Občina Lendava je pričela z aktivnostmi združevanja občinskih javnih zavodov, čemur pa vodstva javnih zavodov niso ravno naklonjena, pojavljajo se tudi zakonske ovire. Župan Janez Magyar zatrjuje, da ne bo šel z glavo skozi zid.
Veliko prahu je dvignila namera lendavske občine o združitvi javnih zavodov Galerija - Muzej Lendava, Knjižnica - Kulturni center Lendava in Zavod za turizem in razvoj Lendava v enoten zavod, ki bi bil imenovan Zavod za kulturo, turizem, šport, mladino in razvoj Lendava.

Župan sledi željam svetnikov
Občinska uprava namero utemeljuje z racionalizacijo, ekonomičnostjo in z bolj organiziranim ter usklajenim delovanjem, kar pa naj bi bila pravzaprav zahteva občinskega sveta.

»To so sprožili občinski svetniki in zahtevali od vodstva občine, da nekaj pripravimo. Pri tem nihče ne bo izgubil delovnega mesta, ampak bodo dosedanji direktorji javnih zavodov delali na svojih strokovnih področjih, a dokler vsega ne bomo razčistili, preverili izvedljivost, opravili vse potrebne analize, ne bomo dali ne direktorjem, ne občinskemu svetu, tega na mizo,« pojasnjuje Magyar, ki sicer ni naklonjen temu, da bi pral umazano perilo v javnosti.

Ostri očitki na račun Magyara
Znano je namreč, da so odnosi na relaciji med občino in javnim zavodom KKC Lendava močno skrhani že dlje časa, tamkajšnji direktor Albert Halasz pa namero po združevanju vidi ravno kot poskus župana po podreditvi javnega zavoda.

»Gre za zgodbo, ki ima dolgo brado. Mene in predsednico sveta zavoda so želeli razrešiti že leta 2018, ker sva bila neupogljiva in neubogljiva. Župan je delal v smeri, da bi onemogočil delo sveta zavoda. Članom je dajal navodila, da niso hodili na seje, kar pomeni, da niso mogli sprejemati letnih načrtov in drugih programskih dokumentov. Prestopil je svoja pooblastila in zlorabil svoj položaj,« je oster direktor KKC Lendava, ki vidi tudi ovire pri zagotovilu, da bi vsi ohranili zaposlitev, saj bi bili potrebni novi razpisi, njegov položaj pa je vezan na mandat.

Začelo se je s Süčevo zaposlitvijo …
Halasz je na čelu javnega zavoda KKC Lendava od leta 2016, ko je ta nastal z združitvijo zavodov Knjižnica Lendava in Zavoda za kulturo in promocijo. Kot poudarja doktor etnoloških znanosti in diplomirani hungarolog, že ta združitev ni bila korak v pravo smer. Halasz je bil sicer že pred tem, leta 2013, v ponovljenem razpisu imenovan za direktorja knjižnice, ko je bil po predlogu takratnega župana Antona Balažka prvoten razpis razveljavljen, saj naj ne bi bil zakonit.

Spor med KKC Lendava in občino Lendava pa se vleče vse od začetka nastopa nove občinske uprave pod županom Magyarjem. Začelo se je z ugotovitvijo inšpektorata za delo, da je prišlo do nepravilnosti pri zaposlitvi Magyarjevega protikandidata na volitvah Dejana Süča v KKC Lendava. Slednji je namreč bil zaposlen brez javnega razpisa, inšpektor pa je javnemu zavodu in direktorju Halaszu izrekel globo.

Kot je takrat navedla občinska uprava, morebitnih novih nezakonitosti pri poslovanju zavoda, ne glede na njihovo težo, ne bo tolerirala in bo storila vse potrebno, da do njih več ne bo prihajalo. »Če bo potrebno, tudi z resnimi ukrepi,« so zapisali v javnem odzivu na omenjeno afero in ob tem izpostavili predsednico sveta zavoda ter direktorja.

Ravno na relaciji občina - svet zavoda pa je hitro ponovno močno počilo.

… nadaljevalo z rošado v svetu zavoda
V ustanovitvenem odloku javnega zavoda je namreč zapisano, da je v pristojnosti župana imenovanje dveh predstavnikov uporabnikov v svet zavoda, od tega je eden predstavnik madžarske narodne skupnosti, Magyar pa je v skladu z odlokom leta 2019 razrešil predsednico sveta javnega zavoda Silvijo Hajdinjak Prendl, sicer ravnateljico lendavske dvojezične srednje šole.

Soboški odvetnik na pomoč lendavski občini
A v svetu zavoda so tej potezi oporekali, za mnenje pa so se obrnili tudi na ministrstvo za javno upravo. Na ministrstvu so ugotovili, da županov sklep o razrešitvi nima pravne podlage in predlagali, da se župan ponovno opredeli do imenovanja, hkrati pa so naknadno celo ugotovili, da je že sam odlok o ustanovitvi javnega zavoda pomanjkljiv in v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi.

V odloku je namreč navedeno, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan, kakor tudi, da imenuje predstavnika uporabnikov v svet zavoda.  To pa ni v skladu s predpisi, saj je v občini najvišji organ odločanja občinski svet.

Občina je v svoj bran angažirala soboškega odvetnika Jureta Horvata, ki si je z ministrstvom in KKC Lendava izmenjal nekaj polemičnih dopisov, pri tem pa vpletel še Komisijo za preprečevanje korupcije. Slednja je na podlagi prejete prijave, ki se je nanašala na sume neetičnih oziroma nezakonitih ravnanj v povezavi z lendavsko občino in zavodom KKC Lendava, vodila predhodni preizkus, v katerem je pridobila dodatna pojasnila in dokumentacijo.

»Na podlagi preučenih pojasnil in dokumentacije Komisija ni zaznala kršitev iz lastne pristojnosti, zato po izvedenem predhodnem preizkusu prijave ni sprejela v nadaljnjo obravnavo in je postopek septembra 2020 zaključila,« so nam potrdili v KPK.

Minister izrekel opozorilo, a odloki nezakoniti tudi drugje
Nazadnje je minister Boštjan Koritnik županu Magyarju izrekel opozorilo in mu naložil, da na prvi naslednji redni seji predlaga občinskemu svetu spremembo spornih členov v ustanovitvenem odloku. Kot pojasnjuje Magyar, odloka o ustanovitvi ni sprejel on oziroma sedanji sklic občinskega sveta, ampak predhodni župan oziroma občinski svet leta 2016, bodo pa 14. aprila na redni seji vendarle spremenili ta sporen del.

»Ministrstvo ni preklicalo odloka, kar pomeni, da je odlok veljaven, zato bi morala biti veljavna tudi vsa imenovanja. Tukaj gre za eno osebo, ki je bila razrešena celo na lastno željo in ne spoštuje odloka. Na naslednji redni seji bomo spremenili tudi tovrstne člene v drugih odlokih, kjer so takšna neskladja, ampak zakaj pa tam tega nihče ne problematizira?« se sprašuje lendavski župan.

Polemike okoli članstva predsednice sveta zavoda Silvije Hajdinjak Prendl so šle celo tako daleč, da je slednja sprožila tožbo proti uredniku portala Lendavainfo Leonu Novaku zaradi domnevne neobjave dela popravka. Tožbo je na prvi stopnji izgubila, ali se je tudi pritožila, pa za zdaj ni znano.

Po pregledu odlokov, je sicer res moč opaziti, da je tovrstna, po mnenju ministrstva nezakonita, dikcija prisotna tudi v ustanovitvenih odlokih Zavoda za turizem in razvoj Lendava, kakor tudi v odloku o ustanovitvi zavoda Galerija-Muzej Lendava. Ravno tako je bila takšna dikcija zapisana v odlokih še pred letom 2016 ločenih zavodih za knjižnico in kulturo. Gre seveda za odloke, ki so nastali in bili sprejeti že v času prejšnje občinske garniture.

Se bo dokončno zamajal stolček direktorju KKC Lendava?
Sedanjemu svetu zavoda KKC Lendava sicer poteče mandat konec avgusta, že konec maja pa bo direktor Halasz obvestil vse organe, da naj imenujejo nove člane.

»Koga bodo imenovali ne vem, a situacija ne bo nič boljša. Za pričakovati je, da bodo ti člani po direktivi svojih gospodarjev imeli neko nalogo napram mene,« napoveduje Halasz, ki se je že očitno vdal v svojo usodo.

Ministrstvo za kulturo: Knjižnica mora biti posebej
Pri nameri občine, da javne zavode združi v en zavod, pa je občini podelilo rdečo luč tudi ministrstvo za kulturo. Slednje opozarja, da združevanje knjižničarske dejavnosti z drugimi nesorodnimi dejavnostmi, ni v skladu z zakonom.

»Pojasnjujemo, da glede združevanja knjižnične dejavnosti splošne knjižnice z drugovrstnimi dejavnostmi v okviru enega pravnega subjekta (kot je na primer turistična dejavnost), skladno z določbami Zakona o knjižničarstvu, ni mogoče, in tako združevanje lahko vpliva tudi na državno sofinanciranje knjižnične dejavnosti na podlagi 55. člena omenjenega zakona. Ministrstvo z vidika zagotavljanja oziroma dostopnosti javnih kulturnih dobrin na področju knjižnične dejavnosti prednostno podpira možnost, da se ohrani samostojnost kulturnih javnih zavodov, za izvajanje skupnih nalog pa zagotovi ustrezno podporo na ravni občin,« so obrazložili za Sobotainfo in poudarili, da bi v primeru enotnega zavoda nastale težave tudi pri financiranju in pri oblikovanju sestave sveta zavoda s strani predstavnikov uporabnikov zavodovih storitev. 

Za muzej obstaja pot
Problem z združevanjem nastane tudi pri javnem zavodu Galerija-Muzej Lendava. Kot so nam pojasnili na kulturnem ministrstvu, je namreč muzej pridobil pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev kot samostojni pravni subjekt, financiranje iz sredstev državnega proračuna pa je urejeno z vsakoletno tripartitno pogodbo med muzejem, ministrstvom in ustanoviteljem.

V primeru združitve pa seveda preneha delovati kot samostojni pravni subjekt, zato bi morala občina, če bi se želela še naprej nadejati tega statusa in državnega denarja, najprej sprožiti postopek za spremembo vpisa pravnega subjekta v razvidu. V tem primeru je muzej lahko vpisan v razvid le kot notranja organizacijska enota javnega zavoda z ločenim računovodstvo, pojasnjujejo v ministrstvu.

V GML bi racionalizirali drugače
»Naš svet javnega zavoda se je na svoji zadnji seji seznanil z namerami občine o združevanju in sprejel stališče, da tega ne podpira. Občino smo zaprosili za vse informacije o opravljenih aktivnosti, a jih nočejo izdati. Pravijo, da se pogovarjamo, kar pa ni res, saj bi v nasprotnem primeru bile vse nejasnosti že razčiščene. Mi smo dobili vpogled le v eno točko odloka, v kateri je zapisalo le s čim vse se bo ukvarjal ta mega zavod,« poudarja direktor Galerija-Muzej Lendava Dubravko Baumgartner.

Sam sicer pozdravlja racionalizacijo, a v smeri, da se vsem zavodom zagotovi enotno računovodstvo, pravno službo in marketing, ne pa v združevanju zavodov, kar po njegovem mnenju niti ni bila ideja občinskega sveta.

Mega zavod bi moral voditi Superman
Lanskega decembra, na veseli dan kulture, so se tako sestali predstavniki občine, KKC Lendava, Galerija-Muzej Lendava in ZTR Lendava, kjer jim je župan Magyar predstavil idejo po združitvi zavodov.

»Podali smo strokovne argumente, zakaj smo proti in pozvali župana ter občinski svet, da se Galerija-Muzej Lendava izvzame iz aktivnosti združevanja. Župan je dejal, da bodo pretehtali možnosti in obljubil, da ne bodo delali nekaj na horuk. Od tega je minilo že nekaj mesec pa odgovorov s strani občine še nismo dobili,« še pravi direktor GML, ki sicer poudarja, da nikoli niso bili v sporu z občino in so vedno bili odprti za pogovore.

Tako Baumgartner kot Halasz pa opozarjata tudi na dejstvo, da bi težko našli človeka, ki bi obvladal tako različne dejavnosti, nad katerimi bi bdel nov direktor združenega zavoda. »To bi moral biti Superman,« meni direktor GML. »Takšnega strokovnjaka ne bi našli nikjer,« pa ocenjuje šef KKC Lendava.

ZTR Lendava bo dobil novo direktorico, glede združevanja svoje povedali
Nekoliko manj vpet v celoten konflikt okoli združevanja zavodov pa je Zavod za turizem in razvoj Lendava, kjer bi sicer morali že pred časom izbrati novega direktorja. Po besedah vršilca dolžnosti Roka Petjeta ima ustanovitelj vso pravico, da organizira svoje zavode, kakor pač misli, da je najbolje, a da je ključno najprej ugotoviti, kaj občina od samih zavodov pričakuje.

»Z nami se dosti ne ukvarjajo, mi smo pogovore imeli in podali svoje mnenje, to pa je tudi to. Delamo normalno naprej po planu, tudi izbor novega direktorja oziroma direktorice je bil pred kratkim predan v odločanje občinskemu svetu, saj se moj mandat z 11. majem izteče,« pravi Petje. 

Združevanje šele, ko ne bo trohice dvoma
Nameravana združitev zavodov bo očitno še nekaj časa visela v zraku in burila duhove v Lendavi, kar bo pa zagotovo samo še poglabljalo razdor med občino in javnimi zavodi.

vir: sobotainfo.com