Po treh neuspelih poskusih opozicijskih poslancev, da se v Sloveniji prepove fracking, je vlada predstavila predlog sprememb Zakona o rudarstvu, kjer se prepovedi frackinga loteva s figo v žepu. Predlog namreč pušča odprta vrata hidravličnemu lomljenju v Petišovcih in s tem nevarnostim za zdravje in življenje ljudi ter lokalno okolje. Poleg nevarnosti onesnaženja podtalnice, rakotvornih kemičnih spojin in vprašanja odpadnih voda, je nezanemarljiva tudi seizmična aktivnost, ki jo povzroča fracking, česar tudi zaradi nedavnih dogodkov v Petrinjah ne bi smeli spregledati.
V Focusu, društvu za sonaraven razvoj, menimo, da je popolna prepoved frackinga na ozemlju Slovenije edina pot, po kateri bi Slovenija morala slediti ostalim evropskim državam.
»Predlog sprememb zakona za fracking v Sloveniji ne prinaša nobenih pozitivnih sprememb, saj prepoveduje zgolj obsežno hidravlično lomljenje. To pomeni, da bo ta sporna metoda še vedno možna v Prekmurju. Na območju Petišovcev namreč ne gre za obsežno hidravlično lomljenje in bo tako elegantno izpuščeno iz zakona. Vendar ima vsakršno hidravlično lomljenje potencialne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi , zato prepoved zgolj obsežnega hidravličnega lomljenja nikakor ni dovolj,” izpostavlja strokovna vodja v Focusu, dr. Lidija Živčič.
Vplivi hidravličnega loma se štejejo za tako nevarne okolju in zdravju ljudi, da so nekatere države v celoti prepovedale to dejavnost, npr. Irska, Francija in Bolgarija, medtem ko imajo številne države začasne prepovedi hidravličnega lomljenja ali moratorije, npr. Velika Britanija ali Nemčija.
»Proti frackingu so se borile skupnosti po vsem Združenem kraljestvu, saj je ta nevaren, nezaželen in izjemno nepriljubljen. Bolj kot kadarkoli prej je jasno, da moramo prenehati s pridobivanjem nafte, premoga in zemeljskega plina, če se želimo izogniti še bolj katastrofalnim podnebnim spremembam. To pomeni, da morajo države po vsej Evropi uvesti popolno prepoved nezaželenih, nepotrebnih in onesnažujočih dejavnosti, kot je fracking. Izrecna prepoved frackinga v Sloveniji bi poslala sporočilo, da država resno jemlje tako varovanje okolja kot svoje podnebne zaveze,« se je na dogajanje v Sloveniji odzval Jamie Peters, vodja kampanj proti frackingu pri Friends of the Earth.
“Ob vsem tem se nam poraja vprašanje, ali je slovenska vlada zopet podlegla pritisku in grožnjam britanskega podjetja Ascent Resources, ki želi izvajati hidravlično lomljenje v Petišovcih, in tudi v tem primeru zasebni kapital postavila pred zdravje lokalnega prebivalstva in zaščito okolja,” komentira dr. Lidija Živčič, ki je tudi pripravila pripombe na predlog Zakona o rudarstvu, ki je do 22. januarja v javni razpravi.
vir: focus.si
Nafta bo v soboto ob 14. uri igrala s Celjem, v lendavski klub pa je ravno iz moštva državnih prvakov prišel trener vratarjev Amel Mujčinović.
Prejšnjo sredo so se po dolgem premoru znova srečali igralci in strokovno vodstvo Nafte 1903 in v lendavskem športnem parku opravili prvi skupni trening. Vadba je potekala po navodilih NIJZ in NZS. Ekipa bo najverjetneje doma opravila celoten sklop priprav.
V moštvu je prišlo do nekaterih sprememb. Odšla sta igralca Roland Paku (postal je član kluba Nyiregyhaza, ki igra v drugi madžarski ligi) in Adam Zagorec, ki je izkoristil ponujeno službo v svoji stroki in se preselil v Ljubljano. Prav tako je lendavski klub zapustil trener vratarjev Aleksander Šeliga, ki bo odslej odgovoren za pripravo vratarjev pri državnih prvakih iz Celja.
Potem ko se je po polletnem nastopanju za ekipo ZTE iz Zalaegerszega vrnil steber obrambe Žiga Živko, je vrzel v strokovnem štabu popolnil Amel Mujčinović, nekoč odlični vratar in dosedanji trener vratarjev NK Celje, ki je postal novi trener vratarjev Nafte 1903. Ekipi so se na pripravah priključili tudi talentirani fantje iz mladinske šole: Bruno Šimunković, Antonio Martinjaš, Jan Plej, David Jožef Horvat in Miha Novak.
Trener Nafte Dejan Dončić je potrdil osem pripravljalnih tekem. Prvo srečanje so Lendavčani odigrali v sredo med sabo, v soboto ob 14. uri pa se bodo na igrišču z umetno travo Olimp v Celju pomerili z NK Celje. Sledile bodo preizkušnje z nogometnimi klubi: Bistrica (20. januarja), Kapfenberg (23. januarja), Šampion (27. januarja), Gorica (30. januarja), Međimurje (5. februarja) in Polet (13. februarja).
vir vestnik.si
Samo trije slovenski klubi so igrali v prvi jugoslovanski ligi. Ob Olimpiji in Mariboru je bila to Nafta, ki je nastopila v prvi sezoni, ki pa je ni zvozila do konca.
Po koncu druge svetovne vojne je bilo potrebno kar nekaj časa, da se je jugoslovanski nogomet organizacijsko postavil na noge. Jeseni 1945 je bilo sicer v Beogradu organizirano prvo povojno nogometno prvenstvo, vendar na turnirju niso sodelovali klubi, pač pa reprezentance federalnih enot in vojske. Za prvo pravo nogometno prvenstvo v Titovi Jugoslaviji zato štejemo ligaško tekmovanje, ki se je začelo jeseni 1946. V ligi, ki je štela 14 klubov, je bil tudi predstavnik Slovenije.
Slovenski prvak spomladanskega prvenstva 1946 pa ni bil kakšen klub iz tradicionalnih nogometnih centrov v Ljubljani, Mariboru ali Celju. Naslov najboljšega v republiki je nekoliko presenetljivo pripadel manj znanemu nogometnemu klubu iz Dolnje Lendave. (Mesto se imenuje Lendava od leta 1952 naprej, ko se je Gornja Lendava preimenovala v Grad.) V predtekmovanju so bili Lendavčani uspešni v Mariborskem okrožju, nato pa so v kvalifikacijskem obračunu na izpadanje izločili kranjskega predstavnika (dve zmagi z 1:0) in se uvrstili v zaključni del.
Njihovi nasprotniki v končnici so bili Železničar iz Ljubljane, Železničar iz Maribora, Rudar iz Trbovelj in Olimp iz Celja. Favorita sta bila kluba iz Ljubljane in Maribora, a so Prekmurci presenetili. Z dvema točkama prednosti so osvojili naslov slovenskega prvaka in s tem pravico nastopa v prvi zvezni ligi v krstni sezoni 1946/47.
V čem je bila skrivnost lendavskega uspeha? Poleg tega, da so imeli kvalitetno ekipo, v kateri je bilo tudi nekaj igralcev z izkušnjami iz prve madžarske lige, jim je šlo na roke predvsem to, da so v času okupacije redno igrali. Medtem ko je v ostalih delih Slovenije divjala vojna in od druge polovice leta 1943 praktično ni bilo več mogoče igrati nogometa, so bili Lendavčani vključeni v madžarsko nogometno piramido. Tekmovali so v II. razredu sombotelske skupine.
Nastop v elitnem razredu jugoslovanskega nogometa je bil velik strošek, zato je moštvo iz Dolnje Lendave nujno potrebovalo sponzorja. Na pomoč je priskočila rafinerija nafte in klub je dobil ime, ki ga nosi še danes, NK Nafta. Toda kljub temu je bilo finančno stanje slabo. Potovanja v oddaljene kraje Jugoslavije so bila draga in naporna. Branilec Jože Gerenčer, ki je imel izkušnje tudi iz madžarske prve lige, saj je leta 1945 igral za Haladas, se je takole spominjal za revijo Naš nogomet: "Na gostovanja smo se vozili z vlakom. Do Zagreba nas je peljal kamion, nato pa smo potovanja v razna mesta nadaljevali po tirih."
Zgodovinsko prvo tekmo v prvi zvezni ligi so Lendavčani odigrali 25. avgusta 1946. Na štadionu, ki je bil z madžarskim denarjem prenovljen leta 1944, je gostoval splitski Hajduk, eden glavnih favoritov za naslov. Za dalmatinskega velikana so nastopili legendarni igralci Ljubo Kokeza, Slavko Luštica, Frane Matošić in drugi. Dolnja Lendava je imela takrat okoli 2000 prebivalcev, skoraj toliko (1500) pa se jih je zbralo ob igrišču, saj so prišli tudi iz mnogih okoliških krajev (Murske Sobote, Maribora, Čakovca, Varaždina). Domači so nastopili v postavi Franc Štefanec, Jože Gerenčer, Ladislav Török, Josip Lukšić, Karel Vidak, Zoltan Hegedüs, Štefan Boltižar, Geza Šiftar, Ervin Kerčmar, Oskar Kalin in Franjo Vugrinčić. Hajduk je po pričakovanju zmagal s 3:1, zgodovinski prvi gol za Lendavčane pa je dosegel Zoltan Hegedüs. "Velik motiv in prava poplava čustev," se je leta 2010 spominjal Jože Gerenčer. "Srečanje je bilo izredno zanimivo, pa tudi polno nervoze, z dramatičnimi trenutki in izključitvami. To so res enkratna doživetja, polna tudi čudnih občutkov."
Prvo zmago so modro-beli zabeležili v tretjem krogu, ko je pred 700 gledalci v Lendavi padel sarajevski Željezničar. Oba gola za zgodovinskih 2:1 je dosegel Franjo Božić. Toda kmalu se je pokazalo, da je igralski kader številčno preskromen, na igre v gosteh pa so vplivala tudi dolga in naporna potovanja. "Za kaj več nismo imeli dovolj igralcev," se spominja Gerenčer. "Potrebovali bi jih vsaj dvajset, nas pa je bilo točno enajst. In če se je kdo poškodoval, je namesto njega zaigral eden od mladincev."
To se je poznalo pri nekaterih gostujočih rezultatih, na primer proti Pobedi v Skopju (0:6), Crveni zvezdi v Beogradu (0:6) in Budućnosti v Titogradu (0:9). Kljub težavnim in dolgim potovanjem pa je Nafta zabeležila tudi gostujočo zmago. Na jugu Srbije, v daljnem Nišu, so Lendavčani premagali domači 14. oktobar (ki se je kasneje preimenoval v Železničar) z 1:0. Jože Gerenčar je v intervjuju za revijo Lindua povedal zanimivo anekdoto: "Že na železniški postaji so nam priredili sprejem in predsednik domačega kluba nas je nagovoril z besedami: 'Dragi bratje Slovenci …' Naš obrambni igralec Božić, sicer doma s Hrvaške, pa je na te besede takoj spontano, a duhovito reagiral: 'Kakšni Slovenci neki? Vsi so Madžari, le jaz sem Medžimurec!"
Katastrofalen poraz v črnogorski prestolnici sredi marca 1947 je bil zadnji nastop Lendavčanov v prvi ligi. Klub preprosto ni zmogel finančnega bremena in je devet krogov pred koncem sezone izstopil iz tekmovanja. Preostala srečanja so bila vsa registrirana s 3:0 za nasprotnike.
Kljub temu, da se je precej klavrno končal, je lendavski zgodovinski nastop v prvi zvezni ligi z zlatimi črkami zapisan v anale slovenskega nogometa. Konec koncev so v socialistični Jugoslaviji v najvišjem rangu nastopili samo trije slovenski klubi: Olimpija, Maribor in Nafta. V petinštiridesetletni zgodovini jugo lige je bila Dolnja Lendava daleč najmanjši kraj, ki je dal prvoligaša. In to je vsekakor spoštovanja vreden dosežek.
vir: nogomanija.com
Včeraj je župan Občine Lendava Janez Magyar predal občinsko vozilo v uporabo projektu Prostofer, ki bo od 18. januarja omogočal brezplačne prevoze tudi za občane Lendave.
PROSTOFER je vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč.
Klicni center v občini Lendava bo za rezervacije na voljo vsak delavnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj tri dni prej.
Občina Lendava je druga občina v Prekmurju in 53. v Sloveniji, ki se je priključila vseslovenskemu prostovoljnemu projekta za mobilnost starejših. Župan se je ob predaji ključa zahvalil vsem prostovoljcem in Društvu upokojencev Lendava, ki je ponudilo pomoč pri zagonu projekta ter zaželel srečno ter varno vožnjo.
vir: radioMaxi
Iz zbranih fotografij bodo naredili skupno zgodbo Lendavčanov – Odkrivali bodo poseben šarm mesta
Preden stare fotografije povsem zbledijo ali zbledi spomin na ljudi, dogodke in kraje, ki so na njih, so se v Lendavi odločili, da izdajo skupen album starih fotografij in z njegovo pomočjo povzamejo zgodbo mesta in ljudi, ki so tukaj živeli ali še živijo. Na pobudo Občine Lendava in Galerije - Muzeja Lendava (GML) vabijo meščane, da za ta namen poiščejo stare fotografije iz svojih osebnih in družinskih arhivov, ki govorijo njihovo zgodbo ali zgodbo širše skupnosti in mesta. Najbolj zanimive in zgovorne fotografije bi zbrali v monografiji, ki bo zanimiva tako za domačine kot za vse, ki so kakor koli povezani z Lendavo, pravi vodja projekta, višji kustos Zoltan Lendvai Kepe.
Lendava ima glede na svojo velikost izjemno kulturno dediščino ter bogato in razgibano preteklost, tu se prepletajo raznoliki jeziki, vere, narodnosti in kulturna ozadja. »To, kar živimo Lendavčani, je sestavljeno iz plasti bogate preteklosti, ki je nekakšna zgoščena različica srednje Evrope. Biti Lendavčan ne pomeni le geografske pripadnosti, temveč mnogo več, gre za poseben odnos do življenja, mentaliteto, zaznamovano z vizualno pripadnostjo vinorodnim gričem in arteriji Glavne ulice. Poseben šarm tega mesta, skrivnostne, a pomenljive sence preteklosti, so ovekovečili že mnogi umetniki, a resnično žlahtnost ji dajemo ljudje, ki tukaj živimo. Pa tudi tisti, ki jih več ni. Prav te barvite trenutke in lokacije, ujete na večinoma črno-belih fotografijah, bi želeli zajeti v knjigi, fotomonografiji Lendave,« pove Kepe.
Se še spomniš, ko …
Želijo pridobiti vsebinsko različne fotografije, na katerih so vsakdanji ali priložnostni dogodki, različna slavja, druženja in družabnosti, zanimivosti in nenavadnosti, stavbe in lokacije, ki ne obstajajo več, dejavnosti in poklici, ki so zamrli, pa tudi fotografije mesta, ulic, trgov, krajev, dvorišč ter različnih ambientov, ki so spremenili svojo podobo, fotografije različnih ljudi, znancev z ulic, pomembnih meščanov, mestnih posebnežev, ki jih poznajo ali so jih nekoč srečevali na cesti. »Želimo zajeti vse tisto, kar tolikokrat pripovedujemo v vsakdanjih zgodbah, ki se vse začnejo Se spomniš, ko … ali Nekoč je tam ….« Gre za pomembno kulturno dediščino Lendave, dodana vrednost pa je, da nam pove več o preteklosti tega mesta, doda. Fotografije na neki način ohranjajo in nam razkrivajo številne podrobnosti, ki jih ne bi poznali, če se fotografije ne bi ohranile. Ni pa pomembno le to, kar je v ospredju fotografij, ampak tudi to, kar je v ozadju, in to, ali vedo ljudje o tem povedati še kaj več.
Skupna zgodba Lendavčanov
»Iz zbranih fotografij bomo naredili skupno zgodbo Lendavčanov, knjigo, ki postane naša skupna vrednota. S tem preprečimo, da bi se izgubil spomin, kajti veliko se je spremenilo in prav je, da tiste, ki se še spomnijo, spodbudimo k pripovedovanju o nekdanjih ulicah, objektih, tovarnah, trgovinah, gostinskih lokalih, družinah, dogajanju in ljudeh. Na fotografijah pa bodo gotovo prepoznali sorodnike, prijatelje, znance, someščane, ki so posedali na vrtu gostišča Krona, drsali na zaledenelih površinah v mestu, se kopali v Črncu, kupovali in imeli opravke pri Lutarju, v mesnici, pri urarju, fotografu, frizerju, prodajalni koles, železnini, na tržnici, igrali tenis, se zabavali in družili v dvorani Nafte,« opisuje Kepe.
Pomembno je tudi, da se poleg tega, kdo je na fotografiji, kje, kdaj in ob kateri priložnosti je nastala, pridobijo podatki, kdo jo je posnel, in še drugi, ki lahko dopolnijo skupno zgodbo. Fotografije bodo v Galeriji - Muzeju Lendava skenirali, o njih vse zapisali ter kopijo shranili v svoj arhiv, originale pa vrnili lastnikom. Iz zbranih fotografij bodo naredili izbor, ki bo prišel prav pri nastajanju monografije. Načrtujejo, da bi monografija fotografij o Lendavi in Lendavčanih izšla jeseni.
vir: vestnik.si
Nogometaši lendavske Nafte so ta teden začeli s pripravami na nadaljevanje 2. slovenske nogometne lige.
Kmalu po novem letu so se nogometaši tudi v lendavskem športnem parku zbrali na uvodnem treningu.
Pred dnevi so iz lendavskega kluba sporočili, da se v ekipo vrača steber obrambe Žiga Živko, ki je bil preteklega pol leta na posoji pri klubu ZTE. Dodajajo, da se Živko vrača na lastno željo v klub, v katerem se počuti najboljše in je zanj dal največ. "Z njim bo naša obramba še trdnejša in bo ponovno dobila odločnega vodjo," še pravijo.
Kot smo že poročali, pa je iz Lendave odšel Roland Paku, igralec zvezne vrste, ki je Nafto odigral 56 uradnih tekem in dosegel 4 zadetke.
2. slovenska nogometna liga se bo nadaljevala 21. februarja, Lendavčani bodo takrat gostovali pri kranjskem Triglavu. Zaenkrat je Nafta na petem mestu prvenstvene lestvice in ima 21 točk.
vir: vestnik.si
Pisal je zgodovino slovenskega nogometa, zdaj pa je za vedno zapustil njemu tako ljubo zelenico.
Jože Gerenčer, ki je 20. julija 2020 dopolnil 98 let, zdaj igra nogomet v eminentni družbi nekje drugje. Gerenčer je bil kapetan lendavske Nafte, ki je igrala v prvem državnem prvenstvu povojne Jugoslavije – 1946/47. To naj bi bila zlata generacija 'modro-belih' iz Lendave, ki je najstarejši slovenski nogometni klub, saj je bil ustanovljen leta 1903, samo leto po madridskem Realu.
Ko je Nafta v sezoni 1946/47 igrala v jugoslovanskem prvenstvu, si je tekme v Lendavi ogledalo več gledalcev, kot je imela Lendava prebivalcev (Nafta je prvenstvo končala predčasno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev). Gerenčer, ki je nogomet seveda igral že pred drugo svetovno vojno (v ISSK Maribor) in med vojno (MOVE Lendvai in Haladas Szombathely), je v prvi sezoni lige FNRJ odigral 16 tekem in dosegel en gol.
Iskreno sožalje vseh svojcem in prijateljem.
vir:ekipa.svet24.si
Občina Lendava je preko zoom povezave pripravila uvodno srečanje »Evropski gastronomski vodnik po Lendavi«, s katerim želi z informiranjem in marketinškimi aktivnostmi pomagati lokalnim ponudnikom in pridelovalcem k večji prepoznavnosti lokalne kulinarike ter nasploh izkoristiti potencial Evropske gastronomske regije.
V prihajajočem letu 2021 Slovenija namreč prevzema prestižni naziv Evropska gastronomska regija (EGR), katerega osrednji poudarek je na edinstveni kulinarični kulturi, izobraževanju za bolj zdravo in sonaravno življenje ter spodbujanju inovativnosti v gastronomiji.
Srečanja preko zoom povezave so se udeležili predstavniki gostincev ter obrtno-podjetniške zbornice, ter različni ponudniki, pridelovalci pa tudi vinarji. Župan Janez Magyar je poudaril pomen povezovanja vseh deležnikov na področju gastronomije - kljub temu, da letošnje leto zaradi zdravstvenih razmer ni bilo prijazno do organizatorjev kulinaričnih prireditev, različnih ponudnikov, pa tudi ne do gostiln in restavracij, je želja občine spodbuditi k razmisleku ter možnostih in priložnostih, ki jih ponuja prestižni naziv. Gastronomija je eden ključnih elementov turistične ponudbe in veliko pripomore k promociji, prepoznavnosti kraja in turizma.
Na srečanju so se sodelujoči strinjali, da je potreben skupen nastop in povezovanje – izkoristiti pa je treba tudi priložnosti, ki se ponujajo zaradi številnih obiskovalcev stolpa, ki med drugim iščejo tudi domače, lokalne specialitete. V okviru aktivnosti bo ustvarjen gastronomski vodnik po Lendavi s predstavitvijo vseh kulinaričnih ponudnikov, gostiln in restavracij ter zanimivih jedi; za ponudnike pa se bodo pripravile tudi delavnice z namenom ustvarjanja pristnih okusov Lendave.
vir: pomurec.com
Tekmovanje v 2. Slovenski nogometni ligi zaradi razmer, povezanih z ukrepi zaradi pandemije novega koronavirusa, prisilno miruje že od sredine oktobra, ko se je na nogometnih zelenicah na sončni strani Alp igralo 12. kolo v drugoligaški konkurenci. Posledično je nespremenjeno ostalo tudi stanje na lestvici strelcev, kjer z 11 zadetki kraljuje domžalski Jamajčan na posoji v NK Krki, Kaheem Anthony Parris. A 20-letni karibski napadalec ni edino odkritje začetka prisilno ustavljene sezone 2020/21 v 2. SNL. Za petami mu z 10 zadetki sledi skoraj dve leti mlajši Nigerijski najstnik Meshack Izuchukwu Ubochioma, ki je za svoj strelski dosežek potreboval celo 80 igralnih minut manj od svojega konkurenta. Nogometaša, ki si ga je NK Nafta 1903 februarja 2020 izposodila od madžarskega prvoligaša Zalaegerszeg TE, smo preko video klica ujeli po treningu v matičnem klubu, kamor se je vrnil po ustavitvi sezone v Sloveniji.
“Trenutno je zame najpomembneje, da igram. Če se bo sezona v slovenski drugi ligi nadaljevala, se bom vrnil v Lendavo, sicer pa v zimskem prestopnem roku prekinil posojo ter si v spomladanskem delu sezone poskušal priložnost za igro priboriti na Madžarskem. ZTE trenutno niza dobre rezultate, in če nadaljuje s takšnimi predstavami, uvrstitev na mesta, ki vodijo v Evropo, ni nemogoča,” nam je zaupal krilni napadalec kluba iz Lendave.
Nogometaš, ki je konec letošnjega novembra dopolnil 19 let, se je v prekmurskem drugoligašu odlično znašel. Razlog za to leži tudi v dobrem vzdušju v Naftini slačilnici: “Vsi soigralci so moji prijatelji, še posebej dobro se razumem s kapetanom Vedranom Vinkom. V Sloveniji sem se dobro ujel z vsemi člani moštva, saj vsi govorijo angleško. Nekateri soigralci so nekoliko manj zgovorni, na primer Mičo (Mitja Novinič) in Roli (Roland Paku), a jezik ni ovira za komunikacijo.”
Ne(znanje) angleščine je bilo sicer za Meshacka prvi kulturni šok ob selitvi v Evropo: “Pred prihodom sem mislil, da vsi v Evropi govorijo angleško (smeh). O jezikovni oviri sploh nisem razmišljal. Najbolj me je skrbelo novo okolje, pred tem sem v Nigeriji vse življenje imel stik zgolj s sebi podobnimi ljudmi. Spraševal sem se, kako se bom znašel v družbi pripadnikov drugih ras, religij, kultur in navad. Komaj ko sem prispel na Madžarsko sem ugotovil, da bi si težave lahko skrivale tudi v poznavanju jezika.”
Nadarjeni najstnik ima na svojo, ne pretirano oddaljeno, otroštvo izrazito pozitivne spomine: “Nogomet sem začel igrati pri petih letih. Bil sem zelo majhen, droben otrok. Družina me je pri igranju nogometa podpirala, kar je v Nigeriji redkost. Da se ti nogometna kariera izplača, moraš namreč doseči najvišji nivo, konkurenca pa je velika. Z igranjem na lokalnem nivoju se ne da zaslužiti.” V besedah Ubochiome je čutiti hvaležnost svojim najbližjim, za njihov vpliv na njegovo nogometno odraščanje: “Imam pet starejših bratov in vsi so nadarjeni nogometaši, eden izmed njih je vratar. Vedno so me podpirali, me vzpodbujali in me oskrbovali s športno opremo. Imel sem tudi podporo svojih staršev, bili so ponosni, ko so slišali, da so njihovi sinovi obetavni športniki.”
Dobre igre in potencial nogometaša, ki se najbolje znajde na desnem krilu, so bile opažene s strani nogometnih strokovnjakov v njegovi domovini: “Odrasel sem v zvezni državi Imo. Od tam je tudi napadalec Leicester Cityja, Kelechi Ihenacho. V bistvu prihajava iz istega mesta, iste skupnosti in četrti. Leta 2016 sem se preselil v Lagos, prestolnico Nigerije, kjer sem se pridružil kvalitetni nogometni akademiji. Moj trud se je obrestoval in trener me je povezal z nekdanjim nogometašem, ki je v svoji karieri igral tudi na Madžarskem. Preko teh povezav sem dobil priložnost za preizkušnjo v ZTE. Pred tem sem imel na mizi ponudbo iz Nigerijske prve lige (NPFL). Moral sem sprejeti odločitev in na koncu izbral odhod v Evropo. To je bila po mojem mnenju najboljša rešitev.”
Po opravljeni preizkušnji in podpisani pogodbi v klubu iz mesta ob Zali, je Ubochiomo pot vodila v Lendavo, na posojo k Nafti: “Trener mi je povedal, da se odpravljam v zelo izenačeno in tekmovalno ligo. Veliko igralcev se želi iz 2. SNL prebiti na višjo raven in narediti korak naprej. Za dober rezultat v tej konkurenci moraš trdo garati. Povedali so mi, da je na slovenski nogometni sceni zablestelo že precej temnopoltih nogometašev in celo Nigerijcev, zato sem upal, da to uspe tudi meni. Eden izmed njih je Ezekiel Henty, ki je v Nigeriji dokaj poznan in priljubljen. V času premorov med sezonami se pogosto udeležuje nogometnih turnirjev v domovini. Seveda me je bilo pred prihodom v Slovenijo nekoliko strah. Šlo je za mojo prvo profesionalno pogodbo. Z moštvom v Zalaegerszeg sem se ravno dodobra spoznal, nato pa sem se moral znova privajati na novo sredino.”
Prva sezona na slovenskih nogometnih igriščih se ni iztekla po pričakovanjih našega sogovornika. Ligaški obračuni so se za moštva iz 2. SNL, zaradi izbruha pandemije, končali že po enem odigranem krogu spomladanskega dela prvenstva. Svetla točka v mesecih brez tekmovalnega nogometa je bila uvrstitev Nafte v finale Pokala Slovenije v juniju: “To je spomin, ki ga bom hranil za vedno, šlo je za moj prvi pokalni finale. Kljub temu, da smo finale izgubili, menim, da smo lahko ponosni na naš dosežek. Bil sem presrečen, da mi je trener ponudil priložnost za igro.” Ravno trener Dejan Dončić je ena izmed osrednjih figur Meschakove epizode v Sloveniji: “Močno je vplival na moj razvoj. Občasno z mano ne govori kot trener, ampak kot oče. Njegovi govori so odlični, zna nas motivirati in ohranjati osredotočene. Je odličen trener in dober človek, eden izmed takšnih trenerjev, za katere nogometaši radi igrajo. Zaupanje, ki mi ga namenja, je bilo ključno za moje dobre predstave v tej sezoni.”
Glede primerjave slovenskega in nigerijskega nogometa se je Naftin ofenzivni vezist opredelil diplomatsko: “Težko ju je primerjati. Menim, da je slovensko prvenstvo zelo izenačeno, težko je napovedati zmagovalca. Tudi favoriti kot je Maribor izgubljajo tekme proti slabše rangiranim tekmecem. Glede na stil igre je nigerijski nogomet bolj fizičen. Veliko se teče, goji se tako imenovan “box-to-box” taktični slog nogometa. Ponavljam, težko ju je primerjati, a mislim, da če lahko igraš v Nigeriji, se lahko izkažeš tudi v Sloveniji.”
V intervjuju pred dvema letoma je takrat 16-letni Meshack kot svojega idola izpostavil Lionela Messija. Po kom se vzgleduje danes? “Ne morem reči, da imam nogometnega idola, zgledujem se po mnogih igralcih. Moj idealni nogometaš bi bil igralec z Messijevo tehniko in Zlatanovo (Ibrahimovićevo) mentaliteto. Všeč so mi tudi Cristiano Ronaldo, Jadon Sancho, Kylian Mbappe, Neymar in mnogi drugi,” je pojasnil.
Nadarjeni mladec je kot svoj najljubši trenutek letošnje sezone izpostavil svoj prvi hat-trick, ki ga je dosegel na tekmi 4. kroga proti moštvu Beltincev. Ob treh golih za zmago z rezultatom 4:1 je lendavska sedemdesetica poskrbela tudi za enajstmetrovko, ki jo je realiziral Vinko. A kljub prebliskom briljantnosti iz letošnje sezone, Ubochioma ostaja skromen. Ob vprašanju glede svojih nogometnih prednosti in primanjkljajev, se je osredotočil predvsem na slednje: “V naslednji sezoni želim zabiti še več zadetkov. Ob strelcu se imam tudi za igralca, ki je dejaven po celotnem igrišču. Zato je potrebno veliko energije in telesna pripravljenost je eden izmed vidikov, na katerem si želim napredka. Moštvu želim pomagati v fazi obrambe, kreacije in zaključkov napada. Izboljšati želim tudi strele z razdalje in pa igro z desno nogo. Trenerji pravijo, da mi bo to pomagalo pri prehodu na višji nivo.”
Afriški nogometaš z iskrico v očeh pripoveduje o svojih kariernih ciljih: “Čez pet let želim biti na samem vrhu. Hočem zaigrati v eni izmed najkvalitetnejših lig, ne nujno v največjih evropskih klubih, a zagotovo v najboljših državnih prvenstvih. Igranje v angleški Premier ligi bi zame pomenilo izpolnitev sanj, a le-te so težko dosegljive. Če bi uspel zaigrati v Italiji, Belgiji, Franciji, Španiji ali Nemčiji, bi bil moj cilj prav tako dosežen.”
Ob ambicijah glede preboja med evropsko klubsko elito, pa v mladem nogometašu tli še ena želja: “Želim si zaigrati za nigerijsko reprezentanco. Pred prihodom v Evropo sem prejel vabilo na zbor izbrane vrste do 17 let. Na žalost se ga zaradi poškodbe nisem mogel udeležiti in nato so se stiki z zvezo prekinili. Konkurenca med mladimi nogometaši je velika in zaenkrat sem pozabljen. Mislim, da mnogi trenerji v domovini niti ne vedo, da igram v Evropi. A nastop v dresu z državnim grbom bi bil zame velika stvar in je ena izmed mojih želja za prihodnost.”
vir: svportal.si
Revizijsko poročilo, ki ga je nedavno za Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) izdalo računsko sodišče, med drugim omenja možnost, da bi del stroškov za zapiranje odlagališča nenevarnih komunalnih odpadkov v Dolgi vasi prevzela Občina Lendava, ki je njegova 47-odstotna lastnica.
»Sicer ni zapisano, da tako mora biti, ampak da bi tako lahko bilo,« je povedal direktor Ceropa Franc Cipot. Odlagališče je z 18. novembrom dokončno zaprto, stroški tega pa so znašali 825 tisoč evrov in so do zdaj v celoti bremenili poslovanje podjetja Cerop. Odločbo o dokončnem zaprtju odlagališča bo Agencija za okolje izdala predvidoma še v tem letu, saj se mudi.
Zapiranje odlagališč je namreč še neizpolnjena dolžnost države, Evropska komisija pa je zaradi zamud že pred časom zagrozila s tožbami.
Kot smo že poročali, je julija letos lendavski občinski svet zavrnil predlog župana Janeza Magyarja, da bi občina lastniški delež, ki ga ima v odlagališču, prenesla na Cerop. To so v preteklosti že storile vse druge občine soustanoviteljice Ceropa, nazadnje, leta 2014, se je za ta korak odločilo tudi preostalih šest občin z območja Upravne enote Lendava. S tem je postalo jasno, da bo Občina Lendava v prihodnje morala prispevati tudi za stroške upravljanja zaprtega odlagališča, kar naj bi na letni ravni znašalo od 20 do 40 tisoč evrov, kakor tudi, da bo sodelovala pri odločanju o prihodnji uporabi tega degradiranega območja. To je veliko skoraj dva hektarja.
Cerop je v poslovnem načrtu za leto 2020 navedel, da bi ta prostor lahko izkoristili za postavitev fotovoltaičnega sistema. »Mislim, da kakšnih drugih opcij za ta prostor ni,« je povedal Cipot. Toda za spremembo namembnosti tega območja je potrebna sprememba prostorskega načrta, predlog za to pa mora dati občina. Brez spremembe prostorskega načrta za to območje, kar so predvideli že tudi v poslovnem načrtu Ceropa, vzpostavitev načrtovane dejavnosti ni možna, še pove Cipot.
Monitoring oziroma meritve, ki jih izvajajo na odlagališču, ne kažejo na nastajanje plinov, ki bi obremenjevali okolje. Izcedne vode pa pred izpustom v kanalizacijo čistijo s čistilno napravo.
»Med Občino Lendava in podjetjem Cerop potekajo odprti in konstruktivni pogovori. Ker pogovori in pogajanja potekajo, so za zdaj zaupne narave,« je na vprašanje, ali bo občina predlagala spremembo prostorskih načrtov, odgovoril župan Janez Magyar. Potrdil pa je, da razmišljajo tudi o drugih možnostih za izkoriščanje tega prostora, ne samo o fotovoltaiki. »Občina Lendava razmišlja o več rešitvah in sledi že uveljavljenim praksam po svetu ter jih vključuje glede na pogovore z različnimi poslovnimi partnerji,« je še dejal župan.
Po tem, kar sta povedala Cipot in Magyar, je torej mogoče skleniti, da lastnika zdaj zaprtega dolgovaškega odlagališča pogovore o tem, kako izkoriščati ta prostor, vodita tako skupaj kot vsak zase s potencialnimi partnerji, ki bi bili pripravljeni za sklenitev partnerstva za nadaljnja vlaganja.
vir: vestnik.si
Poslanci v DZ tudi v tretje niso podprli predloga novele zakona o rudarstvu, ki bi prepovedal fracking v Sloveniji. Proti predlogu, ki so ga v zakonodajni postopek vložili v Levici skupaj z LMŠ, SD in SAB, je glasovalo 41 poslancev, prav toliko jih je bilo za.
Fracking je “umazana tehnologija, ki se v tujini izkazuje za uničujočo za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva”, je v imenu predlagateljev v torkovi razpravi poudarila Nataša Sukič iz Levice. Spomnila je, da si britanski Ascent Resources prizadeva dobiti vsa potrebna dovoljenja za uporabo te tehnologije pri pridobivanju zemeljskega plina v Petišovcih.
“Skoraj identični zakon smo torej obravnavali že dvakrat,” je priznala Sukičeva. Pri tem je k zakonski prepovedi frackinga pozvala Občina Lendava, k temu pozivajo okoljevarstvene nevladne organizacije, pa tudi prekmurska civilna iniciativa. “Zato v Levici skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami vztrajamo,” je dejala. “Vlada fracking v Petišovcih na tiho podpira,” je prepričana.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je poudarjal, da se vladi besedilo predloga ne zdi ustrezno, tudi zato, ker predlaga, da ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemičnih primesi pod tlakom. Dopušča pa vbrizgavanje vseh ostalih medijev. Ob tem je vbrizgavanje določene količine vode z dodatki nujni sestavni del pridobivanja nafte in zemeljskega plina, pa tudi vrtanja vodnjakov, je dejal.
Besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in tudi ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice, je nadaljeval Mihelič. “Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo novelo zakona o rudarstvu in jo pošilja te dni v javno obravnavo,” je pojasnil.
vir STA / hudo.com
Gre za nepremičnino, ki je v upravljanju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in v lasti Republike Slovenije. Odslej se bo uporabljala za potrebe stanovanjske skupnosti za odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju.
Nepremičnina se nahaja v centru mesta Lendava in predstavlja zemljišče z objektom, v katerem je delovala Dvojezična srednja šola Lendava.
Objekt vse od leta 2005, ko se je Dvojezična srednja šola Lendava preselila v nove prostore ni v funkciji, ker ga upravljavec ne vzdržuje ta vidno propada, zaradi slabe zunanjosti pa kazi podobo mesta.
Zgradili bodo dvanajst bivanjskih enot
Občina bo nepremičnino uporabljala za potrebe stanovanjske skupnosti za odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, z motnjami v duševnem razvoju in osebe, ki zaradi gibalne oviranosti ne morejo živeti v domačem okolju in skupnosti za začasno institucionalno varstvo in varovana stanovanja.
Kot so zapisali na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, se nepremičnina z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenaša zaradi izvedbe načrtovanega projekta "Stanovanjska skupnost za odrasle invalidne osebe, za začasno bivanje in varovana stanovanja".
Občina bo skladno z načrtovanim projektom zgradila 12 samostojnih bivanjskih enot s potrebnimi skupnimi prostori in dvigalom.
Vrednost nepremičnine slabih 300 tisočakov, investicija bo znašala okoli 800 tisočakov
Vrednost nepremičnine na podlagi Poročila o ocenjeni vrednosti nepremičnine znaša 280.700,00 evrov.
Občina Lendava ocenjuje in načrtuje, da bodo vsa investicijska dela znašala 800 tisoč evrov. Načrtovani projekt bo občina zaključila v treh letih po sklenitvi pogodbe o neodplačnem prenosu zadevne nepremičnine.
vir: sobotainfo.com