Bralni krogi - predhodniki današnjega knjižničarstva - imajo v Lendavi bogato zgodovino. Prvi tamkajšnji bralni krog, imenovan tudi Meščansko bralno društvo, je bil ustanovljen 24. decembra 1871, čeprav je bil uradno registriran šele novembra 1872.
Ob 150-letnici ustanovitve prvega bralnega kroga v Lendavi so v gledališki in koncertni dvorani organizirali simpozij, na katerem so predavatelji predstavili različne segmente bralne in knjižničarske dejavnosti na lendavskem območju.

Dogodek je organiziral Albert Halasz, direktor Knjižnice – Kulturnega centra Lendava. Po njegovih besedah je bil prvi bralni krog v Lendavi "meščanski bralni krog, ki je združeval takratno inteligenco v Lendavi, predvsem uradnike, ki so imeli možnost plačati članarino v klubu".

Lendavski lekarnar, prvi predsednik bralnega kroga
Lekarnar Bela Kiss je bil prvi predsednik kroga, ki je deloval v takratnem hotelu Krona, današnji lendavski mestni hiši, kjer so imeli tri prostore: čitalnico, prostor za druženje in prostor za zabavo oziroma biljard. Prvi bralni krog, katerega knjižnica je obsegala 673 knjig ali zvezkov, je deloval do konca prve svetovne vojne.
Po prvem bralnem krogu je v Lendavi nastalo kar nekaj podobnih društev in možnosti za izposojo knjig. Svoja bralna društva so ustanovili podjetniki in politične stranke. Tudi mladinski klub je imel svojo knjižnico, podobno Meščanska šola od leta 1872. Svojo knjižnico je imel lokalni tiskar, ki je tako omogočal izposojo knjig.

Razvoj knjižničarstva po drugi svetovni vojni
Vsi bralni klubi in društva so delovali do konca prve svetovne vojne, med vojnama pa te dejavnosti ni bilo. Po drugi svetovni vojni se je začelo ustanavljati knjižničarstvo, kot ga poznamo danes. "Tudi Knjižnica Lendava hrani nekaj knjig tega prvega bralnega kroga," je še povedal njen direktor Albert Halasz.

Na današnjem simpoziju so predavatelji predstavili različne segmente knjižničarstva, po Halaszovih napovedih pa načrtujejo, da bi njihove prispevke izdali tudi v publikaciji. Simpozij se je sklenil z odprtjem priložnostne razstave o knjižničarstvu, ki je na ogled v avli gledališke in koncertne dvorane v Lendavi.

vir: rtvslo.si

Ministrstvi za kulturo in javno upravo sta občino Lendava opozorili, da nameravano združevanje občinskih zavodov – Galerije-Muzeja Lendava in Knjižnice-Kulturnega centra (KKC) – z Zavodom za turizem in razvoj ni zakonito, ker gre za nesorodne dejavnosti.

Občina si namreč želi vse zavode združiti v en sam zavod.

Lendavska občinska uprava je pripravila osnutek odloka o ustanovitvi novega zavoda, ki bi – z namenom racionalizacije – združil vse navedene. Novi zavod bi tako poleg kulture skrbel še za dejavnosti turizma, razvoja, športa in mladih, za kar zdaj skrbi Zavod za turizem in razvoj Lendava.

Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da zakon o zavodih izrecno določa, da lahko zavod opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je ustanovljen. "Nekoliko poenostavljeno to pomeni, da se lahko zavodu, ki je ustanovljen za dejavnosti knjižničarstva in muzejev, pripoji samo tak zavod, ki bi opravljal knjižničarski ali muzejski sorodno dejavnosti, lahko pa tudi gospodarska dejavnost, vendar mora biti tudi ta namenjena izvajanju knjižničarske dejavnosti. Zato zavodi s področja dejavnosti turizma, športa in mladih niso tisti zavodi, ki bi lahko služili opravljanju dejavnosti KKC-ja, niti to ne velja obratno," so zapisali na ministrstvu.

V primeru združitve bi bilo ogroženo državno financiranje
Tudi na ministrstvu za kulturo so bili v odgovoru soboškemu Vestniku jasni: "V zvezi z nameravano združitvijo pojasnjujemo, da združevanje knjižnične dejavnosti splošne knjižnice z drugovrstnimi dejavnostmi v okviru enega pravnega subjekta, skladno z določbami zakona o knjižničarstvu, ni mogoče. V primeru drugačne odločitve opozarjamo na morebitne negativne posledice z vidika državnega sofinanciranja na podlagi zakona o knjižničarstvu, to je sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in sofinanciranje programa splošne knjižnice za avtohtono narodno skupnost."

Za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in za dejavnost za potrebe madžarske narodne skupnosti je bilo lani KKC-ju odobreno slabih 51 tisoč evrov, ministrstvo za kulturo pa jim letno prispeva okoli 80 tisoč evrov, pravi direktor KKC-ja Albert Halasz. Zaplet je po njegovih besedah nastal, ker ga je želela, tako kot tudi predsednico sveta, občinska uprava zamenjati, ko jim to ni uspelo, pa so se odločili ustanoviti enoten zavod z novim direktorjem.
alerija-Muzej Lendava bi, kot pravi direktor Dubravko Baumgartner, z izgubo samostojnosti lahko izgubila status pooblaščenega muzeja, za to bo letos dobila 35 tisoč evrov, poleg tega se ne bi mogli prijavljati na razpise ministrstva za kulturo ter druge občinske in državne razpise v Sloveniji in na Madžarskem, kar jim letno prinese od 30 do 40 tisoč evrov.

Občina naj bi zavode združila, ker meni, da sami nimajo omembe vrednih prihodkov iz drugih virov. Omenjena direktorja to zanikata in opozarjata, da so na občini gledali le delne podatke o prihodkih, saj denimo knjižnica pri letnem finančnem in programskem načrtu v skladu s pravili ne prikazuje sredstev, ki jih pridobi na razpisih.

Na občini pravijo, da so dejavnosti za združevanje zavodov začeli že v prejšnjem mandatu. Na podlagi podatkov iz lanskega decembra, po katerih naj bi kljub razpršenosti zavodov črpanje sredstev iz javnih razpisov ostalo na relativno nizki ravni, z izjemo zavodov, ki se v okviru svoje osnovne dejavnosti ukvarjajo s prijavo projektov, pa so začeli aktivnosti za združevanje, s čimer naj bi se skupni prihodki zavodov po njihovi presoji povečali.

vir: rtvslo.si