma Lendava Julijana Hebar Kepe je z najboljšo možno povprečno oceno 5 med najbolje ocenjenimi zdravniki, so zapisali na lendavski občini. Julijana Hebar Kepe, specialistka splošne medicine, že 28 let dela v ambulanti v Dobrovniku, ki je del Zdravstvenega doma Lendava.

vir: pomurec.com

Podrobnosti

Kategorija: Novice

14 oktober 2020

V soboto, 10. oktobra, je v Komendi potekal 5. pokal Komende v judu. Sodelovalo je 260 tekmovalcev iz 29 klubov, med katerimi so se odlično odrezali tudi pomurski judoisti.

Judoistke Judo kluba Lendava so bile uspešne v kategoriji starejših deklic, kjer so osvojile naslednje uvrstitve:

- do 52 kg: 2. mesto - Ria Gabor
- do 63 kg: 1. mesto - Lana Škraban
- do 63 kg: 3. mesto - Sara Sep
- do 63 kg: 9. mesto - Vanessa Tkalec

vir: pomurec.com

• filmski
• nagrada
• Áron Horváth
• Delčki
• vesna

Podrobnosti

Kategorija: Novice

13 oktober 2020

V nedeljo, 11. oktobra, so bile v Veliki Unionski dvorani hotela Union podeljene nagrade 23. Festivala slovenskega filma.

Za uradne festivalske nagrade vesna se je letos potegovalo 51 filmov. Nagrado Vesna za najboljši kratki igrani film je prejel film z naslovom Delčki, režiserja Áron Horváth Botka v produkciji A Atalanta (Barbara Daljavec). Áron Horváth Botka je mlad režiser in scenarist, ki ima za sabo že kar nekaj kratkih filmov, dokumentarcev in glasbenih video spotov, med katerimi so mnogi bili tudi nagrajeni na mednarodnih festivalih. Kratki film Delčki gledalce nagovarja kot odsek nečesa večjega ali pa kot skrbno zaokrožena miniatura.

Režiserju Áronu Horváthu Botki je z Delčki uspelo najti pripoved, ki sijajno razkaže ves potencial kratke igrane forme. To mu je uspelo s prepričljivo režijsko in igralsko izvedbo, kakor tudi z dosego izjemnega čustvenega učinka, ki je povsem na nivoju celovečernih dram. Delčki je eden tistih kratkih igranih filmov, ki mu ni potrebno nič več dodati ali odvzeti, saj vse svoje potenciale uresniči v takšni obliki, v kakršni ga imamo pred sabo prav zdaj. Film je bil posnet v Lendavi.

"Menim, da je trenutek, ko izgubimo starševski ideal, tisti, ki nas potisne čez rob otroštva in pademo v svet odraslih. Ta trenutek je zame zelo srhljiv, a hkrati se zavedam njegovega pomena v procesu odraščanja."

Tako ob svojem filmu Delčki razmišlja scenarist in režiser mlajše generacije Áron Horváth. Kratki igrani film bo svetovno premiero doživel v sklopu tekmovalnega programa 43. mednarodnega filmskega festivala za mlado občinstvo – Lucas. Kot številne druge prireditve tudi najstarejši nemški festival za mlado občinstvo zaradi ukrepov proti širjenju covida-19 poteka izključno na spletu. Začel se je 24. septembra, sklenil pa se bo 1. oktobra.

Svet odraslih in težave, ki jih nosijo s seboj, so sprva bili neopazni, komaj zaznavni. Nato so začeli naraščati in naenkrat jih je bilo nemogoče spregledati. Tako se je načela moja otroška naivnost, začutil sem neprijetno težo, ki se je nisem mogel več znebiti.

Zgodba sledi dnevu v življenju Tea in Ksaverja, ki ju po dveh mesecih obišče oče, voznik tovornjaka. Njuna mama je nad obiskom manj navdušena, vendar Teo ne želi zamuditi obiska tekme formule 1, vsebino povzema Slovenski filmski center.

Áronu Horváthu je Teova zgodba zelo blizu in je zanj pomembna iz več razlogov, pravi. "Brezbrižnost, neskončne poletne počitnice, občutek popolne svobode so zaznamovali tudi moje otroštvo. Kljub temu sem nekje pod površjem kot otrok začutil težave, ki so delovale kot tujki. Šele pozneje sem razumel, za kaj je šlo," pove.

"Svet odraslih in težave, ki jih nosijo s seboj, so sprva bili neopazni, komaj zaznavni. Nato so začeli naraščati in naenkrat jih je bilo nemogoče spregledati. Tako se je načela moja otroška naivnost, začutil sem neprijetno težo, ki se je nisem mogel več znebiti," še pravi režiser, ki si prizadeva, da bi se občinstvo zavedalo tega osamljenega trenutka in to samotno izkušnjo delilo med seboj.

V glavnih vlogah vidimo Teodorja Tota in Ksaverja Pratnekarja, ki sta se s filmom srečala prvič. Igrata tudi madžarski igralec Zsolt Nagy in Tamara Avguštin. Jedro avtorske ekipe sestavljajo še direktor fotografije Sašo Štih, montažer Andrej Avanzo, oblikovalec zvoka Boštjan Kačičnik, scenografka Neža Zinajić in kostumografka Ina Ferlan.

Film Delčki je nastal v produkcijski hiši A Atalanta, koproducenti so Korektif, Zvokarna in KUD Lavina. Finančno sta ga podprla SFC in Občina Lendava.

Film se je uvrstil tudi v tekmovalni program festivala Cinekid, največjega festivala za otroške filme na svetu, ki bo potekal med 7. in 25. oktobrom na Nizozemskem. Slovensko občinstvo pa ga bo lahko videlo na začetku oktobra na 23. Festivalu slovenskega filma.

Leta 1991 rojeni Lendavčan Áron Horváth je za scenarij Delčkov leta 2017 prejel Grossmannovo nagrado za najboljši kratki scenarij. Trenutno razvija celovečerni prvenec z naslovom Izgubljena leta.

vir: pomurec / RTVslo

Podrobnosti

Kategorija: Novice

12 oktober 2020

 Rezultati:

Lestvica:

• Lendava
• LIPA
• Fizioterapija
• Zdravstveni dom

Podrobnosti

Kategorija: Novice

09 oktober 2020

Zaradi odvzema koncesije pritožba Save Turizem. Do četrtka imeli možnost pritožbe še na upravno sodišče, a dali besedo, da tega ne bodo storili

Občina je 27. julija odvzela koncesijo za opravljanje storitev fizioterapije Savi Turizem potem, ko je ta izgubila možnost opravljanja tega v Termah Lendava zaradi prodaje madžarskemu kupcu. Sava Turizem se je na to odločitev pritožila, vendar so bile njene pritožbe zavrnjene kot neutemeljene. Zdaj je imela možnost, da se do danes, 8. oktobra, pritoži na Upravno sodišče.

Tega ne bo storila, je bilo rečeno na sredini seji občinskega sveta, saj je župan Janez Magyar v osebnem pogovoru s predsednikom nadzornega sveta Save Turizem dosegel zagotovilo tega, da v kolikor bo občina javnemu zavodu Zdravstveni dom Lendava podelila izvajanje fizioterapije kot trajno osnovno dejavnost, ne bo sprožila nadaljnjih sodnih postopkov.

Zdravstveni dom bi te storitve še naprej izvajal nekaj časa v objektu term in s tamkajšnjo opremo, je povedala direktorica zdravstvenega doma Olga Požgai Horvat, dokler sami ne bi zagotovili pogojev za izvajanje dejavnosti. Prav tako bodo v primeru, da ne bo novih pritožb dozdajšnjega imetnika koncesije, iskali rešitve za zagotovitev potrebnega kadra.

Sava Turizem je torej v tem času še naprej opravljala na osnovi podeljene koncesije fizioterapevtske storitve za bolnike z območja lendavske upravne enote v Moravskih Toplicah.

vir: vestnik.si

Podrobnosti

Kategorija: Novice

08 oktober 2020

Péter Szijjártó je po mnenju župana Janeza Magyarja med najbolj zaslužnimi, da je vzhodna soseda v Pomurje plasirala več milijonov razvojnega denarja

Lendavski občinski svetniki so potrdili predlog vodstva občine o podelitvi naziva častnega občana, ki ga bo letos prejel madžarski zunanji minister Péter Szijjártó. Kot je znano, je madžarska država v zadnjih letih namenila nemalo sredstev za razvoj na narodnostno mešanih območjih, na katerih živi madžarska manjšina. “Predlog so podprli tudi tisti občani, ki so prejeli madžarska razvojna sredstva, za kar ima Szijjártó velike zasluge, saj je ravno on predlagal ta ukrep. V zadnjih treh letih je tako v regijo prišlo več kot sedem milijonov evrov, ki so jih dobili ljudje za konkretne projekte, od teh pa imajo koristi vsi, ki živijo na tem območju,” pravi lendavski župan iz vrst SDS Janez Magyar. Pri tem izpostavlja, da gre za sofinancerska sredstva, pri katerih so morali občani zagotoviti tudi lastni delež. “Posledično so stroje in opremo za projekte vsi kupovali v Sloveniji, torej se je zaradi tega nekaj denarja preko davkov steklo tudi v slovenski proračun”

Taka poteza v Lendavi sicer ni nova, saj je leta 2014, ko je občino vodil Anton Balažek, naziv častnega občana prejel nekdanji madžarski zunanji minister János Martonyi. Na vprašanje, ali pričakuje, da bo poteza naletela na nasprotovanje v lokalnem okolju, tudi zaradi dejstva, ker Szijjártó sicer drugače ni neposredno povezan z Lendavo, Magyar odgovarja: “Tudi Metod Dragonja in Danilo Türk nista bila Lendavčana, pa sta v preteklosti prejela ta naziv, v tem ne vidim nič spornega.”

Samo en član komisije proti

Predlogu, da bi Szijjárta imenovali za častnega občana, je nasprotoval Aleksander Marič kot edini od prisotnih članov Komisije za statutarno-pravna vprašanja ter občinska priznanja, ki so glasovali o tem predlogu, preden so ga posredovali naprej občinskemu svetu: »V predlogu je bilo med drugim navedeno, da je zaslužen za sredstva, ki jih podeljuje madžarska država za razvoj. Vendar to ni zasluga zunanjega ministra, ampak gre za politiko madžarske vlade, ki svoji manjšini zunaj meja daje določena sredstva ne le v Sloveniji, ampak tudi drugje. Prav tako ta sredstva niso prejeli samo občani Občine Lendava, ampak tudi občani drugih občin.«

Njegovemu mnenju, da ne gre za najboljši predlog, so se v razpravi pridružili tudi drugi člani komisije, vendar so se potem, tako Marič, odločili, kakor so se. Kot še pove, je predlog za podelitev naziva podal Magyar na pobudo nekaj občanov, vendar te pobude Marič ni videl. Razkril je še, da vloga, ki jo je prejela komisija, sprva ni bila popolna. Komisija se je sestala dvakrat, najprej 23. septembra in potem v ponedeljek, 5. oktobra. Na prvi seji so ugotovili, da za podan predlog ni bilo pridobljeno soglasje morebitnega prejemnika. Sprejet je bil sklep, s katerim so postavili tridnevni rok za dopolnitev vloge, v tem času je prišla ustrezna dopolnitev s soglasjem z madžarskega zunanjega ministrstva.

Svetniki predlog podprli brez besed

O predlogu so pred sejo občinskega sveta na korespondenčni seji razpravljali tudi v lendavskem občinskem odboru Socialnih demokratov in sprejeli sklep, da z njim ne soglašajo. Kot med drugim pravijo v stranki, predlog župana po njihovem mnenju ni dodelan in dovolj argumentiran. Za mnenje smo zaprosili tudi Dejana Süča, ki je bil glavni Magyarjev protikandidat na zadnjih lokalnih volitvah. Süč, katerega lista je dobila tri občinske svetnike, ki predstavljajo drugo najmočnejšo svetniško skupino za SDS, pravi, da gre za politično občutljivo zadevo, ki je ne želi komentirati in od katere se distancira.

Občinski svet je predlog potrdil z veliko večino, pri čemer nobeden od svetnikov o predlogu ni želel razpravljati. Magyar, ki je pred glasovanjem vnovič navedel že omenjene razloge za podelitev naziva Szijjártu, je izpostavil še, da so predlog podprli tudi v Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti in v še nekaterih drugih občinskih manjšinskih organizacijah.

vir: vestnik.si

Podrobnosti

Kategorija: Novice

07 oktober 2020

V Čentibi ob obstoječem kolesarskem centru Murania že stojijo štiri nastanitvene enote, ki so sprožile burno razpravo na družbenem omrežju predvsem zaradi domnevno previsoke cene.
Občina Lendava je že leta 2017 pristopila k projektu Iron Curtain Cylcing, v okviru katerega bi v Čentibi zagotovila novih 16 nastanitvenih kapacitet v štirih hiškah. Gre za projekt, ki se izvaja v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Interreg V-A Slovenija- Madžarska 2014-2020 in je sofinanciran s strani Evropske unije v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ponudnika našli v drugem poskusu
Tako je občina v lovljenju roka, saj se je projekt julija letos iztekel, skušala konec marca z javnim naročilom poiskati primernega ponudnika. Nastanitvene enote naj bi bile v prvotnem naročilu celo iz konopljinega polnila, z ometom iz gline in kritino iz trstike.

A, prispele ponudbe so presegala proračunska sredstva, saj so se gibale od 336 tisoč evrov pa vse do 452 tisočakov, občina pa je imela v sprejetem proračunu za ta namen na voljo vsega 272 tisočakov, zato je junija objavila novo javno naročilo in nekoliko prilagodila zahtevane tehnične specifikacije.

Za izvajalca del je bilo v drugem poskusu izbrano gradbeno podjetje Pavčnik d.o.o., ki je podalo najugodnejšo ponudbo v višini 228.204 evrov z DDV. Podjetje iz Dola pri Hrastniku je sicer že nekajkrat uspešno kandidiralo na javnih naročilih lendavske občine, nedavno je bilo tako na primer tudi izvajalec pri sanaciji zaledne brežine pri Centru za zaščito in reševanje. Od leta 2015 in do danes pa je navedeno gradbeno podjetje za lendavsko občino opravilo vrsto del v skupni višini več kot 1,5 milijona evra, kaže Erar.

Medžimurci opravili večino del
Kot pa je moč razbrati iz pogodbe sklenjene med gradbenim podjetjem in občino, pa bo večino del pri glampingu v Čentibi opravil podizvajalec, in sicer kar 71 odstotkov vseh obrtniških del. Podizvajalec slovenskega podjetja je sicer hrvaško podjetje iz Medžimurja Tehnix d.o.o., ki ga zastopa direktor Đuro Horvat.

Podjetje, ki zaposluje čez 500 ljudi, se ponaša s tem, da je eno izmed vodilnih na področju ekološke industrije, za razvoj in izdelavo več kot 300 naprav in opreme za varstvo okolja, pa so prejeli že več priznanj in odlikovanj.

Süč sprožil burno razpravo
Polemike glede projekta so prišle na dan pred dnevi, ko je lendavski svetnik Dejan Süč na družbenem omrežju Facebook objavil kritičen zapis, v katerem občini očita nesmotrno porabo javnega denarja, saj naj bi bila vrednost del občutno previsoka.

"Pred dnevi ste mi nekateri pisali, če vem mogoče, kaj se to dogaja pri kolesarskem centru v Čentibi, če bodo dograjevali kaj, ali kaj drugega. Niti vedel nisem o čem se gre, sem se pa pozanimal. No danes vem, kaj je to. To je glamping. Kar pomeni "Glamorous camping". Sam ne vem za vas ampak na teh kontejnerjih ne vidim nič glamuroznega," je med drugim zapisal Süč in izpostavil glamping Gozdne vile v Radovljici ter navedel ugodnejšega ponudnika za izdelavo tovrstnih kontejnerjev.

Občina: Kritizirajte po zaključku projekta
Süčev zapis je sprožil precej odziva in zgražanja nad 'precenjeno' investicijo, na kritike so se odzvali tudi občinski funkcionarji, vključno s samim županom Janezom Magyarjem, ki je poudaril, da so se na javno naročilo lahko prijavili vsi, svetnika pa je povabil na fotografiranje ob zaključku projekta.

Podobno nam je pojasnil župan v telefonskem pogovoru, ravno tako pa so glede na številne pomisleke podali komentar na spletnih straneh lendavske občine.

"Nastanitvene enote, ki bodo obdelane z lesom in primerno streho, bodo gostom nudile vse potrebno za preživljanje prostega časa v našem okolju. Nova pridobitev tako predstavlja smiselno zaokrožitev ter nadgradnjo Kolesarskega centra Murania, Občina Lendava pa ambicij po butičnem turizmu za najzahtevnejše goste ne opušča in projekte umešča na vinsko-turistično cesto. Projekt še ni zaključen, objekti se finalizirajo na osnovi javnega naročila in bodo zaključeni do konca oktobra, zato pozivamo, da pred dokončanjem del ne prejudicirate in prinašate zaključke o investiciji," so zapisali.

Glede na pogodbo je bil rok za izvedbo del sicer 31.7.2020, pogodbena kazen za prekoračitev roka pa znaša največ pet odstotkov od vrednosti dejansko izvršenih del za vsak koledarski dan zamude.

vir: sobotainfo

Podrobnosti

Kategorija: Novice

07 oktober 2020

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je zavrnil predlog Levice za novelo zakona o rudarstvu, ki bi predvidela prepoved pridobivanja zemeljskega plina z metodo hidravličnega lomljenja, t. i. frackinga, v Sloveniji. Koalicija je sledila stališču vlade, da bo to problematiko vključila v novelo tega zakona, ki jo sama pripravlja.

Predlog novele je določal, da v Sloveniji ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemične primesi. S to prepovedjo bi bilo po predlogu treba "uskladiti" tudi že izdana dovoljenja in rudarske pravice ter vloge zanje.

Retroaktivnost so predlagatelji utemeljevali z zaščito javnega interesa pri zagotavljanju ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja. Iz Levice so glede tega sporočili, da "so s tem koalicijske stranke dale svoj glas tujim korporacijam, ki z umazano tehnologijo uničujejo okolje in zdravje lokalnega prebivalstva zavoljo vrtoglavih dobičkov. Onesnaženje podtalnice in pitne vode s strupenimi snovmi, degradacija okolja zaradi novih in novih vrtin, rafinerij in povečanega tovornega prometa, potresni sunki ob fraktoriranju so najbolj pogosto zabeleženi škodljivi okoljski vplivi, ki jim bodo izpostavljeni tudi prebivalci Petišovcev, če bo jutri britanska korporacija Ascent Resources začela z blagoslovom vlade Janeza Janše z izvajanjem frackinga."

Danes se je pokazalo, zakaj britanski kapitalisti kljub preteklim stališčem Agencije za okolje še niso opustili za skupnost škodljivega, a dobičkonosnega projekta in zakaj imajo v vlado Janeza Janše 'več zaupanja, da bo projekt prejel potrebna dovoljenja'. Ker je Janševa koalicija sposobna v tišini glasovati proti lastnim ljudem in za umazane profite tujega kapitala, so kritični  v Levici.

Nataša Sukič (Levica) je med razlogi za predlagano prepoved navedla veliko potencialno škodljivost pridobivanja plina s to metodo za zdravje ljudi in za okolje. Ni sicer mogoče z gotovostjo napovedati, kdaj in kje bi lahko prišlo do škodljivih posledic za okolje ali zdravje ljudi, izkušnje drugih držav pa kažejo, da se to dogaja, je dejala.

Po njenih besedah so pridobivanje ogljikovodikov s to metodo že prepovedale med drugim Velika Britanija, Irska, Francija in Nemčija. "Izkušnje številnih držav kažejo, da fracking dejansko povzroča hudo onesnaženje," je poudarila. Takšna dejavnost bi po njenih besedah bistveno vplivala na kakovost bivanja v regiji in na podjetniške aktivnosti v regiji.

Vlada predloga zakona v tej fazi ne podpira

V Sloveniji sicer odmeva predvsem namera britanske družbe Ascent Resources, ki želi s slovenskim partnerjem v Petišovcih pridobivati plin s stimulacijo vrtin. Agencija RS za okolje je lani odločila, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina treba izvesti presojo vplivov na okolje. Ko je upravno sodišče pritrdilo agenciji, je britanska družba napovedala tožbo proti državi.

"Prekmurje gradi svoje priložnosti ravno v panogi kmetijstva, ekološkega kmetovanja, ribištva, rekreacije ... Vse to je lahko postavljeno na kocko, če pride do neljubih vplivov frackinga na okolje," je menila Sukičeva.

Vlada predloga zakona v tej fazi ne podpira, je povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič, saj ministrstvo samo pripravlja novelo zakona o rudarstvu, s katero želi odpraviti pomanjkljivosti glede pravnega položaja imetnikov obstoječih rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin in izboljšati sistemsko ureditev za učinkovitejše upravljanje z mineralnimi surovinami. "Zato ni racionalno zakon spreminjati samo zaradi ene problematike, ampak je treba k problematiki pristopiti celovito. Bomo pa predlog poslancev podrobno proučili in ga vključili v pripravo novele zakona o rudarstvu," je dejal. Po njegovih besedah naj bi vlada predlog potrjevala še letos.

Če vlada prepoved podpira, bi lahko koalicija podprla že ta predlog novele, je dejal Robert Pavšič (LMŠ) in s Sukičevo predlagal, da bi odbor to točko prekinil in jo nadaljeval na eni od naslednjih sej - da bi se lahko koalicija in ministrstvo uskladila glede podpore predlogu. Odbor je predlog zavrnil.

Za sprejetje novele so se poleg Levice zavzemali v SD, LMŠ in SAB. Člani odbora iz vrst koalicije, z izjemo predsednika odbora Bojana Podkrajška (SDS) in Gregorja Periča (SMC), niso razpravljali. Podkrajšek je ministrstvo pozval, naj pospeši pripravo svojega predloga novele. Perič pa je med drugim menil, da bi morali problematiko nasloviti v zakonu o varstvu okolja.

vir. 24ur.com