Podrobnosti
Kategorija: Novice

V zameno za podporo narodnostnega poslanca vlada velikodušna, namenila bo pet milijonov evrov za skupni sklad za razvoj obmejnih območij, ki ga je oktobra lani predlagal Viktor Orban.

Območje, kjer živi madžarska manjšina, bo vlada za lojalnost narodnostnega poslanca njenim predlogom bogato nagradila. To razkriva sklenjen dogovor o sodelovanju, ki sta ga podpisala tudi italijanski in madžarski poslanec v državnem zboru Felice Žiža in Ferenc Horvath. Ob tem pa je treba poudariti, da so pri nalogah, za katere se je vlada v zameno za naklonjenost finančno zavezala, povsem spregledali Madžare na Goričkem. Večina konkretnih nalog se namreč nanaša na lendavsko območje.

Dogovor o podpori manjšinskih poslancev vladnim predlogom ni nekaj novega, čeprav se je pri tem treba spomniti tudi na kritično držo, ki jo je do tega imel nekdanji poslanec Laszlo Gönc, in na njegovo odmevno nasprotovanje Cerarjevi vladi leta 2017 pri spremembi člena ustave oziroma spoštovanju odločbe ustavnega sodišča glede zasebne osnovne šole.

Zadruga in kupovanje zemlje
Tokratni dogovor je vreden pozornosti predvsem v delu, kjer so opredeljene in finančno ovrednotene konkretne naloge. Te so razdeljene v dva dela, in sicer na naloge, ki se morejo izvesti v zdajšnjem mandatu, in na naloge, ki bodo presegale mandat te vlade, vendar se bodo začele izvajati že v tem času.

Med navedenimi nalogami izstopa petmilijonska podpora vlade ustanovitvi sklada Pomurje - Porabje za razvoj narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje, ki ga je oktobra lani ob obisku tedanjega premierja Marjana Šarca v Budimpešti predlagal madžarski kolega Viktor Orban. V ta sklad bi potem vlagala tudi madžarska država.
Za nadaljevanje programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodnosti bo v obdobju 2021–2024 zagotovljenih 2,8 milijona evrov. Prav tako bo z dvema milijonoma evrov podprt projekt ustanavljanja zadruge na kmetijskem in vinorodnem območju ter nakup zemljišč, z letom 2021 pa bo tudi zagotovljen denar za njeno sistemsko financiranje, torej za delovanje in dva zaposlena. Vlada se je tudi zavezala, da bo leta 2021 in v prihodnje zagotovljenih 1,6 milijona evrov za urejanje kolesarskih stez, prednostno za tisto med Lendavo in Pincami ter Genterovci in Radmožanci. Tudi to nalogo in denar za izvedbo je treba videti v širšem okviru. Občine Lendava, Dobrovnik in Kobilje so se namreč že dogovorile za sodelovanje pri izvedbi regijskega projekta urejanja kolesarskih povezav, v katerega je med šestimi aktivnostmi že vključena gradnja dva kilometra dolge steze med Genterovci in Radmožanci. V njem pa ni odseka od Lendave do Pinc. Regijski projekt naj bi bil izveden do leta 2022, njegova vrednost je nekaj več kot milijon evrov, s tem da naj bi zanj skoraj 600 tisoč evrov zagotovile občine, razliko pa bi pridobili iz evropskih in državnih virov.

Ob tem spomnimo, da je Občina Lendava lani maja objavila javno zbiranje zavezujočih izjav interesentov za nakup kmetijskih zemljišč v lasti lokalne skupnosti, ki jih je dobila v last zaradi prevzema plačila domskega varstva starejših občanov. Ponudba občine je zajemala 168 parcel, raztresenih po vseh katastrskih občinah, vendar se je na razpis odzvalo le devet kupcev, ki so nakupno pogodbo sklenili za samo 33 parcel.

Denar za center v Radmožancih
Posebne pozornosti bodo deležne tudi pravice narodne skupnosti na področju vzgoje, izobraževanja, informiranja in delovanja mladih. Država bo prispevala 100 tisoč evrov za gradnjo centra v Radmožancih za zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Kot smo že poročali, njegovo delovanje do zdaj ni bilo predvideno ne v javni mreži razvojnih ambulant niti v sistemu javnega izobraževanja, zato je bila gradnja centra sprva odložena, a priprave nanjo se zdaj v okviru Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) nadaljujejo.

Vlada je prevzela tudi obveznost, da bo prihodnje leto namenila 50 tisoč evrov za priznanje posebnega statusa pomurskega madžarskega mladinskega društva za njegovo delovanje in sistemsko uredila financiranje za enega zaposlenega.

Ob tem spomnimo, da bo sosednja država začela obnavljati meščansko stavbo in objekt na njenem dvorišču v središču Lendave, ki ga je madžarsko zunanje ministrstvo kupilo oktobra lani, v njem pa bo nastal nov madžarski center. V delu dvoriščnega objekta bo tudi manjša dvorana s posebnim vhodom, namenjena organiziranju raznih prireditev.

Ravnateljem dodatek
Za potrebe dvojezičnega šolstva bodo v lendavski enoti Zavoda za šolstvo odprli dve novi delovni mesti, kar je ovrednoteno na 64 tisoč evrov, osem ravnateljev šol in njihovih namestnikov pa si na osnovi dogovora lahko obeta od 12- do 15-odstotni dodatek k osnovni plači. 150 tisoč evrov bo zagotovljenih še za dvig usposobljenosti pedagoških delavcev na območjih občin, kjer živi manjšina.
S 40 tisoč evri bodo podprte tudi tri nove zaposlitve, po ena na Zavodu za informativno dejavnost madžarske narodnosti in Zavodu za kulturo madžarske narodnosti Lendava, katerih ustanoviteljica je PMSNS, ena zaposlitev pa za delo na RTV Slovenija za potrebe Pomurskega madžarskega radia in studia Hidak - Mostovi.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V soboto, 8. avgusta, sta se v finalu pokala MNZ Lendava, v Veliki Polani, pomerili ekipi Nafte 1903 in Odrancev. Pokal je romal v roke Nafte. Obe ekipi sta se uvrstili tudi v Pokal Slovenije za naslednjo sezono.

Nafta 1903 - Odranci 6:3 (5:0)

 Drk (11. min), Vinko (15., 52. min), Bizjak (18., 44. min), Meshack (35. min);
Suhač (51. min), Tompa (85 .min), P. Horvat (88. min)

Nafta 1903: Galoši, Körmendi, Drk (od 52. Poszgai), R. Pirtovšek (od 46. T. Pirtovšek), Meshack, Oštrek, Židan, Bolla, Vinko (od 53. Magdič), Novinič (od 52. Fekete) in Bizjak (od 52. Zagorec).

Odranci: Farkaš, Vok, K. Horvat (od 46. P. Horvat), Copot, Suhač, Meznarič, Sreš (od 38. D. Kociper), Žerdin, M. Horvat (od 65. Tompa), Emruli (od 46. N. Kociper) in Ciglarič (od 80. Markoja).

Veliko gledalcev na finalni tekmi pokala MNZ Lendava med Nafto in Odranci je v lendavskem moštvu opazilo nov obraz. In res je s številko 88 odigral celo srečanje nov igralec v Naftini ekipi. Tim Židan se je varovancem trenerja Dejana Dončića uradno pridružil pred nekaj dnevi, glede na znan priimek pa res lahko potrdimo, da gre za sina nekdanjega slovenskega reprezentanta in aktualnega poslanca Gregorja Židana, ki je največji pečat v slovenskem nogometu pustil v dresih Olimpije in Maribora, od leta 1990 do 1992 pa je bil tudi član zagrebškega Dinama.

Tim Židan je 19-letni krilni igralec, ki je zadnja leta igral v mladinski ekipi ljubljanske Olimpije. V sezoni 2020 - 2021 pa bo kot posojen igralec Olimpije igral za Nafto. Na sobotnem pokalnem finalu se je že izkazal z dvema asistencama za zadetek.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Osumljenci so velik nasad konoplje posadili na težko dostopnem terenu.

Policisti PP Lendava so na podlagi informacij, ki so jih prejeli, na otoku na reki Muri izven naselja Benice odkrili večji nasad konoplje. Na območju so organizirali občasne zasede. Tako so 3. avgusta v popoldanskem času našli tri moške, ki so prišli v nasad. Trojici moških - gre za slovenske državljane, stare med 40 in 48 let - so odvzeli prostost in jim začasno zasegli vozilo, s katerim so prišli na kraj.  V nasadu, ki je bil pripravljen na območju, velikem okoli 100 krat 300 metrov, je bilo 2650 sadik konoplje, velikosti med 80 in 110 centimetrov. Prostor je bil skrbno pripravljen za gojenje konoplje, prav tako so bile sadike skrbno negovane in gnojene.

Dostop do nasada je bil otežen, saj gre za močvirnat teren, poleg tega pa ni dostopen z vozilom, saj je treba prestopiti rokav reke Mure. Policisti so na pomoč poklicali policijsko helikoptersko enoto, ki jim je pomagala pri prevozu požetih rastlin na kopno.

Na omenjenem prostoru bi osumljenci pridelali najmanj 600 kilogramov zelo kakovostne droge, katere vrednost na trgu bi znašala okoli 2 milijona evrov. Gre za enega največjih zasegov konoplje na tem območju v zadnjih letih.  Drogo so gojili na zemljišču, katerega največji lastnik je Republika Slovenija.

vir: zurnal24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je dvakrat objavila razpis za prosto uradniško delovno mesto.

Mihael Kasaš je s 3. avgustom postal direktor občinske uprave Občine Lendava. Po županovi razrešitvi dosedanje direktorice Aleksandre Kreslin aprila letos sta bila objavljena dva razpisa za to prosto delovno mesto, saj po prvem ni bil izbran noben kandidat. Kasaš iz Doline pri Lendavi je doktor kemije in kemijske tehnologije, ki je slovenski javnosti znan po javnih nastopih zoper izkoriščanje plina na petišovskem plinskem polju in zoper postopek hidravličnega lomljenja, ostal pa je v spominu tudi po sodelovanju v televizijskem šovu. Ob biodinamičnem kmetovanju in popotovanju je bil tudi predsednik KS Dolina in več mandatov svetnik v občinskem svetu, dvakrat pa se je potegoval tudi za župansko mesto. Na zadnjih lokalnih volitvah je zbral kot eden od petih kandidatov 8,8 odstotka glasov, pred drugim krogom volitev pa podporo izrekel Janezu Magyaru, torej zdajšnjemu županu. Ta ga je januarja 2019 postavil za profesionalnega podžupana, toda že oktobra istega leta je Kasaš odšel na novo delovno mesto, in sicer na Ministrstvo za okolje.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Javni razpis za dodeljevanje likvidnostnih posojil na problemskih in obmejnih problemskih območjih - B1

Slovenski regionalni razvojni sklad je dne 31. 7. 2020 v Uradnem listu št. 107/2020 in na svoji spletni strani objavil nov Javni razpis za dodeljevanje likvidnostnih posojil na problemskih in obmejnih problemskih območjih - B1.

Cilj javnega razpisa je MSP-jem, ki so utrpela škodo zaradi virusa SARS-CoV-2, omogočiti hiter in enostaven dostop do brezobrestnega kredita z naslednjimi ugodnostmi:
· kredit v višini od 5.000 EUR do 50.000 EUR,
· ročnost 5 let, moratorij do 6 mesecev,
· zavarovanje kredita zgolj z menicami,
· brez stroškov odobritve,
· brezplačno vodenje kredita,

Prijava:
· elektronska, preko aplikacije www.r-sklad.si
· dva razpisna roka: 24. avgust 2020 in 9. oktober 2020.

Upravičeno območje: t.i. problemska in obmejna problemska območja  (93 občin v okvirno 20 kilometrskem obmejnem pasu Slovenije) in sicer:  Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje,Lendava, Velika Polana, ...

Vir: Novica SRRS in Uradni list št.107/2020

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi so zaključili s sanacijo zaledne brežine pri novem centru za zaščito in reševanje, ki sameva že od otvoritve lanskega junija.
Spomnimo, skoraj 1,5 milijona evrov težka investicija lendavske občine, nov Center za zaščito in reševanje Lendava, je bil dokončan že lanskega maja, a po svečani junijski otvoritvi, je bilo ugotovljeno, da objekt ni varen za uporabo. Da je objekt potrebno zavarovati s podpornim zidom ali z mrežo, je bilo sedanje občinsko vodstvo obveščeno šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja in otvoritvi objekta. Naročeno je bilo geomehansko poročilo, iz katerega je izhajalo, da je bil objekt potencialno nevaren za uporabo.

Gasilci, civilna zaščita in Rdeči križ se tako niso morali preseliti v nov, sodoben objekt, dokler to ni bilo urejeno.

Odgovornost za pomanjkanje podpornega zidu oziroma zavarovanja plazovite brežine v okolici objekta, pa ni želel prevzeti nihče. Tako graditelj stavbe, Legartis, kakor nadzornik, Jernej Smrekar, in projektant, Atrij, niso priznali krivde. Lendavski župan Janez Magyar, je za Sobotainfo že lani dejal, da so na občini zaupali strokovnjakom in bi tako morala posredovati projektant in izvajalec.

»Odgovornost bo nekdo moral prevzeti, saj so strokovnjaki na tem področju in so točno vedeli, da se ne bi smelo graditi brez podpornega zidu,« in priznava, da bo občina poskrbela za zid: »Za zid bomo morali najti finančna sredstva, koliko bo nas stal še ne vemo, najprej je potrebno to sedaj sprojektirati in bomo potem videli.«

Bo prišlo do poravnave?
Lendavska občina je sedaj zavarovala brežino in to bistveno ugodneje kot sprva načrtovano, saj so namesto podpornega zidu, izvedli mreženje plazovitega območja, kar jih je stalo okoli 33 tisočakov. To so uredili z 3D-polipropilensko mrežo, sidrano z geomehanskimi sidri ter z brizganjem biotorkreta in z zasaditvijo plezalk, kar je izvedlo podjetje Pavčnik.

Občina sicer še zmeraj terja odgovornost od krivcev za 'lapsus' ob gradnji. Kot nam je zaupal Magyar, so vsem akterjem ponudili možnost izvensodne poravnane, saj se ne bi želeli 'tožariti', ampak, da je "odgovornost na drugi strani".

Po napovedi lendavskega župana, se bodo lendavski gasilci, civilna zaščita in Rdeči križ lahko že septembra preselili v nov objekt.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na dvorišču lendavske knjižnice so se v nedeljo na kulturnem dogodku z naslovom Murakon po Murakonu s svojo poezijo predstavili udeleženci sedmega mednarodnega festivala sodobne poezije Murakon

Festival je od petka do nedelje potekal v sosednji občini Sveti Martin na Muri na Hrvaškem, na njem pa so sodelovali pesniki iz Slovenije in Hrvaške. V Lendavi so svojo poezijo brali Petra Koršič iz Ljubljane, Klarisa Jovanović iz Lendave in vodja organizacije festivala Zlatko Kraljić iz Velenja. Pesmi Lendavčana Petra Pala je bral direktor Knjižnice-kulturnega centra Lendava Albert Halasz. Organizator literarnega dogodka v Lendavi je bila Knjižnica-kulturni center Lendava. Sodelujoče na festivalu je na literarnem večeru predstavila profesorica hrvaškega jezika iz Svetega Martina na Muri Anđelka Klemenčić.

Prejšnja leta so imeli na festivalu udeležence iz več držav, ob slovenskih in hrvaških še pesnike iz Italije, Madžarske in drugih držav, a so letos zaradi koronavirusa gostili le pesnike iz Slovenije in Hrvaške. So pa brali tudi poezijo mladega pesnika Petra Pala iz Lendave v madžarščini, je povedal vodja organizacije festivala Murakon Zlatko Kraljić, ki živi v Velenju, a je v hrvaških krajih ob Muri preživel otroštvo in mladost. Festival sodobne poezijo vsako leto organizirajo ob Muri v naselju Žabnik, tako da branje poezije in drugi spremljajoči kulturni dogodki potekajo ob šumenju reke. V bližini prireditvenega prostora Center za obiskovalce Žabnik sta tudi brod in mlin na Muri. Udeleženci festivala so bili še pesniki iz Hrvaške Andrijana Kos Lajtman, Božica Jelušič in Aleksandar Horvat. Na festivalu so razstavili kiparska dela treh avtorjev, med njimi tudi pomurskega kiparja Robeta Juraka z naslovom Ribe.

Direktor Knjižnice-kulturnega centra Lendava Albert Halasz je povedal, da s festivalom v sosednji hrvaški občini sodelujejo že od njegovega začetka pred sedmimi leti. Od takrat na dvorišču lendavske knjižnice organizirajo tudi literarni dogodek Murakon po Murakonu. Letos sta bila udeleženca festivala kar dva pesnika iz lendavske občine. Na festivalu so doslej sodelovala znana imena srednjeevropske književnosti, tudi prejemniki državnih in mednarodnih priznanj za književnost. Udeležencem festivala vsako leto na izletu predstavijo Lendavo in okolico.

vir vestnik.si / J. Gabor

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi je v sklopu festivala Poleti v Lendavo v soboto, 1. avgusta, potekal koncert skupine Êdna.

Êdna predstavlja pet glasbenih svetov, združenih v edinstveno celoto, ki jo povezujeta neverjetna glasbena kemija in strast umetniškega ustvarjanja. Skupino sestavljajo Tjaša Cigut (vokal, klavir), Kristian Majcen (kitara), Luka Ščavničar (kontrabas), Jasmina Dajčman (saksofon) in Blaž Korez (tolkala).

Mlade glasbenike je navdušila stara glasbena zapuščina Prekmurja in Porabja. Ljudske pesmi dobijo v njihovi izvedbi novo unikatno preobleko. Osrednja tema v izbranih pesmih je ženska s svojim položajem v družbi v preteklosti, predvsem pri spoznavanju in razumevanju medosebnih odnosov.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavska Nafta je na dobri poti, da ubrani naslov prvaka MNZ Lendava, saj je v polfinalu v vlogi gostitelja v Hotizi premagala domačo ekipo NK Hotiza s 4 : 0 (3 : 0).

Srečanje je sodil prvoligaški sodnik Bojan Mertik iz Odranec, ki ni pokazal nobenega rumenega kartona, tekma pa je bila uradno brez gledalcev, čeprav se je na tribuni zbralo nekaj ljudi, še več pa jih je bilo na zunanji strani ograje igrišča.

Nafta je povedla že v 6. minuti, ko je obramba Hotize obstala, misleč da je žoga že v golavtu, Vedran Vinko pa jo je poslal v sredino, od koder jo je v mrežo pospravil Lucian Pozsgai - 1 : 0. Vinko je bil strelec drugega zadetka za Lendavčane v 15. minuti po lepi, hitri in kombinatorni akciji, ki sta jo začela Gergö Bolla in Jaka Bizjak. Slednji je poslal uporabno žogo v prazen prostor, kamor je stekel kapetan lendavske ekipe, preigral vratarja in poslal žogo v mrežo - 2 : 0.

V 43. minuti je zadel Bizjak po idealni dvojni podaji z Adamom Zagorcem, na koncu pa je lendavski napadalec zabil žogo pod prečnik - 3 : 0.

V drugem polčasu je trener Nafte Dejan Dončić spočil nekatere od glavnih akterjev in dal priložnost mlajšim. Tako je lendavska ekipa dosegla samo še en gol, in to v 71. minuti, ko je po prodoru in podaji Zagorca po strelu z glavo iz bližine zadel Daniel Fekete - 4 : 0.

Oslabljena Hotiza, pri kateri je manjkalo več standardnih igralcev prve postave, je tako doživela čisto zmeren poraz, nekajkrat pa si je tudi zaslužila aplavz domačih gledalcev. Najbolj nevaren pri Hotizi je bil Mario Kustec v 26. minuti s prostega strela s 30 metrov, ko je njegov projektil zadel stičišče prečnika in vratnice. Prvo ime tekme pa je bil vsekakor vratar Hotize Leon Tibaut, ki je kljub svoji korpulentnosti s številnimi hitrimi iztekanji iz vrat in obrambami preprečil, da bi še več žog končalo v mreži njegove ekipe. Pri vseh štirih zadetkih ni mogel storiti ničesar, saj ga je obramba pustila povsem na cedilu. Duhovit pripetljaj, ki je v smeh spravil gledalce, pa se je zgodil v 66. minuti, ko je ob avt liniji na vstop čakal rezervist Damir Smej, eden od igralcev Hotize, ki je krenila v napad, pa mu je podal žogo, saj je mislil, da Smej stoji že na igrišču.

Pri Nafti je prečnik zadel tudi Dominik Drk v 48. minuti, ko je skušal podati z desne strani, že v 11. minuti pa se je huje poškodoval Mihael Rebernik, ki je moral zato v 14. minuti zapustiti igro.

vir pomurje.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava želi kot nosilka pripraviti projekt za pridobitev lastne obrambe pred točo v Pomurju. Kot partnerji naj bi sodelovali tudi Univerza v Mariboru, Aeroklub Murska Sobota in Pipistrel. A v Letalskem centru Maribor zmajujejo z glavami.
Do podpisa pogodbe o letalski obrambi pred točo na območju severovzhoda Slovenije je letos prišlo konec junija. Za protitočno obrambo je namenjenih 260.000 evrov, ki jih zagotavljajo ministrstvo za kmetijstvo in občine vključene v projekt.

Slovenija sodi med tiste države, kjer je nevarnost pojavljanja toče velika, letala pa so lansko leto iz Letalskega centra Maribor, ki je izvajalec posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, poletele tristokrat.

Pomurje bi svojo letalsko obrambo pred točo
V Pomurju, kjer je toča letos kljub letalski obrambi že klestila, se je pojavila pobuda, ki buri nemalo duhov. Občina Lendava je kot nosilka regijskega projekta vložila dokumentacijo za pridobitev lastne obrambe pred točo v tej regiji.

»Gre za dokaj obsežen in zahteven projekt, pogoji prijave na razpis pa so precej zapleteni, a ima projekt klub temu veliko pozitivnih strani. Gre za projekt raziskovalne narave, v okviru katerega bi iskali alternativne materiale za protitočno obrambo. Ta torej ne bi bazirala na srebrovem jodidu, temveč na drugih snoveh, kar pa je pomembno tudi iz stališča raziskovanja. Šlo bi za snovi, ki bi bile bolj okolju prijazne,« pravi župan občine Lendava Janez Magyar.

V načrtu nakup letala, ki bi poletelo iz soboškega letališča
V projektu naj bi sodelovala Univerza v Mariboru in Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane. K sodelovanju pa so privabili tudi Aeroklub Murska Sobota in podjetje Pipistrel.

»Razmišljamo tudi o možnostih, da bi šlo za meddržavno obrambo pred točo, seveda v regijah, ki so neposredno ob pomurski regiji. Toda za zdaj ostajamo samo pri obrambi na področju pomurske regije,« še dodaja Magyar.

Vrednost projekta naj bi po njegovih besedah znašala približno dva milijona evrov. V kolikor bodo na razpisu, kjer bi pridobili evropska sredstva, uspešni, bo bržkone sledil nakup letala.

»Želja je, seveda, nakup letala, saj potem ne bi bili odvisni od drugih. Zdaj mora letalo vzleteti v Mariboru, kasneje bi se to spremenilo. Z nakupom letala bi omogočili, da to poleti neposredno iz pomurske regije, iz soboškega letališča,« dodaja.

Kot še pravi, gre za enega težjih razpisov na ravni Evropske unije, a kljub temu verjame, da bodo uspešni. K sodelovanju pa bodo povabili tudi ministrstvo za okolje oziroma enega od njegovih organov.

Kralj: Nekdo si nabira politične točke
Darko Kralj, vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor, je za te namere lendavske občine izvedel iz medijev.

»Ne vem, kako lahko sploh nekdo meni, da bo lahko mimo nas nekaj delal. Larifari. Plus ... Če ne moremo zdaj spraviti milijona skupaj, kje bodo oni dvomilijonski projekt izpeljali,« komentira prvi mož letalske obrambe pred točo v Sloveniji. 

»To so utopije. Eno šolanje posadke je projekt za pet let. Ne morejo samo kupiti aviona in dejati: 'To bom zdaj jaz počel.' To ne gre,« opozarja. Pomurje se ne bo umaknilo od tega projekta, je prepričan.

»Zgolj za to gre, da si nekdo nabira politične točke v Prekmurju, namesto, da bi se združili, da bi skupaj to naredili, zopet v Sloveniji vleče vsak na svoj konec,« še dodaja Kralj in zavrača očitke, da bi bilo Pomurje zapostavljeno pri obrambi pred točo.

»Vse dele, ki jih branimo, tretiramo enako. Delamo tisto, kar z našo tehnologijo lahko. Tudi Prekmurci z enim letalom ne bodo naredili nič. Za Podravje in Prekmurje bi morali imeti en center, tri letala, eno logistiko, kajti najdražji del projekta je logistika, ne ljudje. Za logistiko rabiš znanje, da to znanje dobiš, pa rabiš desetletje učenja,« je še jasen Kralj in v svojem slogu pristavi: »Naj probajo, naj si zobe polomijo, bomo pa poceni kupili tehnologijo od njih.«

vir: ptujinfo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nekoč so si ljudje veliko pripovedovali zgodbe, s tem obujali spomine in prispevali, da se zanimivi dogodki, ljudje in trenutki niso pozabili. Danes je drugače, ljudje se ne družijo več toliko, pa tudi priložnosti za pripovedovanje in poslušanje zgodb ni. Zato pa so se lendavski študentje odločili, da bodo zbirali zgodbe, ki so zaznamovale Lendavo in okolico.

Klub študentov Lendava (KŠL) začenja s projektom Zgodbe, ki so zaznamovale Lendavo, s katerim želijo na interaktiven in sodoben način predstaviti zanimive zgodbe oseb in krajev, obenem pa vzpostaviti medgeneracijsko sodelovanje med mladimi in starejšimi. Dejstvo je, da je za te kraje značilno sobivanje različnih narodnosti, poleg Slovencev, tu od nekdaj živijo Madžari, Romi, Hrvati…, nekoč tudi Judje, dejstvo je tudi, da tukajšnji prebivalci pripadajo različnim kulturam, jezikovnim skupinam, religijam… Vsak med njimi pa je tu pustil svoj pečat. Toda kakšen?

Ravno temu bi se radi posvetili v okviru našega projekta, zato smo k sodelovanju povabili študente in dijake, da bi skupaj raziskali bogato zgodovino Lendave in okolice, nam je povedal Huso Jusić, predsednik Kluba študentov Lendava. "Radi bi zbrali in spoznali zanimive življenjske zgodbe tukajšnjih ljudi, pa ne tistih znanih, o katerih že vsi vedo, ampak zgodbe običajnih ljudi in zgodbe iz vsakdanjega življenja. Tudi na podlagi tega bomo lahko bolje razumeli življenje v tem mestu in okolici, kjer se prepleta pestro življenje," pravi.

Projekt Zgodbe, ki so zaznamovale Lendavo, vodita doktorska študenta zgodovine na Univerzi v Ljubljani Sindi Časar in Dejan Süč, člana KŠL, predvidevajo pa, da bo pri projektu sodelovalo okoli 16 študentov in dijakov, če jih bo kaj več, pa bomo še bolj veseli, meni Jusić.

Navdušen sem bil nad idejo in projektom, v okviru katerega se bodo zbirale zgodbe, nam je povedal Dejan Süč, ki so ga k sodelovanju povabili kot enega od vodij. Razložil je, da se mu zdi pri tem ključno, da se ne osredotočijo le na zgodbe ljudi iz mesta, temveč tudi tistih, ki so živeli ali živijo na podeželju. »Vse so pomembne za razumevanje življenja v tem okolju, pri tem pa bomo poleg Slovencev in Madžarov vključili zgodbe Romov, Judov, Primorcev ter drugih skupnosti, spregovorili bomo o meščanih, raziskati bo potrebno tudi zgodbe, ki se navezujejo na tehnično kulturo in črpanjem nafte ter še mnoge druge. Bomo videli, kako se bo razvijalo, kdo vse bo sodeloval ter kaj bodo mladi pri tem odkrili. S Sindi Časar bova mladim pri raziskovanju in zbiranju zgodb nudila vso potrebno podporo in jim predstavila tudi metodologijo.

Zgodbe, ki jih bodo zbali in raziskali, bodo predstavili na spletni platformi konec tega leta.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Župan Občine Lendava Janez Magyar je v mestni hiši sprejel viteze krvodajalstva iz občine Lendava hiši in jim za njihova nesebična in humana dejanja podelil priznanje župana Občine Lendava.

Krvodajalke, ki so kri darovale 80-krat in več ter krvodajalci, ki so kri darovali 100-krat in več, se vpišejo v Knjigo ambasadorjev življenja. V lendavski občini je takih krvodajalcev sedem, to so Dezider Horvat, Franc Horvat, Jurij Miloš Borovšak, Štefan Šimonka, Franjo Strbad, Franc Špilak in Majda Tratnjek.

Župan Janez Magyar se je s podelitvijo priznanja zahvalil vitezom krvodajalstva in ob tej priložnosti izpostavil, kako pomembna je njihova vloga pri delovanju zdravstvenega sistema, še posebej takrat, ko gre za življenje. Zahvalil se je tudi Rdečemu križu Slovenije - območnemu združenje Lendava, ki organizira krvodajalske akcije v Lendavi in vsem krvodajalcem za velik odziv v letošnjem letu.

V Sloveniji statistično vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri, kar je oprijemljiv prikaz tega, kako pomembno je krvodajalstvo. Letno v Sloveniji daruje kri okoli 60.000 ljudi, kar nas po odstotku prebivalstva, ki daruje kri (5 odstotkov)  uvršča v evropsko povprečje, a smo tudi ena od 62 držav na svetu, ki 100 odstotno sama zagotavlja potrebe po zdravi krvi. Ta se v Sloveniji pridobiva po načelu prostovoljstva, brezplačnosti in anonimnosti na krvodajalskih akcijah, ki jih z zakonskim pooblastilom izvaja Rdeči križ Slovenije.

Gesta darovanja krvi krepi medčloveške odnose in solidarnost med ljudmi, saj s tem brez nevarnosti za svoje zdravje lahko pomagamo drugim ljudem. Vedno smo pa lahko tudi mi tisti, ki jo bomo potrebovali in šele takrat spoznamo in cenimo humano dejanje neznanega darovalca, so zapisali na Občini Lendava.

V Lendavi je naslednja krvodajalska akcija načrtovana 16. in 18. decembra, do takrat pa lahko tisti, ki bi želeli darovati kri, to storijo v enoti za transfuzijsko dejavnost Splošne bolnišnice Murska Sobota vsak ponedeljek in četrtek med 7. in 11. uro. Svoj prihod je potrebno najaviti na telefonsko številko 02 512 35 93.

vir: pomurec.com