Spoštovani gostje
Želimo vas obvestiti, da je s 01. 07. 2020 upravljanje Term Lendava d.o.o. prevzel lastnik Comitatus Energia Zrt. ter pričel s samostojnim upravljanjem Term Lendava. Na tem mestu se želimo vsem dosedanjim gostom Term Lendava zahvaliti za zaupanje in lepe trenutke, ki smo jih preživeli v vaši družbi.

Če imate v Termah Lendava rezervacijo, bodite povsem brez skrbi – za vašo rezervacijo in bivanje v Termah Lendava to ne prinaša nobenih sprememb. Nova družba bo razpolagala tudi z vašimi podatki o rezervaciji.
Program zvestobe Ambasador Sava Hotels & Resorts ostaja v lastništvu družbe Sava Turizem d.d. in v njegovem okviru boste Kapljice lahko še naprej zbirali in koristili v celotni skupini Sava Hotels & Resorts: Terme 3000 – Moravske Toplice, Terme Ptuj, Zdravilišče Radenci in Sava Hoteli Bled. Destinacija Terme Lendava pa v program zvestobe Ambasador Sava Hotels & Resorts od 01. 07. 2020 ni več vključena.

Za vsa dodatna vprašanje vam je na voljo recepcija destinacije Terme Lendava po e-pošti Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali na telefonski številki 02 577 41 00.

Lep pozdrav,
Sava Hotels & Resorts

Skupaj zmoremo je naslov zbornika, v katerem so objavljena dela, ki so prispela na literarni in likovni natečaj. Zbornik so predstavili in razstavo odprli v avli lendavske gledališke in koncertne dvorane.

Likovni in literarni natečaj je koncem aprila razpisala lendavska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki je zbornik tudi izdala. Ob predstavitvi zbornika in odprtju razstave likovnih del so nastopili Mala vokalna skupina Lirika iz Lendave in Madžarski ljudski pevci Kulturnega društva Petöfi Sandor iz Doline. Na dogodku so brali pesmi in odlomke iz objavljenih proznih del v zborniku. Uredniki so Janja Magdič, Olga Paušič in Ludvik Žižek. Razstava bo v avli gledališke in koncertne dvorane na ogled do septembra.

»Ko smo se spopadli s svetovno epidemijo koronavirusa bolezni covid-19, je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti želel ohraniti stik na daljavo s kulturnimi in drugimi društvi našega območja in tudi širše,« je povedala vodja lendavske območne izpostave JSKD Lendava Janja Magdič. Zato so koncem aprila razpisali dva natečaja, likovnega in literarnega. Za likovni natečaj so predlagali naslove V osami, V karanteni, Strah, Tišina misli in Naši junaki. Likovni natečaj pa so naslovili V karanteni. Svoje literarne prispevke je poslalo 32 ustvarjalcev iz Slovenije in Hrvaške. To so bile pesmi, proza in odrska besedila v slovenskem, madžarskem in hrvaškem jeziku. Na likovni natečaj je prispelo 34 del iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Poslalo jih je 25 ljubiteljskih likovnikov, največ iz KUD Polzela, dodaja Janja Magdič: »Zbornik Skupaj zmoremo in razstava sta hkrati zahvala vsem sodelujočim in vsem tistim, ki so se v času epidemije neumorno trudili za njeno zajezitev in s tem izpostavljali svoje zdravje. Dokazali smo, da skupaj res zmoremo.« Zbornik bodo podarili tudi lokalnim skupnostim, Domu starejših Lendava, Zdravstvenemu domu Lendava in drugim v zahvalo za zajezitev virusa.

Zanimivo v vsebini literarnih besedil je, da veje iz njih ogromno pozitivnih, spodbudnih misli, so prežete z optimizmom, ki nedvomno krepi duha, in celo humorjem, ki navdihuje to literaturo s posebno očarljivostjo, je povedala Olga Paušič. Ludvik Žižek, ki je povabil k sodelovanju v natečaju likovnike, je povedal, da so zaradi koronavirusa odpadle načrtovane likovne kolonije in srečanja slikarjev, ki so jih organizirali v prejšnjih letih. Zato so se odločili, da se bodo s koronavirusom spopadli tudi tako, da bodo svoja občutja o njem nanesli na bela platna.

vir: vestnik.si

Občina Lendava bo pripravila in prijavila projekt za lastno obrambo pred točo v Pomurju, saj se je ta potrdila kot smiselna. »Prav je, da regija sama išče rešitev, ki bo zanjo učinkovita in tudi stroškovno sprejemljiva«, je na Svetu Pomurske razvojne regije povedal župan Občine Lendava Janez Magyar in člane sveta tudi prepričal.

“Prav je, da regija sama išče rešitev, ki bo zanjo učinkovita in tudi stroškovno sprejemljiva”

Projekt, ki bo prijavljen na razpis »Life«, skozi raziskave in uvajanje novih rešitev obrambe pred točo, zasleduje cilj po okolijsko bolj sprejemljivih rešitvah od dosedanjih. Ravno zato bodo v projekt vključene razvojne agencije, ki bodo strokovno pripravile projekt, poleg partnerjev iz Slovenije in Madžarske pa bo k projektu povabljeno tudi ministrstvo za okolje.

V kolikor bo občina s partnerji na razpisu uspešna, bi regija lahko dolgoročno vzpostavila sistem za obrambo pred točo, vključno z zagotovitvijo lastne strokovne ekipe in uporabe možnih vzletnih mest v regiji.

Sicer pa so tri ključne aktivnosti projekta:

  • Raziskave tehničnih možnosti v sistemu zaščite pred točo
  • uvedba novih tehničnih možnosti v sistemu zaščite pred točo in
  • nakup letala za obrambo pred točo in usposabljanje pilotov.

vir: pomurske-novice

Šolska vrata se počasi zapirajo. Za devetošolce so se počitnice začele že prejšnji teden. Pomurje je med regijami, kjer letos osnovno šolo zaključuje manj učencev kot lani.

Tamkajšnje srednje šole so razpisale 1166 vpisnih mest, a bodo marsikje učilnice bolj kot ne samevale. Tudi na Dvojezični srednji šoli v Lendavi. Tam so razpisali nekaj več kot 200 mest v 12 programih. Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa se je v prvi letnik skupno vpisalo le 35 dijakov.

Dvojezična srednja šola v Lendavi je ena najsodobnejših v regiji na čelu s tehnološko opremo. Pred kratkim so posodobili tudi laboratorij. Na šoli je 65 zaposlenih in skoraj 300 dijakov. Jeseni bo njihov prag prestopilo najmanj novih dijakov v zadnjem desetletju. V gimnazijo na primer so se vpisali štirje, razpisanih pa je bilo 32 mest. Podobno je v drugih programih.

Ravnateljica Dvojezične srednje šole Lendava, Silvija Hajdinjak Prendl to pripisuje dejstvu, da je letos v regiji manj otrok, in dodaja, da "prevladuje prepričanje, da je bolje iti v druge šole, ne v domače. Mi smo v vsakem programu razpisali 16 mest. V gimnaziji dva oddelka, skupaj s poklicno-tehniškimi programi, tako imenovanimi tri plus dva, je skupno 15 programov. Vpisalo se je 35 dijakov v programe gimnazija, ekonomski tehnik, strojni tehnik, kemijski tehnik. In v triletne programe avtoserviser, mehatronik-operater in trgovec. En dijak se je vpisal v program elektrikar. Ta je že prenesel prijavo v program mehatronik-operater. 17 jih je še vpisanih v poklicno tehniške programe. Torej bomo imeli v prvem letniku skupno 54 dijakov. Je pa treba upoštevati to, da imamo nižje normative in standarde. Zaradi tega majhne skupine niso redkost. Če pa primerjam vpis z zadnjimi desetimi leti, je letos najmanjši. Upoštevaje nižje normative lahko oblikujemo oddelke z več kot petimi dijaki, program pa lahko izvajamo že z dvema dijakoma. In sicer tako, da kombiniramo skupine. Tako bo tudi v prihajajočem šolskem letu. Zaradi manjšega vpisa pa odpuščanj zagotovo ne bo.''

Vse manj vpisanih dijakov vzbuja skrbi, težava pa je večplastna, je poudaril prvi mož Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath in nadaljeval: "Situacija me žalosti. Se je pa ta trend nakazoval že v preteklih letih. Zanimivo, da se je povečeval delež učencev, ki prihajajo iz enojezičnih šol, število tistih, ki so se vpisovali iz dvojezičnih osnovnih šol, pa se je zmanjševalo. Menim, da moramo na tem področju vsi skupaj narediti več. Verjetno so eden izmed vzrokov za nastalo situacijo medčloveški odnosi med učitelji, ravnatelji teh zavodov, problem je tudi slaba prometna povezanost. Že iz Dobrovnika v Lendavo je težko priti, da o povezavah z Goričkim sploh ne govorim. Treba bi bilo zagotoviti tudi prenočišča za dijake, ki recimo prihajajo iz goričkega dela. Z mladinskim društvom se dogovarjamo, da bi pripravili programe, predstavitve, ki bi nagovarjali učence zadnjega triletja osnovne šole, da bi se vpisovali v Lendavo. Naša Dvojezična srednja šola je nova, sodobna, moderna, dobro opremljena, uvajajo tudi nove projekte. Ta šola je ‒ upam si trditi ‒ pa naj mi kdo ne zameri, enako dobra kot druge v tem okolju. Pa s tem ne mislim nič slabega. Seveda je odločitev staršev vedno zelo pomembna. Ampak menim, da bi morali vsi deležniki, ki imajo hote ali nehote vpliv na to, kam se otroci vpisujejo, strniti vrste, se povezati in prikazati tiste pozitivne lastnosti oziroma možnosti, ki jih šola lahko nudi."

Ravnateljica Dvojezične srednje šole Lendava pravi, da imajo v kolektivu dobre odnose, a da pogrešajo več tesnejšega sodelovanja z osnovnimi šolami. "Ne vem, kaj je slišati. Jaz mislim, da so v vsaki šoli takšni in drugačni učitelji in da so tudi odnosi takšni in drugačni. Menim, da odnosi na to ne vplivajo, je pa mogoče slaba stran majhnega kraja ta, da vsak vsakega pozna in lahko o vsakem sodi, ne? Če se pa dijaki vpišejo v druge šole, tam starši in dijaki učiteljev ne poznajo in morda lahko lažje začnejo na novo. Poudarjam pa, da je naloga vseh nas, ki živimo na tem območju, da dijake spodbujamo, da ostajajo doma, da cenijo tudi domače šole, ker menim, da jim lahko da vse tisto, kar jim nudijo druge. Mi se res trudimo dijake naučiti in tudi vzgojiti. In po rezultatih, ki jih dosegajo, nismo nič slabši od katere koli druge šole. Trenja pa zmeraj so. Ampak mislim, da jih zelo dobro rešujemo tudi z različnimi izobraževanji in tudi med seboj se odkrito pogovarjamo. So pa v vsakem kolektivu takšni, ki so večno nezadovoljni," je povedala Hajdinjak Prendlova.

Madžarščina, ki je na narodnostno mešanem območju obvezni predmet na tej srednji šoli, pa ni razlog za vedno manjši vpis, sta prepričana oba sogovornika. "Kot sem že omenil, se že nekaj let povečuje število vpisanih otrok iz enojezičnih šol. Večji problem je vpis iz dvojezičnih šol. Rad bi poudaril, da smo pred leti sprejeli pomembno, po svoje tudi težko odločitev z vidika narodne skupnosti. Privolili smo v to, da se tisti, ki prihajajo iz enojezičnih šol, lahko učijo madžarščino na tretjem nivoju. Torej čiste osnove. Kolikor imam informacije, so ti otroci zadovoljni s tovrstnim načinom poučevanja. Mislim, da je učenje jezika na neki osnovni ravni lahko tudi zabavno, zagotovo pa ni tako obremenjujoče, kot si to želijo prikazati nekateri. Tisti, ki se izgovarjajo na to, je madžarski jezik razlog za manjši vpis, s tem opravičujejo svoj neuspeh in se izgovarjajo na to," je dejal Ferenc Horvath.

"Sama dvojezičnost in obvezen pouk madžarščine se v preteklosti nista pokazala kot glavni razlog za manjši vpis. Da je ta šola dvojezična, je samo prednost in tudi ključnega pomena za obstoj te šole. Učenje madžarščine smo prilagodili in dejansko ne zaznavamo težav. To lahko podkrepim s podatkom, da je več kot 40 odstotkov vpisa iz enojezičnih osnovnih šol. Rezultati pa kažejo, da se dijaki zelo dobro vključijo v dvojezični pouk in nimajo težav s tem," je povedala ravnateljica Silvija Hajdinjak Prendl.

"Dvojezična srednja šola Lendava po navadi ne zapolni vseh razpisanih mest"
Tako so sporočili z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in še, da programe izvajajo tako, da dijake iste vrste izobraževalnih programov pri splošnih predmetih kombinirajo v skupne oddelke. Tako bodo predvidoma storili tudi v prihodnjem šolskem letu. "Naj pa povemo, da sta poleg slovenščine v skladu z 11. členom Ustave RS na ozemlju Slovenije, na območjih, na katerih živita italijanska in madžarska narodna skupnost, uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njuni pripadniki imajo skladno s 64. členom Ustave RS pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. Država gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic. Poleg ustavnih pravic pa je ključno tudi dejstvo, da se zavedamo, da so nekatere šole, ki se večinoma nahajajo zunaj večjih mestnih središč, na demografsko ogroženih, obmejnih območjih, kjer v bližini ni drugih šol, pomembne institucije posameznih krajev. Gre za območja tudi z nekoliko slabšimi ekonomskimi kazalci. Ker so te šole izjemnega pomena za kraj in tamkajšnje prebivalce, jih poskušamo finančno stabilizirati in tudi dofinancirati," so še sporočili z resornega ministrstva.

"Moramo preprečiti, da bi mladi odhajali"

"Skrb vzbujajoče je, ko že 15-letniki odhajajo. Nadaljujejo študij in se v naše kraje ne vračajo. Če se izobraženi ne bodo vračali v pokrajino v takšni meri, kot odhajajo, bo imela regija še slabše razvojne možnosti. Zato je dolžnost vseh nas, države in lokalnih oblasti, da mladim zagotovimo primerno okolje, da se lahko vrnejo," je sklenil Horvath. Predvsem pa, da jim zagotovijo delovna mesta, dostojno plačilo in možnost, da si lahko mladi v domači regiji ustvarijo dom.

vir: rtvslo.si

Nogometaši Nafte iz Lendave so spisali klubsko zgodovino že s prebojem v finale pokala Slovenije. Šele drugič v obdobju samostojne Slovenije se je primerilo, da se je v sklepno dejanje pokala uvrstil drugoligaš. Izbranci Dejana Dončića poudarjajo, da je Mura favorit, a tudi verjamejo, da lahko draž prekmurskega derbija, Nafti je v prid tudi podatek, da jo je Mura nazadnje premagala leta 2005, poskrbi za fanatično izvedbo, s katero bi prekrižali načrte črno-belim.

Nogometni klub iz Lendave ima pestro zgodovino. Ustanovljen je bil leta 1903, neuradno velja za najstarejši slovenski klub, bil je deležen posebne časti, ko je po koncu druge svetovne vojne nastopil v prvi jugoslovanski ligi in postal prvi slovenski klub, ki se je družil z elito nekdanje skupne države. V sredo se mu ponuja priložnost za nov zgodovinski presežek.

Nafta je šele drugi slovenski drugoligaš, ki bo zaigral v velikem finalu pokala Slovenijo. Če bi presenetil Muro, največjega tekmeca, s katerim je imela nazadnje, ko sta se srečevala v 2. SNL, pozitivno razmerje medsebojnih tekem, bi Nafta osvojila prvo lovoriko. To pa še ni vse, zagotovila bi si celo igranje v Evropi!

vir siol.net

Svetovalec Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji Konstantin Yanovich in župan Občine Lendava Janez Magyar sta včeraj v spremstvu častne straže Slovenske vojske položila cvetje na zgornjem lendavskem pokopališču pri spomeniku padlim ruskim vojakom.

Predstavniki in diplomati Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji ob dnevu zmage tradicionalno obiščejo vsa obeležja spomina na padle ruske vojake, letos so obisk zaradi epidemije novega koronavirusa prestavili v mesec junij.

Župan Janez Magyar, vršilec dolžnosti občinske uprave mag. Tibor Hebar in predsednik Zveze borcev NOB Lendava Jože Vidič so svetovalca Veleposlaništva ruske federacije  Konstantina Yanovicha najprej sprejeli v mestni hiši.  V spremstvu častne straže Slovenske vojske so se nato poklonili padlim ruskim vojakom na zgornjem lendavskem pokopališču. V kratkem nagovoru po polaganju cvetja je župan Janez Magyar izpostavil, da je prav spominjanje tista ključna vez, ki povezuje preteklost s sedanjostjo in preteklost s prihodnostjo: »V občini Lendavi ohranjanju spomenikov in spominjanju na tragične opomnike naše preteklosti posvečamo posebno pozornost, saj je zgodovina tista, ki nas zaznamuje, nas uči in vodi v prihodnost.«

Predstavnika veleposlaništva so v Lendavi sprejeli predstavniki Zveze borcev NOB Lendava, Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Območno združenje slovenskih častnikov Lendava, župan pa se je vsem članom veteranskih in domoljubnih organizacij zahvalil za njihov prispevek pri ohranjanju spomina na pomembne dogodke v naši zgodovini.

vir: lendava.si /Foto: Tomaž Galič

V ponedeljek je luč sveta ugledalo novo lager pivo Pajdaš, ki je nastalo v majhni družinski pivovarni Overmura iz Lendave.

Pajdaš je prekmursko svetlo in temno lager pivo, katerega osnovna sestavina je eden najkakovostnejših hmeljev na svetu, Styrian Gold. Gre za tradicionalno slovensko sorto, ki je znana po svoji hmeljni aromi ter prijetni in harmonični grenčici.

Lager pivo Pajdaš, ki ga izdelujejo v družinski pivovarni Overmura, je plod dolgoletnega pridobivanja znanja pivovarskega mojstra in predsednika združenja pivovarjev Slovenije Albina Hozjana, za investiranje v zgodbo o pivovarju, pivnici in pivu pa se je odločil Dejan Šumak. "V prvi fazi je Pajdaš domača prekmurska blagovna znamka s podpisom Sküper sva najboukšiva. S tem želimo predstaviti naš izdelek s prodajo preko spleta." Pivo je bilo zvarjeno po njegovi originalni recepturi.

Zaenkrat polnijo pivo pri partnerskem pivovarju, prihodnje leto junija pa želijo odpreti lastno pivovarno s pivnico. Medtem bodo potekale številne predstavitve novega piva po vsej Sloveniji, v Pomurju so se že začele.

vir: vestnik.si

Župan občine Lendava Janez Magyar je v petek pred mestno hišo tradicionalno sprejel najbolj uspešne osnovnošolce v občini, učenke in učence Dvojezične osnovne šole I Lendava, Dvojezične osnovne šole Genterovci ter Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana, ki so v vseh devetih letih šolanja dosegli najvišji učni uspeh ter učence Glasbene šole Lendava, ki zaključujejo nižjo stopnjo izobraževanja. Teh je bilo v tem šolskem letu triindvajset, dogodka pa so se udeležili v spremstvu razrednikov, učiteljev in ravnateljic.

"Uvodoma je s krajšim glasbenim programom prireditev popestril učenec Glasbene šole Lendava Tine Mihailović Krpan, ki je zaigral na kitaro.

Župan Janez Magyar je v svojem nagovoru učencem čestital za odlične rezultate skozi vsa leta dosedanjega šolanja: »Ti uspehi so prvi znanilci tega, da boste prav vi tisti, ki boste v bodočnosti sooblikovali svet okoli nas, ki pa nikakor ni preprost in enoznačen, kar so pokazali zadnji meseci vašega osnovnošolskega šolanja in glasbenega izobraževanja. Ste na eni svojih prvih življenjskih prelomnic in le upam lahko, da si je ne boste zapomnili le po teh izrednih okoliščinah s katero so sovpadle. Še vedno ste mladostniki, ki imate vso pravico odraščati med svojimi vrstniki v šolah, se družiti, igrati, učiti in živeti v normalnih okoliščinah, tako v šoli kot doma. Imeti pravice pa pomeni imeti tudi dolžnosti. Opravljajte jih po svojih najboljših močeh.« Nagovor učenem pa je župan sklenil z besedami: »Ponosni smo na vas in tudi vi bodite ponosni nase!«

Župan se je zahvalil tudi razrednikom, mentorjem in ravnateljicam za njihovo prizadevnost, strokovno delo in srčnost. Ob tej priložnosti so odličnjaki v spomin na svoje uspehe prejeli tudi knjižno darilo ter družinske vstopnice za ogled stolpa Vinarium in razstav na lendavskem gradu.

Skupno druženje se je nadaljevalo s prijetnim klepetom in sladko pogostitvijo," so zapisali na spletni strani lendavske občine.

vir: pomurec.com / Foto by Galic

Občina Lendava je v sklopu projekta WiFi4EU uspešno vzpostavila kar sedem odprtih Wi-Fi dostopnih točk. Vsak uporabnik bo do svetovnega spleta lahko sedaj dostopal brezplačno in to na eni izmed sedmih lokacij. Vrednost izvedbe projekta, nakup in namestitev opreme, je znašala 15.000 evrov in je v celoti strošek Evropske komisije, Občina Lendava pa bo v naslednjih letih skrbela le za vzdrževanje in naročnino internega dostopa.

Izvajanje projekta WIFI4EU je za države članice EU predlagala Evropska komisija s ciljem, da se državljanom po vsej Evropi omogoči brezžični dostop do interneta na javnih mestih, vključno s parki, trgi, javnimi zgradbami, knjižnicami, zdravstvenimi domovi in muzeji.

Občanke in občani Občine Lendava in njeni obiskovalci bodo brezplačne WI-FI točke lahko varno uporabljali na lokacijah:

  • TIC Lendava (Glavna ulica 38);
  • Mestna hiša Občine Lendava (Glavna ulica 20);
  • Športni park Lendava (Kolodvorska ulica 7),
  • Dvojezična srednja šola Lendava (Kolodvorska ulica 2e);
  • Lendavski grad (Bánffyjev trg 1);
  • Mestni park (Trg Györgya Zale 1);
  • Hotel Cubis (Mlinska ulica 5a).

vir: lendava.si

Po letih opozarjanj in moledovanj po sanaciji bioplinarne, so se v Lendavi včeraj z vso odločnostjo te lotili ekološke bombe, ki že nekaj uničuje kvaliteto življenjskega okolja in bivanja Lendavčanov in prebivalcev okoliških krajev. Gre za bioplinarno Petišovci, eno večjih v Sloveniji, družinski projekt Jožeta Pavlinjeka, brata bolj znanega podjetnika Štefana Pavlinjeka, sicer maziljenca Milana Kučana. Na obrobju Lendave so jo postavili pred sedmimi leti z obljubo, da bodo kot energent uporabljali zeleno bio maso. Sprva je zadeva normalno tekla. Ker pa sami niso imeli zaledja v poljedelski proizvodnji, so začeli Pavlinjeki v bioplinarni kuriti vse, kar jim je prišlo pod roke, tudi iz Hrvaške ilegalno uvožene odpadke živalskega izvora, pa tudi ostanke zdravil iz farmacevtske industrije Pliva.

Zadnja štiri leta so zadeve postajale vse bolj nevzdržne. Po lendavskem vse tja do hrvaškega Murskega Središča se je vil neznosen smrad, prebivalci klicali lokalne oblasti na pomoč, civilne iniciative zahtevale inšpekcijske preglede in zaustavitev obratovanja. In čeprav so inšpektorji v nič koliko pregledih ugotovili, da Pavlinjekovi okoljske predpise kršijo na celi črti, se jim praktično ni zgodilo nič. Okoljsko dovoljenje jim ni bilo odvzeto, država se je zadovoljila z obljubami, kako bodo zadevo sanirali. Vse to s figo v žepu.

Bioplinarna ne deluje že tri leta. Nakopičene težave so privedle do stečajev, najprej družbe Ecos, nato družbe Ecos center, vse v lasti Pavlinjekovih. Štiri dražbe so bile potrebne, da se je decembra lani našel skrivnostni kupec, Podjetje Egytec Energy, ki ga je septembra lani ustanovil Mohamed Fekry El-Saidy iz belgijskega Genta, ima pa poštni nabiralnik v Stegnah 35 v Ljubljani. In tudi ta naj bi bil lastniško povezan s Pavlinjeki.
Lokalni skupnosti, občini Lendava ni uspelo doseči trajno zaprtje bioplinarne, ker naj ne bi bila stranka v postopku, je pa država novemu lastniku, enako tudi pred tem Pavlinjekom, naložila sanacijo, saj je v bioplinarni  še vedno 21.000 kubičnih metrov živalskih in rastlinskih ostankov, ki jih je treba uničiti. Na stroške lastnika seveda.
In kako se je ta v resnici lotil sanacije? Tako, da je ponoči na dolgovaške njive odvažal mulj, včeraj pa so ugotovili, da vso to strupeno in smrdečo nesnago skrivaj zlivajo v potok Kopica.

Zato županu Lendave Janezu Magyarju ni preostalo ničl drugega, kakor da je poklical policijo, inšpekcije, delavce Arsa in vodnega gospodarstva. S kamero smo spremljali delo kriminalistov, policijskih forenzikov, ugotovitve pa strašljive

https://www.youtube.com/watch?v=c8BJGq4YExI&feature=emb_logo

vir: v focusu.si

Zavel je smrad, včeraj so bili na delu že kriminalisti. Zdaj je znano, da so iz lendavske bioplinarne kljub prepovedi odvažali digestat, v potok pa izpustili sporno tekočino.

Z območja bioplinarne v Lendavi je v zadnjih dneh znova zavel smrad, zaradi česar sta se na teren malo po 14. uri odpravila župan občine Janez Magyar in medobčinski inšpektor Miran Doma. Iskala sta izvor smradu, črno smrdečo snov pa sta najprej opazila v potoku Kopica za bioplinarno, so včeraj v izjavi za javnost navedli na Občini Lendava.

Na občini so pojasnili še, da so »vidne sledi namernega izlitja sporne snovi« našli tudi na drugi strani bioplinarne, in sicer na njivi pšenice, ki je bila "posušena oziroma ožgana." Še več, Magyar je pod posušeno travo našel skrite gasilske cevi, ki so bile na polje speljane od fermentorjev bioplinarne. Kot je ugotovil župan, so tekočino po ceveh namerno speljali iz bioplinarne in jo spustili čez njivo, kjer je delno uničila pridelek, od tam pa je tekla v potok Kopica. Potok naj bi bil uničen oziroma po prvih ugotovitvah brez kisika, je povedal župan.

Obvestil je policijo, ki se je tam nato znašla v družbi kriminalistov. Ti so pričeli s kriminalistično preiskavo. O dogodku so obvestili tudi vodjo sektorja območja Mure pri Direkciji za vode Antona Kusteca, ta pa je na teren poslal tudi njihovega predstavnika ter obvestil izvedenca za nevarna izlitja v vodotoke sektorja območja Drave.

Kot danes poroča STA, so iz lendavske bioplinarne pri Trimlinih pred dnevi odvažali sporni digestat, čeprav bi morali po odredbi okoljskega inšpektorata pred slabim mesecem ustaviti vse aktivnosti, včeraj pa so iz bioplinarne v potok Kopica spustili sumljivo črno tekočino. Na občini zato zahtevajo ukrepanje pristojnih organov in pregon storilcev. "Sporna dejanja in kršitve so nezakonite in to je dejstvo, zato pričakujemo in zahtevamo ukrepanje," je ob predstavitvi težav z omenjeno bioplinarno danes poudaril Magyar.

Okoljska inšpektorica je namreč 19. aprila prepovedala vsako dejavnost v bioplinarni, ker so iz nje na njive vozili digestat, za katerega ni bilo jasno, ali je primeren za gnojenje ali pa je nevarni odpadek. Digestat so odlagali v bližini hiš in je smrdel, inšpektorica je naročila vzorčenje in prepovedala odvažanje iz bioplinarne, ki ne obratuje. V njej je od leta 2016 ostalo 24 tisoč ton digestata, nekaj so ga odpeljali na Madžarsko. Zastopnik lastnika je takrat povedal, da so čistili fermentorje in po prijavi dela ustavili.

Občina nima vzvodov

Državna okoljska inšpektorica je ob današnjem nadzoru med drugim zahtevala, da sporno tekočino prečrpajo iz potoka. Magyar ob tem pojasnjuje, da občina nima vzvodov za ukrepanje in ne more zaščititi občanov, saj občinski inšpektorji nimajo pooblastil za ukrepanje, občina pa tudi ni stranka v postopku, ko gre za pridobivanje dovoljenj. Občinski svet bo zato predlagal spremembo zakona, tako da bi bila občina vključena v postopke, tudi za novo okoljevarstveno dovoljenje. Prav tako pa naj bi sprejel sklep, da ne dovolijo odlaganja ostankov na polja v občini.

Velika težava je tudi to, da javnosti - in občini - še vedno ni znan kupec bioplinarne. Ta je bila nekoč last podjetja Ecos, ki je končalo v stečaju, decembra pa jo je kupilo neznano podjetje Egytec Energy, ki je v 100-odstotni lasti Mohameda Fekry El-Saidya z naslovom v Belgiji. Podjetje ima sedež oziroma poštni nabiralnik na naslovu Stegne 35 v Ljubljani.

Aprila letos je predstavnik lastnika predstavnike občine povabil na obisk v bioplinarno in jim po besedah župana Magyarja obljubil, da bodo delali zakonito. A župan zdaj pravi: "Ne verjamemo jim, ker so zlorabili naše zaupanje."

vir: novice.svet24.si

Uprava RS za zaščito in reševanje je včeraj popoldan poročala o tem, da so ob 16.17 opazili onesnaženje potoka Kopica v Lendavi. Iz bližnje bioplinarne Lendava je iztekla v potok onesnažena snov, o dogodku pa so že bile obveščene vse pristojne službe.

Pri bioplinarni si je situacijo ogledalo več oseb, med drugim tudi policija, medobčinski inšpektorat, redarska služba, predstavnika vodnega gospodarstva iz Murske Sobote, prišli pa naj bi tudi murskosoboški kriminalisti.

"Po besedah medobčinskega inšpektorja prihaja jutri v Lendavo državna inšpektorica. Po neuradnih informacijah bo vzorčenje opravljeno že danes," so še zapisali.

vir: vestnik.si