Knjižnica - Kulturni center Lendava je ob pomoči Občine Lendava izdala dvajseto številko multikulturne strokovno-družboslovno-literarnoumetnostne revije Lindua. Publikacija je izraz literarne ustvarjalnosti in kulturnega dogajanja v občini, zajema pa tudi raziskave zgodovine Lendave in okolice. Besedila so v slovenskem in madžarskem jeziku.

Gabriela Zver je za tokratno številko pripravila pogovor s pisateljem Štefanom Kardošem, kresnikovim nagrajencem, ki »v enem mestu spi, v drugem pa dela«. Avtor knjižnih del živi v Murski Soboti, na Dvojezični srednji šoli Lendava pa je profesor slovenščine. Pravi, da je književnost vznemirljiva zaradi možnosti prestopanja mej in vpogleda v nove svetove.

Eseje, študije in kritike so napisali različni avtorji. Zoltan Lendvai Kepe je prispeval povzetek zgodovinske raziskave o 75 letih pridobivanja ogljikovodikov v okolici Lendave. Od štiridesetih let prejšnjega stoletja do devetdesetih let je imelo pridobivanje črnega zlata oziroma nafte in zemeljskega plina osrednjo vlogo v razvoju tega območja, pa tudi v okoliških pokrajinah Madžarske in Hrvaške.

Eva Nađ je razmišljala, zakaj raziskovati gledališko dejavnost, in pri tem dala poudarek dvojezičnemu gledališču v Lendavi med preteklostjo in prihodnostjo. Atilla Pisnjak se je v svojem besedilu posvetil jubilejnemu letu Györgya Zale, ki je bil rojen v Dolnji Lendavi. Aprila lani je minilo 160 let od rojstva znamenitega kiparja, ki je med drugim tudi avtor milenijskega spomenika na Trgu herojev v Budimpešti. Objavili so tudi predstavitev razstave likovnih del Marca Chagalla na lendavskem gradu z naslovom Stvarjenje in Biblija. Avtorica besedila je Katarina Mohar.

Literarna dela so prispevali Lajos Bence, Bela Kralj Szomi, Judit Zagorec Csuka, Peter Pal, Balazs Szalinger, Zlatko Kraljić in Dorian Vida. V sklopu z naslovom Zanimivosti je tudi besedilo Franca Korena Smo v Lendavi imeli kralja?, v katerem predstavlja zgodovino Lendave s poudarkom na zanimivi najdbi, srebrniku dolnjelendavskega bana Nikolaja Haholda. Gabriela Zver je prispevala besedili Cankarjeva stoletnica skozi perspektivo lendavskih gimnazijk in Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan, v katerem je predstavila petnajst let delovanja Komornega pevskega zbora Vita iz Lendave. Janja Magdič je v besedilu z naslovom Strici so mi povedali in zadovoljni odšli pisala o literarnem natečaju, ki so ga organizirali lani ob 110. obletnici rojstva pisatelja Miška Kranjca.

VIR: Vestnik.si

V pripravljalni tekmi, zaprti za javnost, so nogometaši drugoligaške Nafte 1903 v športnem parku Lendava premagali vodilnega tretjeligaša, NK Odranci, z 8 : 1 (3 : 1).

Zanimivo je, da so kljub obilici zadetkov v svoji mreži prvi povedli ravno Odranci, ko je bil v 12. minuti strelec David Vinkovič.

A v močnem vetrovnem vremenu so nato precej popustili in Lendavčani so od 20. minute naprej prišli do pravih strelskih vaj, eden od njihovih zadetkov (4 : 1) pa je bil dosežen iz enajstmetrovke.

Strelci za Nafto:
Bence Grabant 2, Sašo Bizjak, Zsolt Balasz, Marko Malešević, Alen Ploj in Roland Paku.

VIR: Vestnik.si / Foto: Jure Z.

Na pobudo Občine Lendava je nastala zgodbica o Vinarkovem stolpu, ki njeno objavo v knjižni obliki na podlagi razpisa v okviru priprav na kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 tudi finančno podpira.

Avtorica slikanice Vinarkov stolp je Lendavčanka Miša Gerič Spacapan. V njej je predstavljena zgodba o Vinarku in stolpu, v njej pa nastopajo štorklja, vinogradnik Miško in škrat Vinarko. Knjiga je na prodaj v trgovinici stolpa, obiskovalci pa si slikanico v povečavi lahko tudi ogledajo in jo preberejo v razstavnih vitrinah kupole stolpa. Ilustracije je prispeval Peter Orban, ki prav tako izhaja iz lendavskega okoliša.

Kratek video si lahko pogledate na naslednji povezavi: https://www.facebook.com/vinariumlendava/videos/398885840915362/

VIR: Pomurec.com

Očitki zaradi Horvathove kolumne v manjšinskem tedniku Nepujsag in zaradi domnevne nezdružljivosti funkcij.
Ferenc Horvath, na zadnjih parlamentarnih volitvah prvič izvoljeni poslanec madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji, ima v Attili Kovacsu, Madžaru iz Dobrovnika, zelo vztrajnega kritika. Nazadnje se je Kovacs spotaknil ob Horvathovo kolumno v manjšinskem časopisu Nepujsag.

Horvath je v omenjenem manjšinskem tedniku v madžarskem jeziku v zadnji kolumni zapisal, da so prekmurski manjšinski mediji preveč kritični do Madžarske in do tamkajšnjih oblasti ter premalo do slovenske države in vlade. »Moje prepričanje je, da bi bilo skupno nastopanje proti vsakokratni oblasti za zaščito naših pravic učinkovitejše in predvsem uspešnejše. Med nami so in tudi morajo biti nesoglasja, vendar če navzven ne tvorimo skupne sile, potem to močno zmanjša sicer našo prisotno moč,« je napisal Horvath.

Kovacs je na vsebino kolumne v pismu te dni opozoril celo kabinet predsednika vlade Marjana Šarca, vendar so nam od tam odgovorili, da tudi za narodnostna poslanca velja ustavno določilo, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. »Razumljivo je, da se poslanec narodnosti zavzema tudi za interese njegovih sonarodnjakov, predvsem za višja finančna sredstva, toda to mora početi čim bolj argumentirano,« pravijo.

Ferenc Horvath odgovarja: »Gospod Kovacs vse moje izjave razlaga tako, kot to njemu ugaja. V mojem zapisu sem samo izrazil željo, da bi pri morebitnih nesoglasjih o neizpolnjevanja zakonskih obveznosti med narodno skupnostjo in vlado ter drugimi državnimi ustanovami narodnostni mediji morali podpirati interese narodne skupnosti (in ne mene osebno!), tako kot so, na primer, vsi slovenski mediji v arbitražnem sporu med Slovenijo in Hrvaško nedvoumno podprli stališče slovenske.

Funkciji sta in nista nezdružljivi

Je pa letos Kovacs Horvathu očital še nekaj. Preden so Horvatha njegovi sonarodnjaki januarja letos še za tretji mandat izvolili za predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, je trdil, da ta funkcija ni združljiva s funkcijo poslanca. Svoje pomisleke je posredoval tudi Komisiji za preprečevanje korupcije in državnemu zboru, vendar se KPK z zadevo najprej ni hotela ukvarjati, mandatno-volilna komisija državnega zbora pa je ugotovila, da po določilih zakona o poslancih omenjeni funkciji nista nezdružljivi.
Pozneje se je senat KPK zadeve lotil ter v teh dneh objavil mnenje in priporočilo, v katerem ugotavlja, da Horvathovi funkciji, če bi ju tehtali po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ne bi bili združljivi, a ker je ta zakon subsidiarne narave, nad njim prevlada zakon o poslancih, ki pa teh funkcij ne definira kot nezdružljivih. Senat KPK je zato državnemu zboru priporočil, da določbe zakona o poslancih s področja nezdružljivosti funkcij ter dejavnosti poslancev uskladi z določili zakona o integriteti in preprečevanju korupcije »na način, da se kar najbolj prepreči koncentracija različnih funkcij v eni in isti osebi, saj to lahko pomeni tudi tveganje za korupcijo«.
V državnem zboru so potrdili, da so prejeli priporočilo KPK: »Posredovali smo ga članom delovne skupine za pripravo morebitnih sprememb zakona o poslancih.«

VIR: delo.si FOTO: Jože Pojbič/Delo

V šolski amfiteatralni predavalnici je najprej vsem osnovnošolcem in njihovim staršem ravnateljica Silvija Hajdinjak Prendl predstavila šolo, pripravili pa so tudi krajši kulturni program.

Po uvodnem delu so se šolarji po učilnicah seznanili s posameznimi izobraževalnimi programi, ki jih zanimajo. Na predstavitvi so ob profesorjih sodelovali še dijaki in bivši dijaki šole.

Šolarjem, bodočim dijakom, so skušali predstaviti programe na zanimiv način, je povedala ravnateljica.  Razpisali bodo petnajst izobraževalnih programov. Ob splošni gimnaziji so to še štiriletni strokovni programi kemijski tehnik, strojni tehnik in ekonomski tehnik, trije programi poklicno-tehniškega izobraževanja in osem programov srednjega poklicnega izobraževanja. 

VIR: Vestnik.si

V Lendavi, je v soboto, 9. februarja 2019, potekal 44. Pokal Lendava, ki ga je organiziral Judo klub Lendava.  V borbah so se pomerili judoisti iz starostnih skupin U21, U16, U14, U12 in U10. Udeležili so se ga judoisti iz Avstrije, Madžarske, Romunije, Srbije in Slovenije. Skupno je tekmovalo 261 tekmovalcev iz 36 klubov.

Rezultati Judo kluba Lendava:

U 21
1. mesto Kulčar Vita (-48 kg)

U16      
3. mesto  Žerdin Luka  (-55 kg)
3. mesto  Mlinarič Maj  (-73 kg)
5. mesto  Kovač Mia  (-44 kg)
4. mesto Berki Tiana (-57 kg)
 
U14
3. mesto  Kovač Alex  (-50 kg)
2. mesto  Gabor Ria (-40 kg)
1. mesto  Maučec Tinaja (-52 kg)
1. mesto  Tkalec Vanessa (-63 kg)

U12
5. mesto  Čeh Jakob (-32 kg)
3. mesto  Žerdin Gašper (-35 kg)
2. mesto  Čeleš Gal (-38 kg)
3. mesto  Čeh Jure (-46 kg)
1. mesto  Horvat Daša (-27 kg)
3. mesto  Horvat Neža (-44 kg)
3. mesto  Kardoš Lea Luna (-48 kg)

U10
3. mesto  Čeleš Jaš (-24 kg)
4. mesto  Pavšer Staš (-24 kg)
5. mesto  Podgorelec Oto (-24 kg)
2. mesto  Čeh Miha (-27 kg)
2. mesto  Grut Žiga (-29 kg)
2. mesto  Mikolič Jaka (-32 kg)
1. mesto  Horvat Domen Tian (-46 kg)

EKIPNE UVRSTITVE:
1. mesto NOVOSADSKI JUDO KLUB – 151 točk
2. mesto JK LENDAVA – 139 točk                                          
3. mesto JK BEŽIGRAD – 108 točk                                                
4. mesto JK MURSKA SOBOTA – 91 točk                                             
5. mesto RENTGEN KANIZSA – 88 točk     

Vir: pomurec.com

Kadrovniki ne počivajo niti v Lendavi, kjer so včeraj predstavili dva nova obraza, ki bosta pomagala Lendavčanom v boju za vrh drugligaške razpredelnice.

Na desnem bočnem položaju je Lendavčane okrepil 22-letni Peter Grabant, ki je svojo pot pričel pri Szepetneku. Grabant je igral še za 1866 Mav, Nagykanizso, Haladas in Sopron, v Lendavo pa je prišel iz madžarskega drugligaša Dorogija. Bočni branilec je z Lendavčani sklenil sodelovanje do junija 2021.

Druga okrepitev je 30-letni napadalec Zsolt Balazs, ki prihaja v Lendavo na posojo iz madžarskega ZTE-ja. ZTE in Nafta sta se dogovorila za 6 mesečno posojo. Zsolt je prve nogometne korake naredil prav pri ZTE-ju, igral pa je še v Kecskemetu, Paksu, Honvedu in Siofoku.

Lendavčane čaka danes v sredo ob 19.30 še četrta pripravljalna tekma, ko se bodo na igrišču z umetno travo v Lendavi pomerili z madžarskim tretjeligašem Tarr Andrashido.

VIR: snportal.si

Iskanje kupca v stečajnem postopku za bioplinarno, zemljišča in sončno elektrarno se nadaljuje.

Agencija za okolje je podjetju Ecos center odvzela okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za lendavsko bioplinarno. To lahko pomeni korak bližje uresničitvi zahteve okoliških prebivalcev in lokalne skupnosti, da se nedelujoča bioplinarna, od katere se je poleti 2017 širil neznosen smrad, dokončno zapre. Bioplinarna se zdaj prodaja v stečajnem postopku lastniško povezanega podjetja Ecos.

Pričakujejo pritožbo

Razlog za odvzem OVD je bila ugotovitev, da upravljavec ni v roku izvršil pravnomočne odločbe pristojnega inšpektorja o uskladitvi obratovanja naprave s pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja.

"Agencija še ne razpolaga s podatkom, kdaj in ali je bila odločba upravljavcu vročena (povratnica o vročitvi še ni prispela), zato je prezgodaj govoriti o tem, kdaj bo odločba pravnomočna," so nam sporočili iz okoljske agencije. Možnost pritožbe so namreč doslej člani družine Jožefa Pavlinjeka kot lastniki obeh povezanih podjetij zmeraj izkoristili.

Kronično neplačevanje
Podjetje Ecos, ki je od oktobra 2017 v stečajnem postopku, je OVD za predelavo odpadkov decembra 2016 preneslo na povezano podjetje Ecos center. To je s tem prevzelo tudi upravljanje naprave, v najemu pa jo je imelo tudi po začetku stečajnega postopka podjetja Ecos. Stečajni upravitelj Matjaž Nanut, ki je podpisal najemno pogodbo, je v svojih poročilih ves čas ugotavljal, da podjetje Ecos center ne poravnava najemnine v višini približno pet tisoč evrov na mesec, v zadnjem poročilu, objavljenem 30. januarja letos, pa je navedel, da je upravljavska pogodba prekinjena zaradi neplačevanja najemnine in poravnavanja stroškov ter zaradi več ugotovljenih nepravilnosti. Bioplinarni je namreč grozil odklop električne energije, zato je omrežnino namesto najemnika plačal stečajni dolžnik. Prav tako je bilo treba na novo skleniti pogodbo o dobavi električne energije.

Stečajna masa podjetja Ecos se bo prodajala v kompletu
Čeprav odvzet OVD nima velikega vpliva na potek stečajnega postopka, ker bo moral kupec naprave okoljsko dovoljenje prenesti na novega upravljavca in pri tem izpolnjevati enake pogoje, kot če bi dovoljenje pridobival na novo, je učinek tega vendar pomemben. Spomnimo namreč na razburjenje javnosti, ko je ministrstvo za okolje in prostor marca lani zaradi pritožbe razveljavilo odločbo Agencije za okolje, s katero je novembra 2017 na osnovi inšpekcijskih ugotovitev za sporno lendavsko bioplinarno razveljavila OVD.

Po dveh neuspelih javnih dražbah se bo zdaj premoženje stečajnega dolžnika, torej bioplinska naprava, zemljišča v Lendavi in Šalovcih ter sončna elektrarna, prodajalo kot celota z zbiranjem ponudb.

VIR: vecer.com / Majda H. / Foto Nataša J.

Šteger po odstopu s položaja vodje programskega sveta v Lendavi našel novega kandidata za EPK.
Slovenija in Nemčija bosta leta 2025 na vrsti, da eno od svojih mest razglasita za Evropsko prestolnico kulture (EPK). V Lendavi so že leta 2016 javno naznanili, da si želijo tega prestižnega naziva. Še pred meseci so se zanj tako potegovali Lendava, Kranj, Ljubljana in Nova Gorica. Zdaj pa se, kot kaže, z vstopom v igro spogleduje tudi najstarejše slovensko mesto.

Odstopila ključna človeka projekta
Najvzhodnejše mesto v Sloveniji ima smele načrte. Pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture stavi predvsem na multietičnost, večjezičnost in multireligioznost, dejstvo, da so obmejno mesto, pa dojemajo kot prednost.  

Pred časom je projekt Lendava - EPK 2025 s podpisom dogovora o sodelovanju dobil tudi regionalno in čezmejno dimenzijo, nato pa je doživel veliki pretres.

Aleš Šteger, predsednik programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025, je namreč skupaj z idejnim vodjem projekta ter svetovalcem prejšnjega župana Antona Balažka Mitjo Čandrom konec lanskega leta odstopil. Ob tem sta navedla osebne razloge.

Novega lendavskega župana Janeza Magyara je odločitev presenetila, odstop je označil za nekulturnega, toda obenem zagotovil, da s projektom nadaljujejo. To menda dokazuje tudi načrtovano povečanje sredstev za kulturo, ki naj bi ji občina v proračunu za letošnje leto namenila dodatnih 200.000 evrov.

Šteger našel novega kandidata za EPK
Ptujska županja Nuška Gajšek je medtem nedavno razkrila, da tudi na Ptuju razmišljajo o vključitvi v kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Možnost ocenjuje kot privlačno in meni, da bi mestu prinesla dodano vrednost.

Kot je povedala županja, je z zamislijo do njih prišel prav na Ptuju rojeni literat Šteger, donedavnega še vodja programskega sveta lendavske kandidature.

Pri vodjih svetniških skupin naj bi že prejeli za zdaj načelno podporo projektu, če bodo dejansko šli v prijavo kandidature, pa bodo že v letošnjem proračunu potrebovali denar za kakovostno pripravo.

V ponedeljek bodo o tej temi razpravljali tudi na kolegiju županov Spodnjega Podravja, od katerih prav tako želijo podporo projektu, saj bi bili tudi tako bolj prepričljivi pri kandidaturi.

»To so prvi koraki, a morali bomo pohiteti, saj se bliža oktober, ko bo prijavo potrebno oddati,« je dejala ptujska županja.

Nekaj izkušenj že imajo
Izračunov o tem, koliko denarja bi za izvedbo projekta potrebovali, na ptujski občini še nimajo, poroča STA, v prvi vrsti je potreben že denar za vložitev prijave, nato pa tudi za izpeljavo projektov in programa.

Ptuj je sicer bil leta 2012 že del projekta Evropske prestolnice kulture, ki ga je takrat gostil Maribor, kar pa naj na samostojno prijavo mesta po besedah županje ne bi vplivalo. Po njenem mnenju ima Ptuj kot neka butična kulturna prestolnica tega dela Evrope veliko možnosti za uspešno kandidaturo.

VIR: Sobotainfo.com

Termalno kopališče in nogometna akademija sta pomembna postranska korist.
Prenos koncesije je eden od pogojev za dokončanje postopka prodaje Term Lendava madžarskemu kupcu, je pred časom izjavil Klemen Boštjančič, predsednik upravnega odbora Sava Turizem. Lendavski župan Janez Magyar pa je ministra za okolje in prostor Jureta Lebna ob njegovem obisku v Lendavi vprašal, ali bo država podelila koncesijo za uporabo termalne vode za termalno kopališče in rastlinjake. S tem je v bistvu dan odgovor na vprašanje, zakaj madžarski sklad Comitatus-Energia s poslovnim sedežem v Miskolcu na Madžarskem, ki se ukvarja s proizvodnjo električne energije, kupuje Terme Lendava. Skupna točka tako termalnega kopališča kot rastlinjakov je namreč prav raba geotermalne energije.

Če bo torej slovenska vlada prenesla koncesijo na madžarskega kupca, so Terme Lendava vhodna vrata, skozi katera bo prišel do lastništva treh geo­termalnih vrtin. Pogodba o nakupu Term Lendava je bila podpisana junija lani, sklad Comitatus-Energia pa je avgusta lani na slovensko agencijo za varstvo konkurence priglasil koncentracijo obeh družb, odločbo o tem pa prejel oktobra lani. Madžarski sklad ima za ta namen na banki že zagotovljena sredstva za plačilo kupnine.

Tri vrtine, v pogonu le ena
Vlada je Savi Turizmu podelila koncesijsko pravico za tri geotermalne vrtine na območju Lendave za 30 let, ta pa jo je z oddelitvijo prenesla na hčerinsko družbo Terme Lendava. Koncesija je podeljena za skupni obseg črpanja največ 290.149 kubičnih metrov na leto. Na parkirišču pred hotelom Lipa je glavna vrtina Le-1g/97, s katero je dovoljeno po koncesijski pogodbi izčrpati 204.984 kubičnih metrov termalne vode na leto. Druga vrtina z oznako Pt-20/49 je v Petišovcih tik ob avtocesti, kjer so bile v preteklosti tako imenovane mokre terme ali petišovske terme. Koncesija je podeljena za količino 56.765 kubičnih metrov vode. Tretja vrtina z oznako Pt-74/50 in s koncesijo za 28.400 kubičnih metrov termalne vode pa je pri vasi Trimlini, po zahtevi koncedenta pa naj bi bila ta vrtina tudi opazovalna vrtina. Potrebe termalnega zdravilišča v bistvu zadovoljuje vrtina, ki je najbližje hotelskemu kompleksu, drugi dve ohranjajo le v funkciji.

V globinah zelo vroča voda
Znano je, da so prav na območju Petišovec zelo bogate zaloge geotermalne vode, ki imajo tudi zelo velik energetski potencial. Ležišča termalne vode z visokimi temperaturami se nahajajo na globini od 3800 do 4500 metrov, s karakteristikami 50 litrov na sekundo in temperaturo na ustju vrtine 170 stopinj Celzija. Na tej osnovi je torej mogoče razvijati projekt z visokotemperaturno geotermijo (prva kaskadna uporaba), torej zeleno elek­trično energijo ali elektrarno. Druga stopnja izkoriščanja geotermalne energije je procesna uporaba. Ta zajema ogrevanje poslovnih in stanovanjskih objektov, industrijskih procesov in bazenskih kompleksov. Velik del stanovanjskih blokov v Lendavi se že ogreva s termalno vodo od leta 2009, sistem pa upravlja podjetje Petrol Geo, prav tako se termalna energija uporablja za termalno zdravilišče. Tretja kaskada izrabe geotermalne energije pa je sekundarno ogrevanje rastlinjakov.

Prodaja Term Lendava ni več vprašanje
Skupščina Sava Turizem je prižgala zeleno luč za izčlenitev in prevzem Term Lendava ter prodajo madžarskemu kupcu. Kupoprodajna pogodba v višini devet milijonov evrov je bila sklenjena junija, madžarski sklad Comitatus-Energia pa je prevzem uradno napovedal avgusta lani.
​Poleg glavnega delničarja, delniške družbe Sava, ki obvladuje 99,91 odstotkov vseh delnic Sava Turizma, se je skupščine udeležil še Jožef Zidar, ki je zastopal enega izmed malih delničarjev, ter predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič. Verbič je v zvezi z edino vsebinsko točko postavil več vprašanj. Nanje je odgovarjal član uprave Borut Simonič, pisne odgovore pa bo uprava pripravila v desetih dneh. V kolikor ti ne bodo zadovoljivi, bo VZMD izpodbijalo sprejeti sklep s tožbo.

Konzorcij za rastlinjake
Kot vemo, postavitev rastlinjakov v velikosti najmanj 30 hektarjev v Lendavi načrtuje konzorcij avstrijskih, nemških in nizozemskih podjetij, za kar pa je potrebno zagotoviti (zaradi logistike in spremnih objektov) skoraj 70 hektarjev površine. Konzorcij se je sestavil maja 2018, partnerji pa so podjetja Gartenbau Herneth KG, Green center Lendava (to je ustanovil Herneth Gartenbau), WPK-Perkgoed in Royal Lemkes, s tem da naj bi kot vlagatelj nastopilo nizozemsko podjetje. Ob tem spomnimo, da ima tudi naftna družba MOL Slovenija vpisan nizozemski kapital. Predstavniki omenjenih podjetij so si že ogledali lokacijo nedaleč od petišovskih gramoznic, za katero občina zdaj vodi postopek OPPN za spremembo namembnosti zemljišč, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG). Februarja lani so predstavniki podjetja Royal Lemkes pod vodstvom namestnika nizozemskega veleposlaništva v Ljubljani že tudi obiskali kmetijsko ministrstvo, ki pa rastlinjakom na tej lokaciji nasprotuje, saj gre za najboljša kmetijska zemljišča. Zato je postopek OPPN tudi povsem obstal.

Vrtina pred nosom
Vodstvo občine je v preteklosti že napovedovalo, da bodo, če na tej lokaciji rastlinjakov ne bo mogoče postaviti, vlagateljem pač iskali drugo. S tem vse bolj prihaja v ospredje degradirano območje Nafte, kjer ima SKZG prav tako v lasti precej površin, celoten kompleks pa je tudi blizu obeh geo­termalnih vrtin. Zakaj bi vlagatelji v rastlinjake delali novo geotermalno vrtino, če te v neposredni bližini že obstajajo? Vložek v to namreč ni zanemarljiv.

V preteklosti je med belimi rudarji Nafte veljalo nepisano pravilo, da je vrednost vrtin mogoče izračunati na zelo preprost način, saj vsak kilometer v globino pomeni milijon dolarjev. Če to vsaj približno velja še danes in če upoštevamo široke možnosti za izrabo geotermalne energije na območju Petišovec, potem bo Comitatus-Energia kot formalni kupec Term Lendava dobil v last vrtine, ki so vredne skoraj toliko kot je njihova ponudba za nakup. Ali ni v tem tudi odgovor, zakaj je madžarski kupec pripravljen za Terme Lendava ponuditi toliko več kot drugi najugodnejši ponudniki oziroma bistveno več od ekonomsko razumne cene glede na izjemno slabo stanje turističnih objektov?

Miskolc in PannErgy
V to sestavljenko, ki vse bolj razkriva veliko obsežnejše interesno ozadje nakupa kot je zgolj nogometna akademija, je zdaj potrebno umestiti le še vlogo sklada Comitatus-Energia. Že njegov poslovni naslov nas pripelje do kraja Miskolc na Madžarskem, ki je poznano po znamenitem termalnem kopališču, v energetskih krogih pa po sistemu izkoriščanja geotermalne energije, ki zajema skoraj vse kaskade. Vanj je vključeno ogrevanje mesta, oskrba termalnega kopališča in na koncu so tu še rastlinjaki. Projekti so nastali v skupini PannErgy, družbi za geotermalno energijo, nekateri pa so poželi tudi pomembno mednarodno priznanje. Z namenom spodbujanja izkoriščanja obnovljivih virov energije, med katere še vedno spada tudi geotermalna energija, je projekte finančno podprla tudi EU.

VIR: vecer.com / Majda H.

Fotografsko razstavo sta pripravila Fotografsko društvo Pannonia in Galerija Muzej Lendava.

V razstavnih prostorih lendavskega gradu so odprli peto mednarodno fotografsko razstavo z naslovom Pannonia Reflections, ki sta jo pripravila Fotografsko društvo Pannonia, ki ima sedež v Čentibi, in Galerija Muzej Lendava. Na ogled bo do konca februarja.

Razstavo je odprl mojster fotografije Matej Peljhan, ki je tudi bil v tričlanski komisiji, ki je ocenjevala fotografije, ki so prispele na natečaj. V komisiji sta ob njem bila še mednarodno priznana fotografa Andreja Peklaj in Szilard Varga.

Predsednik Fotografskega društva Pannonia Davor Dolenčić je ob tem povedal, da je razstava Pannonia Reflections mednarodni projekt, v katerem sodelujejo fotografi iz vsega sveta, uresničujejo pa ga pod pokroviteljstvom ter s strogimi pravili Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FIAP), Fotografske zveze Slovenije in Fotografske zveze Združenih držav Amerike. Fotografsko društvo Pannonia je dobilo od teh organizacij patrionat za pripravo mednarodne razstave.

V začetku avgusta lani so objavili fotografski natečaj na spletnih straneh Mednarodne zveze za fotografsko umetnost in Fotografskega društva Pannonia. Fotografi so lahko izbirali med petimi temami: pokrajina, ženska,voda, prosta barvna in prosta črno-bela fotografija. Do konca novembra je na razpis svoje fotografije poslalo 441 avtorjev iz 52 držav, ki so poslali skupaj 6779 fotografij. Komisija je ocenjevala kreativnost in originalnost, pa tudi tehnično dovršenost fotografije. Vse fotografije so bile s šifro, tako, da člani komisije niso vedeli, kdo je avtor. V ožji izbor za priznanja je prišlo 86 fotografij, ki jih je ustvarilo 80 avtorjev iz 29 držav. Te in še trideset drugih najbolje ocenjenih je na ogled na razstavi v Lendavi. V vsaki od petih kategorij so podelili priznanja za tri fotografije.

Ob odprtju razstave je Fotografska zveza Slovenije podelila članom fotografskih društev razstavljalske naslove, ki so jih prejeli tudi fotografi iz pokrajine ob Muri.

VIR: vestnik.si / Foto J. Gabor

V sredo je v prostorih Marketa Špar - Kocet v Lendavi potekala prireditev Športnik leta 2018, kjer so podelili priznanja najboljšim športnikom občine Lendava v letu 2018.

Dogodek je organizirala Športna zveza Lendava, med prireditvijo pa so v dveh glasbenih točkah nastopili učenci Glasbene šole Lendava.

Zbrane je najprej nagovoril predsednik zveze Andrej Matjašec in ob tem izrekel čestitko vsem prejemnikom priznanj in zahvalo vsem tistim, ki so pomagali pri njihovih dosežkih. Za tem je čestitke športnikom izrekel tudi župan Občine Lendava Janez Magyar in jim zaželel veliko športnih uspehov tudi v prihodnje.

Sledila je podelitev priznanj športnikom in športnicam za njihove uspehe v letu 2018.

Športnik leta 2018
1. Kristijan Horvat - Lokostrelski klub Lendava
2. Luka Denša - KBV Judo Lendava
3. Peter Koczor - ŠSK Coal Petišovci

Športnica leta 2018
1. Vita Kulčar - Judo klub Lendava
2. Melissa Božič - Judo klub Lendava
3. Tamara Ferencek - Judo klub Lendava

Ekipa leta 2018
Lokostrelski klub Lendava

Jubilejna nagrada 2018
Medobčinska nogometna zveza Lendava - 40. obletnica
Speadway team Lendava - 40. obletnica
NK Čentiba - 70. obletnica
NK Panonija Gaberje - 70. obletnica
NK Dolina - 70. obletnica

Posebna nagrada za izreden uspeh v športu 2018
Lana Sarjaš - Odbojkarski klub Lendava
Naj rekreativec leta 2018
Jozsef Hajdu - ŠSK Coal Petišovci
Športni strokovni delavec leta 2018
Gorazd Recek - Judo klub Lendava

Perspektivni športnik leta 2018
1. Niko Horvat - Lokostrelski klub Lendava
2. Mihael Biro - Lokostrelski klub Lendava
3. Luka Žerdin - Judo klub Lendava
4. Nikita Pešehonov - BK Mladost Lendava
5. Milán Galambos - ŠSK Coal Petišovci
6. Rok Mujdrica - KBV Judo Lendava

Perspektivna športnica leta 2018
1. Veronika Horvat - KBV Judo Lendava
2. Lana Škraban - Judo klub Lendava
3. Tinaja Maučec - Judo klub Lendava
4. Nela Gerič - Judo klub Lendava
5. Nika Bedič - BK Mladost Lendava
6. Iva Koša - BK Mladost Lendava

Perspektivna ekipa leta 2018
1. Klub borilnih veščin Judo Lendava - ml. deklice U 12
2. Odbojkarski klub Lendava – ekipa mini odbojke
3. Lokostrelski klub Lendava

Več fotografij v galeriji ...
VIR: Pomurec.com