Lendavska občina je Nogometnemu društvu Lendava 1903 podelila brezplačno stavbno pravico za 6.200 kvadratnih metrov veliko zemljišče nedaleč od poslopja Dvojezične srednje šole Lendava. Stavbna pravica je bila podeljena za 20 let, rok pa je začel teči s podpisom pogodbe.
To sta 13. februarja podpisala župan Anton Balažek in zastopnik društva Gabor Vegh. Društvo bo zgradilo dve manjši nogometni igrišči (65 x 50 metrov ter 55 x 35 metrov) z umetno travo, s prenehanjem stavbne pravice pa bodo občini ostale vse nepremičnine, zgrajene na zemljišču, in oprema.

Za nakup premoženja se potegujejo trije ponudniki, ki prihajajo vsak s svojim načrtom – Občina gleda pod prste, kajti ponovna proizvodnja ali razstavljanje opreme pomenita tveganje za okolje

Po vrsti neuspelih prodaj premoženja stečajnega dolžnika Nafte Petrochem se zdaj za nakup potegujejo trije ponudniki nezavezujočih ponudb. Stečajni upravitelj Silvo Zorec tega, s kom potekajo neposredna pogajanja za dosego izboljšanja nakupne ponudbe, ne razkriva, povedal pa je, da imajo ti različne načrte. Od tega, da bi znova zagnali petrokemično ali podobno proizvodnjo, ali da bi opremo razstavili in jo odpeljali. Pomenljiva je tudi navedba v zadnjem poročilu stečajnega upravitelja, da pogajanja potekajo počasneje zaradi epidemije covida-19, saj imajo ponudniki, ki imajo svoj sedež zunaj Evropske unije, težave s prihodom v Slovenijo. Pogajanja, ki jih usklajuje dunajska posredniška družba Netbid, bi lahko končali v naslednjih dveh tednih bodisi uspešno s sklenitvijo pogodbe ali neuspešno.

Ob tem spomnimo, da je pogodba o nakupu premoženja lendavskega podjetja enkrat že bila sklenjena, in sicer decembra 2019, vendar je kupec, družba Technobell iz Kopra, od nakupa odstopil. Ta je bil sprejemljiv tudi za Občino Lendava, ki takrat ni uveljavljala predkupne pravice. Pri zdajšnji prodaji pa občina prevzema aktivnejšo vlogo. To si lahko razlagamo na dva načina – da potencialni kupci, ki zagotovo obiskujejo tudi vodstvo lokalne skupnosti, pri njih ne uživajo zaupanja ali pa občino nagovarjajo za skupni nastop oziroma sklenitev nekega partnerstva.
Še brez odločitve, možnosti so odprte

Župan Janez Magyar je namreč na zadnji seji občinskega sveta, ki je potekala 14. julija, točko poročila o delu v preteklem obdobju in o informacijah župana zaprl za javnost. Po naših informacijah je svetnike seznanil s prodajo premoženja Nafte Petrochem, pa tudi, da če bi se občina želela vključiti v nakup, bi se morala za to dodatno zadolžiti. Govora je bilo o dveh in pol milijonih evrov. Občinski svet o tem ni sprejel nobene odločitve, vendar so možnosti za to pustili odprte. Magyar vsebine pogovorov za zaprtimi vrati za naš medij ni želel pojasniti, niti razlogov za vključevanje občine.

Čeprav poslovni interes lokalne skupnosti tu ni povsem jasen, načrt nakupa z namenom nadaljnje boljše prodaje pa celo vprašljiv, pa je njena aktivacija razumljiva z okoljskega vidika. Posel ima namreč velik okoljski predznak, tako z morebitnim ponovnim zagonom kemične proizvodnje kot z nakupom opreme z namenom, da se ta razstavi, koristno odpelje, ostalo pa pusti kot odpadek, za katerega bi spet morala poskrbeti bodisi lokalna skupnost bodisi država. In prav zato in tudi zaradi odgovornosti v zvezi z odločanjem v preteklosti o usodi Nafte bi se morala aktivirati tudi država. Nedopustno bi bilo, da bi po vseh okoljskih bremenih, ki so v občini ostala po zgrešenih poslovnih odločitvah s soglasjem države, zdaj tej naložili novo breme.

In katero premoženje je sploh naprodaj? Številna zemljišča v industrijski coni, ki bi lahko bila lastniško zanimiva tudi za občino, potem pa tovarniški objekti ter infrastruktura in rezervoarji z obrati formalina, sintetičnih mas in fenolnih smol, naprodaj pa je tudi 51-odstotni poslovni delež v družbi Industrijske storitve. Čeprav se premoženje prodaja kot celota, to ni jamstvo, da se proizvodnja zažene v pričakovanem smislu ali da bo kupec dvorišče pospravil do zadnjega opilka.

Nedopustno bi bilo, da bi po vseh okoljskih bremenih, ki so v občini ostala po zgrešenih poslovnih odločitvah s soglasjem države, zdaj tej naložili novo breme.

vir vestnik.si

Župan Občine Lendava Janez Magyar in Matjaž Hozjan, direktor podjetja Legartis d.o.o., sta včeraj v prostorih mestne hiše podpisala pogodbo za razširitev industrijsko poslovne cone v Lendavi.

Namen investicije je razširiti in posodobiti obstoječo industrijsko in poslovno cono v Lendavi s ciljem vzpodbuditi ekonomsko aktivnost mikro, malih in srednje velikih podjetij, z namenom da le-ta ustvarijo nova delovna mesta s povečano dodano vrednostjo in konkurenčnostjo.

Predmet pogodbe je razširitev Industrijsko poslovne cone v Lendavi. Obsega izgradnjo ceste s hodnikom za pešce (v dolžini 232 m), meteorne kanalizacije (v dolžini 214 m), fekalne kanalizacije (v dolžini 141 m), vodovoda (v dolžini 222 m) in javne razsvetljave (v dolžini 230 m, 11 svetilk). Pogodbena vrednost del znaša 238.239,80 evra z DDV.

Direktor Legartisa je povedal: »Veseli me, da smo bili uspešni na razpisu. Verjamem, da bo investicija občini prinesla nova delovna mesta, še več investicij in s tem tudi več dela za okoliška podjetja«. Uvedba v delo bo naslednji teden, z deli pa se bo pričelo po velikonočnem prazniku.

Župan Magyar je izpostavil: »V industrijski coni imamo odlična podjetja, tudi zlato gazelo, ki skupaj zaposlujejo kar 1400 ljudi; določena pa izkazujejo potrebe po širitvi proizvodnih kapacitet. Poslovno industrijska cona je zanimiva tudi za tuje vlagatelje. Občina Lendava izstopa na področju gospodarske aktivnosti in življenjskega standarda, saj se uvršča med zgornjih 10% občin v Sloveniji, kar sta dva pomembna pokazatelja, da smo pri zagotavljanju pogojev podjetjem na pravi poti«.

Projekt je podprt s sofinanciranjem s sredstvi Evropske unije v višini 75% ter 25% upravičenih stroškov s strani Republike Slovenije, ki skupno znašajo 257.400,00 EUR. Celotni projekt pa je vreden skoraj 320 tisoč evrov.

Vir: lendava.si

Najbolj uspešni devetošolci občine Lendava in odlični učenci, ki zaključujejo nižjo stopnjo izobraževanja na Glasbeni šoli Lendava so se včeraj zbrali na sprejemu v Mestni hiši v Lendavi.

Tradicionalnega sprejema se je udeležilo 23 učenk in učencev iz Lendavske občine. Trije učenci iz Dvojezične osnovne šole Genterovci, ena učenka iz Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana, petnajst učenk in učencev iz Dvojezične osnovne šole I Lendava ter štirje učenci iz Glasbene šole Lendava.

Zbrane je pozdravil župan Občine Lendava Janez Magyar in osnovnošolce pozval, da naj imajo na svoji nadaljnji poti širok pogled in široka obzorja. Nagovorila pa sta jih tudi podžupan dr. Mihael Kasaš in direktorica občinske uprave Aleksandra Kreslin.

Kot so zapisali na spletni strani Občine Lendava, so učenci ob priložnosti prejeli slovenski gledališki abonma in monografijo Lendavčana Štefana Galiča, vrhunskega umetnika, ki bi letos dopolnil 75 let.

Občina Lendava je pred kratkim javno “pozvala” gospodinjstva, da izrazijo interes oz. potrebo dostopa do koriščenja širokopasovnega priključka. Občina si namreč prozadeva omogočiti vsem občanom možnost dostopa do širokopasovnih priključkov visokih hitrosti.

Priključki za dostop do interneta in drugih širokopasovnih storitev, ki bodo v prihodnosti ključnega pomena za razvoj družbe!

Širokopasovna omrežja prihodnosti so danes ključna za razvoj družbe, vzpostavljeni pogoji pa omogočajo opravljanje sodobnih rešitev na mnogih področjih (e-zdravstvo, e-uprava, storitve v oblaku, itd.).

Do podatkov (potreb) kar preko anketnega vprašalnika!

Anketni vprašalnik je tisti, s pomočjo katerega občina želi priti do kakovostnih podatkov, s pomočjo katerih bo pripravila načrt gradnje širokopasovnega omrežja. Poraja se seveda vprašanje, kakšno povratno informacijo bi lahko občina pri tem dobila oz. koliko gospodinjstev se bo na ta poziv občine odzvalo? Poraja pa se tudi vprašanje ali bodo občani imeli dovolj znanja, da anketni vprašalnikizpolnijo?

VIR: http://novice.najdi.si

V Lendavi napoved boljših Stožic. Zemljišče odkupili od podjetja, ki je v lasti brata šefa Pošte Slovenije.

FlawlessCode, v lasti Primoža Kokota, brata začasnega direktorja Pošte Slovenije Tomaža Kokota, sicer kadra največje koalicijske stranke SDS, se ukvarja tudi z zanimivimi nepremičninskimi posli, in ne le z informacijskim inženiringom. Kot smo pisali včeraj, se je to mariborsko podjetje po tem, ko je SDS na mesto predsednika uprave nacionalnega telekomunikacijskega operaterja kadrovala Cvetka Seršena, znašlo na seznamu morebitnih nakupnih tarč Telekoma Slovenije. Pred tem ga strokovne službe med investicije, ki bi bile za Telekom zanimive, niso uvrstile. A s tem zanimivih naključij ni konec.

Erar, aplikacija protikorupcijske komisije za prikaz porabe javnega denarja, razkriva, da je Občina Lendava, ki jo vodi župan Janez Magyar, izvoljen s podporo SDS in NSi, od družbe FlawlessCode minuli mesec za več kot 581 tisoč evrov kupila stavbno zemljišče.

Na zemljišču naj bi stala večnamenska dvorana z bazenom, vrednost investicije pa je – glede na navedbe v pogodbi za izdelavo projektne dokumentacije – ocenjena na največ 16,6 milijona evrov brez DDV. Večino, 85 odstotkov denarja, naj bi dobili iz evropskih sredstev. Projekt naj bi bil financiran iz tako imenovanega »Programa okrevanja in je eden izmed prepoznavnih projektov SVRK v sklopu poziva Vlade RS«, je mogoče še prebrati. SVRK (Službo vlade za za razvoj in evropsko kohezijsko politiko) sicer vodi minister Zvone Černač iz vrst SDS.

Večnamensko dvorano so v načrt razvojnih programov občine Lendava uvrstili šele konec lanskega leta, ko so načrtu dodali tri nove projekte. Poleg večnamenske dvorane z bazenom tudi projekta Nad mestom Lendava do Stolpa Vinarium in Zipline Vinarium.

»The name of the game (Ime igre, op. a.) je zdaj očitno deliti denar svojim,« komentira Milan M. Cvikl, nekdanji član Evropskega računskega sodišča in predsednik sveta SD za finance, razvoj in kohezijo, in dodaja, da se potrjuje njihova kritika o neustreznosti vladnega načrta za okrevanje in odpornost. Namesto za velike projekte bodo evropska sredstva razpršili v esdeesovske projekte, ki jih ekonomsko sploh ne bi smeli podpreti, z njimi ne bo ne več digitalizacije in tudi ne več tako imenovanih zelenih projektov oziroma manjšega ogljičnega odtisa. »Koalicija s tem denarjem več kot očitno kupuje predvolilno naklonjenost, ni dolgoročnega razmisleka o pravih projektih, temveč gre za kratkoročno zapravljanje denarja,« še dodaja.

Dogovorjeni posli?

Za izdelavo projektne dokumentacije za investicijo, ki zaradi svoje cene in velikosti ob že obstoječih športnih objektih v kraju pri nekaterih sogovornikih znotraj lokalne skupnosti vzbuja pomisleke, je Občina Lendava junija že sklenila pogodbo v višini 939 tisoč evrov z velenjskim podjetjem Kota arhitekti. Podjetje ima na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju le enega zaposlenega in bo projekt opravljalo s podizvajalci.

Kako to, da so se v občini odločili, da velikopotezno investicijo umestijo prav na zemljišče podjetja v lasti Primoža Kokota, podpornika SDS? »Do ponudnika smo prišli na podlagi uradnih evidenc iz zemljiške knjige, saj je bilo podjetje lastnik nepremičnine,« so nam odgovorili na občini. Pravijo, da je parcela za občino strateškega pomena, morda tudi zato nekaj višja cena. Cenitev je opravil cenilec Boris Prša, ki se nam na prošnjo za komentar ni odzval, s pojasnilom, da je na dopustu.
Po javno dostopnih podatkih gre sicer za parcelo v velikosti 15.442 kvadratnih metrov, kar pomeni, da je občina za kvadratni meter plačala 37 evrov. Včeraj objavljeno poročilo geodetske uprave o trgu nepremičnin za lani pa razkriva, da so se povprečne cene opravljenih nepremičninskih transakcij za zazidljive parcele v Prekmurju gibale precej nižje in so znašale deset evrov za kvadratni meter.

Nepremičnina je v zadnjih letih zamenjala več lastnikov, podjetje FlawlessCode pa jo je kupilo od podjetja Fraktal Consulting v stečaju, ki je bilo v preteklosti v lasti znanega velenjskega podjetnika Uroša Ročnika, sicer brata nekdanje prve dame Probanke Romane Pajenk.

V podjetju FlawlessCode, ki se je v zadnjem obdobju znašlo v središču več zanimivih poslov in kjer je v preteklosti delal tudi aktualni začasni generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot, se na naša vprašanja (še) niso odzvali.

vir:delo