V zameno za podporo narodnostnega poslanca vlada velikodušna, namenila bo pet milijonov evrov za skupni sklad za razvoj obmejnih območij, ki ga je oktobra lani predlagal Viktor Orban.

Območje, kjer živi madžarska manjšina, bo vlada za lojalnost narodnostnega poslanca njenim predlogom bogato nagradila. To razkriva sklenjen dogovor o sodelovanju, ki sta ga podpisala tudi italijanski in madžarski poslanec v državnem zboru Felice Žiža in Ferenc Horvath. Ob tem pa je treba poudariti, da so pri nalogah, za katere se je vlada v zameno za naklonjenost finančno zavezala, povsem spregledali Madžare na Goričkem. Večina konkretnih nalog se namreč nanaša na lendavsko območje.

Dogovor o podpori manjšinskih poslancev vladnim predlogom ni nekaj novega, čeprav se je pri tem treba spomniti tudi na kritično držo, ki jo je do tega imel nekdanji poslanec Laszlo Gönc, in na njegovo odmevno nasprotovanje Cerarjevi vladi leta 2017 pri spremembi člena ustave oziroma spoštovanju odločbe ustavnega sodišča glede zasebne osnovne šole.

Zadruga in kupovanje zemlje
Tokratni dogovor je vreden pozornosti predvsem v delu, kjer so opredeljene in finančno ovrednotene konkretne naloge. Te so razdeljene v dva dela, in sicer na naloge, ki se morejo izvesti v zdajšnjem mandatu, in na naloge, ki bodo presegale mandat te vlade, vendar se bodo začele izvajati že v tem času.

Med navedenimi nalogami izstopa petmilijonska podpora vlade ustanovitvi sklada Pomurje - Porabje za razvoj narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje, ki ga je oktobra lani ob obisku tedanjega premierja Marjana Šarca v Budimpešti predlagal madžarski kolega Viktor Orban. V ta sklad bi potem vlagala tudi madžarska država.
Za nadaljevanje programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodnosti bo v obdobju 2021–2024 zagotovljenih 2,8 milijona evrov. Prav tako bo z dvema milijonoma evrov podprt projekt ustanavljanja zadruge na kmetijskem in vinorodnem območju ter nakup zemljišč, z letom 2021 pa bo tudi zagotovljen denar za njeno sistemsko financiranje, torej za delovanje in dva zaposlena. Vlada se je tudi zavezala, da bo leta 2021 in v prihodnje zagotovljenih 1,6 milijona evrov za urejanje kolesarskih stez, prednostno za tisto med Lendavo in Pincami ter Genterovci in Radmožanci. Tudi to nalogo in denar za izvedbo je treba videti v širšem okviru. Občine Lendava, Dobrovnik in Kobilje so se namreč že dogovorile za sodelovanje pri izvedbi regijskega projekta urejanja kolesarskih povezav, v katerega je med šestimi aktivnostmi že vključena gradnja dva kilometra dolge steze med Genterovci in Radmožanci. V njem pa ni odseka od Lendave do Pinc. Regijski projekt naj bi bil izveden do leta 2022, njegova vrednost je nekaj več kot milijon evrov, s tem da naj bi zanj skoraj 600 tisoč evrov zagotovile občine, razliko pa bi pridobili iz evropskih in državnih virov.

Ob tem spomnimo, da je Občina Lendava lani maja objavila javno zbiranje zavezujočih izjav interesentov za nakup kmetijskih zemljišč v lasti lokalne skupnosti, ki jih je dobila v last zaradi prevzema plačila domskega varstva starejših občanov. Ponudba občine je zajemala 168 parcel, raztresenih po vseh katastrskih občinah, vendar se je na razpis odzvalo le devet kupcev, ki so nakupno pogodbo sklenili za samo 33 parcel.

Denar za center v Radmožancih
Posebne pozornosti bodo deležne tudi pravice narodne skupnosti na področju vzgoje, izobraževanja, informiranja in delovanja mladih. Država bo prispevala 100 tisoč evrov za gradnjo centra v Radmožancih za zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Kot smo že poročali, njegovo delovanje do zdaj ni bilo predvideno ne v javni mreži razvojnih ambulant niti v sistemu javnega izobraževanja, zato je bila gradnja centra sprva odložena, a priprave nanjo se zdaj v okviru Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) nadaljujejo.

Vlada je prevzela tudi obveznost, da bo prihodnje leto namenila 50 tisoč evrov za priznanje posebnega statusa pomurskega madžarskega mladinskega društva za njegovo delovanje in sistemsko uredila financiranje za enega zaposlenega.

Ob tem spomnimo, da bo sosednja država začela obnavljati meščansko stavbo in objekt na njenem dvorišču v središču Lendave, ki ga je madžarsko zunanje ministrstvo kupilo oktobra lani, v njem pa bo nastal nov madžarski center. V delu dvoriščnega objekta bo tudi manjša dvorana s posebnim vhodom, namenjena organiziranju raznih prireditev.

Ravnateljem dodatek
Za potrebe dvojezičnega šolstva bodo v lendavski enoti Zavoda za šolstvo odprli dve novi delovni mesti, kar je ovrednoteno na 64 tisoč evrov, osem ravnateljev šol in njihovih namestnikov pa si na osnovi dogovora lahko obeta od 12- do 15-odstotni dodatek k osnovni plači. 150 tisoč evrov bo zagotovljenih še za dvig usposobljenosti pedagoških delavcev na območjih občin, kjer živi manjšina.
S 40 tisoč evri bodo podprte tudi tri nove zaposlitve, po ena na Zavodu za informativno dejavnost madžarske narodnosti in Zavodu za kulturo madžarske narodnosti Lendava, katerih ustanoviteljica je PMSNS, ena zaposlitev pa za delo na RTV Slovenija za potrebe Pomurskega madžarskega radia in studia Hidak - Mostovi.

vir: vestnik.si

O vladni noveli zakona o rudarstvu, katera zajema tudi področje frackinga, bodo poslanci odločali na izredni seji, ki se bo začela 21. februarja.

Po petem neuspehu opozicije z "anti-fracking zakonom", ki je sicer v četrto vendarle prestal prvo obravnavo, a so ga nato na matičnem odboru zavrnili z 10 glasovi proti in devetimi za, bo državni zbor na naslednji izredni seji obravnaval vladni predlog novele zakona o rudarstvu, ki ga je vlada dolgo potrjevala. Opozicija je s svojim predlogom želela preprečiti namere britanske družbe Ascent Resources in njenega slovenskega partnerja, družbe Geoenergo, da bi z uporabo te okoljsko sporne metode pridobivala plin na Petišovskem polju. Koncesija, ki daje družbi Geonergo izključno pravico za črpanje plina v Petišovcih se izteče maja, a so pri Geoenergo na podlagi enega izmed interventnih zakonov vložili vlogo za podaljšanje rudarskih pravic za 18 mesecev.

Kako bi bilo hidravlično lomljenje dovoljeno

Vladni predlog, ki ga imajo poslanci na mizi, prepoveduje le tako imenovano obsežno hidravlično lomljenje, dovoljeno pa bi bilo izkoriščanje ogljikovodikov pod naslednjimi pogoji:

1. v vrtino se vtiska manj kot 1.000 kubičnih metrov vode na fazo lomljenja oziroma manj kot 10.000 kubičnih metrov vode v celotnem postopku,
2. znane so vse sestavine, ki se za namen hidravličnega lomljenja dodajajo vodi, v Republiki Sloveniji pa je njihova uporaba dovoljena,
3. vrtina, preko katere se izvaja lomljenje, je locirana, konstruirana in testirana na tesnost tako, da ne more priti do iztekanja ogljikovodikov ali onesnaževal na površino in njihovega izliva v tla ali vode ali prehajanja v zrak,
4. zagotovljeno je ustrezno ravnanje z onesnaževali, ki se jih zbira na površini, v skladu z okoljskimi in drugimi predpisi,
5. ne more priti do izliva ogljikovodikov in onesnaževal v vodonosnike,
6. s hidravličnim lomljenjem se ne povzroči stika različnih vodonosnikov ali mešanja fluidov v različnih geoloških plasteh,
7. vrtanje se izvaja z navpičnimi vrtinami z odklonom vrtine od vertikale do 10 stopinj,
8. ne nastane škoda za druge dejavnosti v okolici vrtine.

Po mnenju pomurskega poslanca Dejana Židana je vladni predlog veliko zavajanje, v zvezi s frackingom pa je bilo po besedah Židana zavajanja že veliko. "Kot prvo, ni strokovne razlage, zakaj bi fracking do 1.000 kubičnih metrov vode bil nenevaren, nad pa nevaren. Vsak fracking povzroči tveganje in zaradi previdnostnega načela ga je potrebno prepovedati. Kot drugo, vlada ni sprejela predloga, da bi s tujimi državami razčistili, zakaj in kako so ga prepovedali. Kot tretje, so nam ves čas očitali, zakaj prehitevamo z zakonom, ko bo letos tako in tako koncesija potekla. Potem pa so vse skupaj potiho, preko podtaknjenca v PKP, podaljšali. In da je res nekaj narobe, kažejo tudi govorice, ki so jih sprožali, da želimo s prepovedjo frackinga prepovedati tudi geotermijo v Prekmurju, čeprav je v zakonu jasno pisalo, da gre samo za pridobivanje ogljikovodikov," je povedal za naš medij in dodal, da bodo v opoziciji skušali z amandami spremeniti vladni zakon, da bo ta zajemal popolno prepoved frackinga.

Vladni predlog sicer deloma sledi mnenju slovenskih geologov, ki so predlagali prepoved visokoprostorninskega hidravličnega lomljenja, nizkoprostorninskega pa bi ob predhodni presoji vplivov na okolje dovolili. Med tem pa iz Velike Britanije prihajajo novice, da bo moralo energetsko podjetje Cuadrila zaradi odredbe vladnega organa zapreti edini vrtini za pridobivanje plina iz skrilavca, s čimer se bo, kot poroča STA, končala več kot desetletje trajajoča polemika o frackingu na Otoku.

vir: vestnik.si

Državni zbor je tesno, s 39 glasovi za in 40 glasovi proti, zavrnil predlog novele zakona o rudarstvu, s katerim so želeli Levica, LMŠ, SD in SAB v Sloveniji prepovedati pridobivanje zemeljskega plina z metodo hidravličnega lomljenja, t. i. frackinga.

Kot piše STA, je poslanka Levice Nataša Sukič v imenu predlagateljev spomnila, da si za fracking v Petišovcih že desetletja prizadeva britanska korporacija Ascent Resources. "Gre za umazano tehnologijo, ki se v tujini izkazuje za uničujočo za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva," je poudarila.

Predlog je določal, da v Sloveniji ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemične primesi. S to prepovedjo bi bilo po predlogu treba uskladiti tudi že izdana dovoljenja in rudarske pravice ter vloge zanje.

Frackinga ne podpira nihče, a v koaliciji previdni
Podoben predlog so poleti v Levici že pripravili, a ga je odbor DZ za infrastrukturo zavrnil. Tokrat so ga vložili skupaj z LMŠ, SD in SAB, kjer so ocenili, da je fracking škodljiv in da ga je treba prepovedati.

Izkušnje drugih držav kažejo, da ima lahko fracking škodljive posledice za okolje ali zdravje ljudi. Pridobivanje ogljikovodikov s to metodo so že prepovedale med drugim Velika Britanija, Irska, Francija in Nemčija, piše STA.

S predlogom so soglašali v SNS. "Predlog je odličen in gre v korist Slovenije. Fracking je treba prepovedati," je povedal Zmago Jelinčič.

Po poročanju STA, tudi v NSi menijo, da je treba fracking ustaviti.

"A zaupamo ministrstvu, ki je pristojno za to področje," je povedal Jožef Horvat (NSi). Podobno je menil Ljubo Žnidar (SDS), ki je dodal: "Če izvajalcu prepovemo eno od metodologij, je to idealna podlaga, da vloži tožbo."

Ministrstvo pripravlja svoj zakon, frackinga v vsakem primeru ne bo
Po mnenju vlade besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice. Prepoved hidravličnega lomljena bi se morala jasneje določiti. Zato vlada meni, da ni smiselno, da se posega v pridobljene pravice, saj edina koncesija za pridobivanje nafte in zemeljskega plina poteče 28. maja 2022, pri čemer pa brez pridobljenega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja hidravlično lomljenje do takrat ne bo izvedeno.

"Ministrstvo za infrastrukturo že pripravlja novelo Zakona o rudarstvu, ki bo v kratkem posredovana v javno obravnavo. Razlogi za novelo so odprava pomanjkljivosti veljavnega zakona glede pravnega položaja imetnikov obstoječih rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin in izboljšanje sistemske ureditve za učinkovitejše upravljanje z mineralnimi surovinami," so še pojasnili na vladi.

vir sobotainfo.com

V občinah Lendava, Puconci, Kobilje in Beltinci si lahko oddahnejo.
Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o urejanju prostora, s katero se bo podaljšal rok za uporabo starih občinskih prostorskih aktov in rok veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev do leta 2026.

V skladu z veljavnim zakonom o urejanju prostora se lahko stari občinski prostorski akti kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor uporabljajo do 31. decembra 2024. Na vladi želijo z novelo podaljšati rok za uporabo starih občinskih prostorskih planov in rok veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Ob tem je izpostavil, da nekateri segajo celo v leto 1990. "Predlagamo torej podaljšanje veljavnostih starih aktov do oktobra 2026," je dejal Novak.

Po ministrovih besedah so s tem pomagali prebivalcem, da bodo kljub nesprejetju novih občinskih prostorskih načrtov (OPN) še naprej lahko pridobivali gradbena dovoljenja in urejali ostale upravne zadeve na teh območjih, je pojasnil. Preostalih 23 občin, ki še nima sprejetega OPN, so po njegovih besedah spodbudili k pripravi novih načrtov že v letošnjem letu, tako da jih bodo lahko sprejeli do oktobra 2026. "S tem predlogom novele zakona pa jim bomo pomagali pri pridobivanju mnenj in soglasij, da bodo lahko vsi župani občin, še v tem mandatu dokončali pripravo novih prostorskih aktov in se s tem izenačili z vsemi ostalimi občinami, ki take prostorske načrte že imajo," je še dejal minister.

Ravno ta faza je po izkušnjah županov najbolj problematična - pridobivanje mnenj in soglasij, kjer se rado zatakne. In to, to je potrebno poudariti, ni v domeni občin, ampak države oziroma organov v državni lasti. Ravno tako celoten postopek priprave terja znatna finančna sredstva, kar še toliko bolj občutijo manjše občine. Pripravljavcev tovrstnih aktov namreč ni ravno na pretek. V Pomurju ta hip sicer še štiri občine nimajo občinskega prostorskega načrta, in sicer občine Lendava, Puconci, Kobilje in Beltinci.

Izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča

Kot so oktobra ob posredovanju osnutka predloga novele v javno obravnavo zapisali na ministrstvu, na območju občin, ki še nimajo sprejetega OPN, s 1. januarjem 2025 izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča. Gradbenih dovoljenj ne bi bilo mogoče izdati za nobeno vrsto gradnje (novogradnje, prizidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in tako dalje) in za nobeno vrsto objektov (stanovanjske stavbe, šole, vrtci, zdravstveni objekti, ceste železnice, daljnovodi, kanalizacija in vodovodi, objekti za gospodarske dejavnosti). Priprava in sprejem OPN je izvirna pristojnost občin. Predlog zakona tako ureja tudi roke ključnih faz priprave OPN in v zvezi s tem naloge župana kot odgovorne osebe občine, vse s ciljem sprejema OPN najpozneje do lokalnih volitev jeseni 2026 in uveljavitve pred 31. decembrom 2026.

vir: vestnik.si