Skupščina družbe Sava Turizem, ki je v 99,9-odstotni lasti Save, je danes potrdila izčlenitev družbe Terme Lendava. Terme Lendava so izčlenili z namenom prodaje strateškemu kupcu - po navedbah uprave Save Turizma je najvišja ponudba znašala devet milijonov evrov, ki jo je ponudil madžarski sklad Comitatus.

Skupščina družbe Sava Turizem, na kateri je sodelovalo 99,92 odstotka kapitala, poleg glavnega delničarja še Pavel Bohinc z 0,0028 odstotka ter Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) in predsednik tega združenja Kristjan Verbič s skupaj 0,00049 odstotka delnic, je soglašala s pogodbo o izčlenitvi in prevzemu, ki sta jo oktobra lani sklenili družbi Sava Turizem in Terme Lendava, ki je v 100-odstotni lasti Save Turizma.

Izpodbojno tožbo sta napovedala tako Bohinčev zastopnik kot Verbič v imenu VZMD, kaže zapisnik skupščine, objavljen na spletni strani Ajpesa.

Kot so ob sklicu skupščine pojasnili v Savi Turizmu, je izčlenitev Term Lendava - pri čemer ne bodo prenesene zdravstvene koncesije in zdravstveni delavci ter Zdravstveni center Terme Lendava Sava medical - »uresničitev strateških smernic družbe Sava Turizem v razvoj primarno najbolj perspektivnih in donosnih destinacij ter dezinvestiranju ostalih destinacij«.

Terme Lendava ne morejo narediti preboja
Član uprave Save Turizma Borut Simonič je po navedbah VZMD na skupščini povedal, da je uprava na podlagi pričakovanj nadzornega sveta in Slovenskega državnega holdinga (SDH) po izboljšanju poslovanja družbe pripravila razvojni načrt posamezne destinacije. Po teh ocenah bi Terme Lendava potrebovale 11 milijonov evrov dodatnih sredstev, da bi omogočili nadaljnjo rast poslovanja in zahtevano EBITDA-maržo.

Ob tem je poudaril, da Terme Lendava ne morejo narediti preboja ravno zaradi iztrošenosti zmogljivosti. Ker je komisija nadzornega sveta za optimizacijo poslovanja sklenila, da Terme Lendava omenjenih 11 milijonov evrov ne bodo prejele, so se v družbi odločili za postopek iskanja primernega kupca. Ob več izkazanih interesih je najvišja izpogajana ponudba znašala devet milijonov evrov, ki jo je ponudila madžarska družba Comitatus, je po navedbah VZMD dejal Simonič.

VIR: dnevnik.si

Marjan Koren je decembra lani prevzel vodenje Območno-podjetniške zbornice Lendava. Ta združuje 260 obrtnikov ter podjetnikov iz sedmih občin lendavske upravne enote, in čeprav sodi med manjše območne zbornice, je močna po številu članov glede na velikost območja, ki ga zajema.

Koren je bil že nekaj časa aktivno vpet v delovanje stanovske organizacije obrtnikov in podjetnikov in njeno vlogo razume zelo široko. Pomembni so skrb za članstvo, odprto delovanje v javnosti ter sodelovanje z različnimi deležniki v družbi in tudi prek mej, kar vse vodi k rasti obrtništva in podjetništva, s tem pa tudi do boljšega življenja.

Koren je mnenja, da zdajšnja organiziranost stanovske organizacije omogoča doseganje vsega tega in da je zato povsem v redu. Drobljenje na manjše enote ne bi prineslo nekih pozitivnih učinkov in tudi ni mogoče s finančnega vidika, zaradi morebitnega združevanja na regijski ravni pa bi se izgubljal neposredni in pristni stik s člani, ki močno sloni na medsebojnem poznavanju in zaupanju, s tem pa tudi pripadnosti. "Za dobro zbornično delovanje je zelo pomembno imeti osebo, kot je naša sekretarka Tatjana Koša, ki je tukaj že dvajset let, ki pozna vse člane, ki ji lahko zaupaš in za katero veš, da niti denarno niti drugače ne bo šlo kaj narobe," je povedal Koren.

Stabilno članstvo in utečeno delo zbornice sta dobri izhodišči za vodenje stanovske organizacije tudi v prihodnje. V katero smer jo boste peljali?

Utečene zadeve bodo enako potekale še naprej, večji poudarek pa bomo dali vključevanju v projekte. Gre za sodelovanje pri projektih z občinami, ki nas sofinancirajo, in projektih, ki jih vodijo državne institucije. Obuditi želimo tudi družabna srečanja in izlete. Ravno minuli konec tedna smo bili po osmih letih spet na smučanju na Kopah. Družabno življenje in druženje se morata okrepiti, saj se le tako lahko spoznamo in drug drugemu pomagamo, tudi pri pridobivanju posla.

Zelo pomembno pa se mi zdi tudi to, da obudimo mednarodno sodelovanje, saj že nekaj let nismo bili vključeni v noben čezmejni projekt. Lani smo s trgovinsko in gospodarsko zbornico iz Nagykanizse, ki je veliko močnejša od nas, podpisali pismo o nameri za sodelovanje pri skupnih projektih, ravno te dni pa so nam sporočili, da bi njihovi predstavniki prihodnji mesec ali v začetku marca prišli v Lendavo. Dogovorili bi se o organizaciji konference v Lendavi, na kateri bi sodelovali tudi predstavniki Hrvaške. Skupaj bi tako preverili možnosti sodelovanja in določili projekte, pri katerih bi lahko sodelovali kot partnerji.

Pri katerih projektih bi vaša območna zbornica želela sodelovati?

Nas najbolj zanima področje izobraževanja zaradi pomanjkanja kadra in z namenom, da Avstrija vendar ne bi bila edina možnost za zaposlitev. Delodajalcem je tudi treba povedati, da ko dobijo mladega delavca, ta ne more na primer pri gostincu samo lupiti krompirja za solato, ampak mu mora biti dana tudi možnost, da pridobi strokovno znanje. In ko je enkrat zaposlen, ga je treba tudi primerno plačati. Tega seveda ni mogoče doseči le s tem, da nekomu to poveš, ampak je treba to zavedanje graditi s spodbujanjem ustvarjalnosti in predstavljanjem uspešnih podjetniških zgodb. Kajti mi potrebujemo ljudi, ki bodo delali pri obrtnikih, in čez čas bomo potrebovali tudi nove obrtnike.

Ena od zadnjih raziskav slovenskega javnega mnenja je pokazala, da uživate obrtniki in mali podjetniki visoko stopnjo zaupanja. Kaj vam to sporoča?

Če nas kdo pohvali, si to štejemo v čast, dviguje pa tudi naš ugled v družbi. Vedeti je treba, da je v Sloveniji in tudi na našem območju od 60 do 70 odstotkov podjetnikov, ki zaposlujejo, kar pomeni, da zagotavljajo velikemu številu delavcev in njihovim družinam socialno varnost.

Moti pa nas, da imajo nekateri še vedno obrtnike za goljufe že samo zato, ker se vozijo z dražjimi avtomobili. Ljudje naj se ne sprašujejo, kakšen avto kdo vozi in kaj vse ima, ampak naj vprašajo drug drugega, ali je zaupano delo dobro opravil, ali je bila storitev kakovostna in tudi pošteno zaračunana.

Na srečo večina naših obrtnikov dela pošteno in jih ljudje spoštujejo, na zbornico pa tudi ne prihajajo pritožbe zoper delo naših članov. Na srečo nam še nobenega člana ni bilo treba izključiti zaradi nespoštovanja norm ali kršenja pravil zborničnega delovanja.

Je v obrtništvu in podjetništvu dovolj ambicioznosti in razvojnega potenciala?

Mislim, da ga je veliko. Pri tem izhajam iz števila prijav na razne razpise nekoč in danes. Veliko več obrtnikov in podjetnikov se zdaj prijavlja na razpise z namenom nakupa osnovnih sredstev ali širitve ter opremljanja obratovalnic z novo tehnologijo. A ko to naredijo, naletijo na problem, pomanjkanje primernega kadra, postopki za zaposlitev delavcev iz drugih držav pa lahko trajajo nekaj mesecev. Na to sami ne moremo vplivati, država pa bi lahko skrajšala te dolge postopke. Če nekdo širi obratovalnico, jo opremlja in če zaposluje, so to pozitivni trendi v podjetništvu. Vanj pa vstopajo tudi mladi s prevzemanjem obrti svojih staršev ali z registracijo novih dejavnosti, kjer se uporabljajo sodobne tehnologije.

VIR: vestnik.si

Komaj so na lendavski občinski upravi dobro začeli z delom, že jih je presenetil odstop Aleša Štegra vodje programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK), temu pa je sledil odstop Mitje Čandra, idejnega vodje projekta. To sem sprejel z velikim presenečenjem, pravi župan Janez Magyar in pove, da vseeno s projektom EPK mislijo resno. Aktivnosti, kako naprej že potekajo in tudi sredstva namenjena kulturi se povečujejo.

Kmalu bo zunaj razpis za Evropsko prestolnico kulture 2025 in še letos bo potrebno oddati prijavo, glavni protagonisti, ki na tem projektu delajo že vrsto let, pa so tik pred zdajci odstopili. Vzrok za enostransko prekinitev sodelovanja bi naj bil osebne narave. To zelo težko komentiram, pravi Magyar in razloži, da so bili ljudje, ki so vodili projekt EPK plačani iz občinskega proračuna, v katerega prispevajo občani Lendave in pravično bi bilo, da bi se pred odstopom z njim sestali in se pogovorili.

O imenih, ki bi naj prevzeli vodenje tega projekta še ni želel govoriti, vendar dogovori že potekajo. Tudi partnerji iz slovenskih občin in iz tujine, s katerimi je Občina Lendava v preteklosti podpisala pisma o nameri in sodelovanju, so se že odzvali in obljubili nadaljnje sodelovanje. Poleg tega je lendavska občina v letošnjem letu povečala proračun za kulturo za 200 tisoč evrov. To pomeni, da je ta vreden 1 milijon 280 tisoč evrov. Hkrati pa iščejo še dodatne vire financiranja.

Magyar je spregovoril tudi o gradnji Centra za zaščito in reševanje ter povedal, da obžaluje, da se ta center gradi na tem območju. To ni primerno mesto, zato je takoj po nastopu mandata preučil vse možnosti, da bi se gradnja ustavila, ampak izvajalec ne upočasnjuje gradnje. Cena gradnje se je že povišala iz začetnih 800 tisoč na 1 milijon 270 tisoč evrov, kar bo dodatno obremenilo proračun občine v tem letu. Poleg tega pa v to ceno ni všteta oprema objekta.

Vir: vecer.si

Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi, povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov.

Lendavskega župana je odstop nosilcev projekta EPK presenetil, vendar zagotavlja, da projekt nadaljujejo. Spomnimo, poročali smo, da je projekt visel na nitki.
 
Po tem, ko je Lendava ostala brez predsednika programskega sveta EPK, so se porajala vprašanja o usodi projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025.

Vendar novi lendavski župan Janez Magyar zagotavlja, da se projekt nadaljuje, »nikoli nisem rekel, da se zaustavlja«. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical z namenom, da pojasni dogajanje okrog projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025, je dejal, da ga je odstop Aleša Štegra in Mitje Čandra zelo presenetil. Pričakoval je namreč, da bosta prišla do njega in se bodo pogovorili, saj ni vedel, da jima je potekla pogodba. Pravi, da aktivno urejajo kadrovske zadeve in iščejo prave ljudi za projekt, vendar o konkretnih imenih še noče govoriti.

Vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Aleksandra Kreslin pravi, da je projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 široko zastavljen.

Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi, povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov. »To je samo še en dokaz, da projekt z vso resnostjo nadaljujemo.«

Iščejo pa tudi dodatne vire financiranja, da ne bi preveč obremenjevali proračuna. Magyar pravi, da dodatno zadolževanje za zdaj ne bo potrebno, se bodo pa mogoče nekateri infrastrukturni projekti zamaknili.

Vir: delo.si

V sejni dvorani občine Lendava je včeraj potekala 2. redna seja občinskega sveta Občine Lendava, ki se je končala v slabih dveh urah. Župan Magyar je imenoval tudi novega podžupana občine Lendava, to je postal 35-letni Mihael Kasaš,  doma iz Doline pri Lendavi.

Kasaš sicer v občinskem svetu sedi že tretji mandat, se je pa že dvakrat tudi potegoval za županski stolček.

“Izredno sem vesel, da sta moje delo in trud bila opažena. Prepričan sem, da bom dobro delal tudi v nadalje, skušal pa bom kar najbolje delati v korist vseh občanov. Ravno zaradi te funkcije bom najverjetneje odstopil kot predsednik KS Dolina pri Lendavi, saj bom le tako lahko popolno in neobremenjeno deloval za vse občane,” je takoj po seji povedal Kasaš.

Mihael Kasaš je sicer po poklicu doktor kemije in kemijske tehnologije, ukvarja pa se z biodinamičnim kmetijstvom na svojem domu v Dolini.
Vir:Sobotainfo.com

Zavod za turizem in razvoj Lendava je danes, 22. januarja 2019, obeležil tretjo obletnico obstoja in ob tem predstavil svoje delo.
Ravno na ta dan leta 2016 je občinski svet s preoblikovanjem Sveta mladih ustanovil Zavod za turizem in razvoj Lendava (ZTR Lendava). Znotraj zavoda pa je določil dve organizacijski enoti, za regionalni razvoj in za razvoj turizma.

Ob obletnici je direktor ZTR Lendava Romeo Varga predstavil delovanje, načrte in sanje Zavoda. Poglavitni dosežki zavoda predvsem to, da so skupaj s štirimi partnerji postavili regionalni razvoj agencije. Zasnovali so tri ključne projekte: Iron Curtain Cycle – vzpostavitev kolesarske poti ob železni zavesi, Guide2Visit in Turizem v zidanicah. Imajo tudi turistični produkt »Lendava v enem dnevu«. Z vzpostavitvijo domače tržnice so izboljšali podobo središča mesta. Skrbijo pa tudi za izvajanje raznih dogodkov skupaj z Občino.

Ob projektu Iron Curtain Cycle – vzpostavitev kolesarske poti ob železni zavesi, želijo v centru Murania vzpostaviti raj za kolesarje. Kupili so hišo zraven centra, v njej pa želijo urediti hostel, za hišo pa bo na voljo prostor za glamping. V centru Murania je tudi apartma, pred njim pa je že urejeno območje za kampiranje.

Guide2Visit je program vzpostavitve preko mejne turistične destinacije, kjer sodelujejo še dva madžarska in dva slovenska partnerja. Z njim želijo povečati prepoznavnost preko mejnega območja, zato tu delajo vse tiste zadeve, ki so potrebne za promoviranje.

V projektu Turizem v zidanicah želijo v zidanicah oziroma vinskih kleteh na hribih narediti razpršeni hotel. Na voljo imajo že 12 vinskih kleti, predvidevajo pa, da jih bo še več. Tako imajo na voljo okoli 40 prostih ležišč, s katerimi so dejansko postali majhen hotel. Nakup teh zidanic bo čez čas možen na spletni strani, »hotel« pa bo nosil ime Vinarium, kar bo omogočilo navzkrižno promocijo z obstoječim stolpom.

Imajo tudi dva manjša projekta. Projekt e-kolesarnica bo vzpostavil kolesarnico z možnostjo izposoje električnih koles, ki bodo v Lendavi zelo uporabna, saj je mesto zelo razpotegnjeno in ima strme bregove. Drugi projekt pa je vzpostavitev Wi-Fi-ja v središču mesta.

Sodelovali so tudi pri projektih na regionalni ravni, in sicer pri projektih kolesarska povezava Lendava – Dobrovnik - Kobilje, kolesarska povezava Lendava – Velika Polana – Črenšovci in razširitev industrijsko poslovne cone Lendava.

V imenu župana občine Lendava, ki je bil odsoten zaradi drugih obveznosti, je Zavodu ob obletnici čestitala Aleksandra Kreslin. Ob tem je zavod tudi pohvalila, ker so »v svoje delo vključili tudi občane, kar je še popestrilo turistično ponudbo občine.«

VIR: Pomurec.com

V zadnjem času se močno povečuje zanimanje madžarskega kapitala za vlaganja v Slovenijo. Banka OTP si ogleduje projekt Emonika, madžarska investicija v 2. tir še ni razjasnjena, madžarskemu podjetju prodajajo Terme Lendava.

Čez dva tedna bo skupščina družbe Sava Turizem, na kateri bodo iz njenega premoženja izčlenili Terme Lendava, kar bo olajšalo prodajo madžarskemu kupcu - državnemu podjetju Comitatus. A na poti do uresničitve prodajne pogodbe, sklenjene junija lani, je še nekaj ovir, tudi politično nasprotovanje, ugotovlja novinarka Točke preloma, Darja Zupan.

Kljub že večkrat jasno izraženemu nasprotovanju gospodarskega ministra, Sava oz. Sava turizem pri prodaji Term Lendava madžarskemu Comitatusu vztraja. Vodi jo zgolj ekonomski interes, pravijo. “Gre za čisto ekonomsko odločitev. Ta kupec, ki je prišel, je pač ponudil najboljše pogoje. Mislim, da so pogoji zelo dobri," pojasnjuje redsednik upravnega odbora Save Klemen Boštjančič.

Za precej dotrajan hotel Lipa, apartmajsko naselje Lipov gaj, kamp, pet hotelskih bazenov in zemljišče v neposredni bližini nogometnih igrišč, na katerem je mogoče zgraditi še en hotel, bodo Madžari odšteli devet milijonov evrov, napovedali so tudi večmilijonska vlaganja. Kot pravi Klemen Boštjančič ta destinacija zahteva zelo velika vlaganja in to je tudi eden od razlogov, zakaj jo Sava prodaja.

"Izstopiti po podpisu pogodbe ni enostavno"
Del izkupička od prodaje bodo namenili za obnovo drugih destinacij, del pa za odplačilo posojil. Neuradne informacije o pritisku države, da naj bi Sava v zameno za upravljanje portoroških hotelov pogodbo z madžarskim kupcem razdrla, Boštjančič zanika: "To prvič slišim. Sava zdaj iz tega ne more več izstopiti, pogodba je podpisana. Izstopiti po podpisu pogodbe ni enostavno. Zdi se mi, da se tovrstne zgodbe zelo politizirajo. Lahko rečem le, hotel v Lendavi stoji, kjer stoji, in ne da se ga odpeljat iz Lendave.”

Kupec Term Lendava je sicer v 100-odstotni državni lasti. V Točki preloma so na Madžarskem povprašali, kakšno je pravzaprav to podjetje. Rádi Antónia, madžarska novinarka pri Atlatszo, pravi, da je Comitatus podjetje, ki je v lasti madžarske družbe za upravljanje državnega premoženja. To je denar madžarskih davkoplačevalcev.

Lendavski župan Janez Magyar vstop madžarskega kapitala pozdravlja, saj prinaša nova delovna mesta in večji ugled lokalne skupnosti: “Zdajšnja lastnica Term Lendava je zamudila priložnosti, ker ni vlagala v to območje, kot bi morala. Ko ima podjetje nekega pravega lastnika, ima potencial narediti neko dodano vrednost. Dodana vrednost je za nas dobra, zaposlujemo lahko, na višji ugled postavimo ugled Lendave. Hotel ostane tukaj, nihče ga ne more odnesti, niti vroče vode ne."

Potrebujejo še koncesijo za termalno vodo
Pri prodaji pa se še lahko zaplete, saj mora novi lastnik na ministrstvu za okolje in prostor zaprositi tudi za koncesijo za izrabo termalne vode. Vesna Ugrinovski, v.d. generalne direktorice Direktorata za vode, pojasnjuje, da se koncesija prenese z izdajo odločbe, odločbo pa izda vlada. "Kar pomeni, da avtomatičnega prenosa koncesije ni, na MOP pa nismo prejeli še nobene pobude za prenos koncesije v tem primeru.”

To naj bi se zgodilo po opravljeni transkaciji. Klemen Boštjančič meni, da je “prenos koncesije eden od pogojev za zaključek transakcije." In če tega ne bo? "S tem se bomo takrat ukvarjali, ko bo do tega prišlo."

"Malo je možnosti v okviru prostega pretoka kapitala znotraj EU, da lahko država kaj stori. Ampak nekaj jih je. Ravno koncesija pri vodah ali pa strateške usmeritve, to so vse možnosti, ki jih država ima," pa o tem pravi ekonomist Bogomir Kovač.

Naložbe v nogomet
Zanimanje za nakup term je nedvomno povezano z madžarskimi naložbami v nogomet. Madžarska vlada je za razvoj sodobne nogometne akademije v Lendavi do zdaj namenila že okoli šest milijonov evrov. Na petih hektarijh bo poleg igrišč in spremljevalnih objektov še prostor za rekreacijo občanov in športni turizem.

Župan Lendave meni, da so investicije prava smer, da zagotavljajo zaposlenosti, torej so dobrodošle. Občina Lendava je Madžarom brezplačno stavbno pravico podelila za 20 let, nato pa bo vsa infrastruktura prešla v občinske roke. Objekti bodo stali za Termami Lendava, v katerih naj bi zagotavljali prenočišča za udeležence nogometne akademije.

VIR: rtvslo.si

Aleš Šteger je nepreklicno odstopil kot vodja programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. V pismu, ki ga je datiral z 31. decembrom 2018 in ga poslal županu Janezu Magyarju in občinskemu svetu, navaja, da je odstopil iz osebnih razlogov.

V petek, 11. januarja, pa je svoj umik iz programskega sveta napovedal še Mitja Čander, idejni vodja projekta in svetovalec donedavnega župana Antona Balažka. Oba ključna človeka projekta z izkušnjami pri organizaciji EPK v Mariboru sta torej odstopila prav v času, ko je treba pripraviti prijavo kandidature. To je namreč treba oddati letos ali najpozneje v začetku leta 2020. Lendavska občina se je na projekt Lendava EPK 2025 pripravljala že od aprila 2016, pomembno podporo pa ji je lani izrekla tudi celotna regija. Svet pomurske razvojne regije je namreč projekt sredi lanskega leta potrdil kot prioritetni regijski kulturno-turistični projekt in v programski svet imenoval svojega predstavnika, podprli pa sta ga tudi obe regiji sosednjih držav.

Magyar podpiral, a bil kritičen
Zdi se, da je odstop programskega vodje lendavskega župana ujel nepripravljenega na to možnost. Znano je, da je Magyar v svojem predvolilnem programu projekt EPK zagovarjal, a hkrati izražal pomisleke glede obsežne infrastrukture in vlaganj v objekte, ki so jih načrtovali v sklopu priprav na EPK, bil pa je tudi kritičen do finančnih okvirov.

Magyar odstopov Čandra in Štegra ni komentiral, zagotovil pa nam je, da bodo na izpraznjeni mesti »s konsenzom imenovani najbolj kompetentni ljudje«. O imenih ni želel govoriti, prav tako ni ne zanikal niti potrdil informacije, ki se je razširila v nekaterih krogih, da naj bi pomembno vlogo v lendavski kulturi spet dobila Tanja Šimonka, nekdanja direktorica Zavoda za kulturo in promocijo Lendava. V okviru tega zavoda je na začetku z bogatim programom uspešno deloval tudi lendavski kulturni dom, Šimonkova in Balažek pa sta se zaradi dlje trajajočih nesoglasij glede načina vodenja zavoda dokončno razšla leta 2015. Ob tem še spomnimo, da je Šimonkova pred osmimi leti kandidirala za položaj programskega direktorja zavoda Maribor 2012 za izvedbo EPK, vendar je potem ta položaj zasedel Čander.

Programski svet brez razprave
Magyar je torej poudaril, da bo pri imenovanju novih ljudi v programski svet pomemben konsenz, česar Balažek ob njegovem formiranju ni iskal. Poziv za zbiranje predlogov za imenovanje članov programskega sveta za EPK je bil objavljen avgusta, člane pa je občinski svet potrdil oktobra 2017, ne da bi imel možnost razpravljati o imenih. Balažek je takrat svetnike seznanil, da je kljub pozivu prejel zelo malo predlogov, v potrditev pa jim je predlagal Aleša Štegra, Dejana Süča, Dubravka Baumgartnerja, Sabino Šinko in Melito Kontrec. Sedmega člana naj bi imenovali preostali člani sami. Ob tem ožjem programskem svetu pa naj bi deloval še projektni svet v širši sestavi s petnajstimi člani. Vodenje tega je prevzel Balažek, vanj pa so bili vključeni še direktorji javnih zavodov, predstavniki madžarske narodnosti, romske skupnosti in hrvaškega kulturnega društva. Ne toliko sestava programskega sveta, ampak način, kako je bil ta imenovan, je potem zelo negativno odmeval v javnosti, nekateri pa so že takrat opozarjali na tveganje, povezano prav z vključevanjem zunanjih svetovalcev zaradi možnosti njihovega odhoda, ker da razmišljajo in ravnajo tržno.

Z umikom dali priložnost drugim
Če kdo, je Süč edini v Lendavi, ki po odstopu Štegra natančno pozna dosedanje delo projektnega sveta, menijo nekateri poznavalci, in bi torej lahko povezal pretrgane niti. »O odstopni izjavi gospoda Štegra sem sam žal izvedel iz medijev, tako da ne vem, kdaj jo je dal, in tudi sicer dvomim, da je bila razlog odstopa medijska izpostavljenost moje zaposlitve v KKC Lendava. Verjamem pa, da je gospod Šteger odločitev temeljito premislil in ima tehtne razloge za odstop,« je Süč povedal za naš medij. Na vprašanje, ali bi bil kljub vsemu pripravljen prevzeti vodenje programskega sveta, če bi ga za to zaprosili, pa je odgovoril, da je kandidaturo ustvarjalo do sedaj kar nekaj kakovostnih kadrov, da so bili rezultati tega dela vidni tudi širši javnosti in imeli pozitivne učinke v družbi. »Bolj kot odstop Štegra me skrbi negativna klima v družbi, ki se ustvarja že vse od konca lokalnih volitev. O konkretnih potezah je v tem trenutku nemogoče govoriti, saj na temo projekta kandidature nisem imel nobenega razgovora od zaključka lokalnih volitev. Bi pa želel poudariti, da sam še naprej verjamem v projekt kandidature za evropsko prestolnico kulture leta 2025 in da je Lendava lahko uspešna pri tem,« je še dejal.

Šteger pa je za lendavski spletni medij izjavil, da je s položaja predsednika programskega sveta odstopil, ko mu je poteklo pogodbeno razmerje z lendavsko občino. Bil je tudi jasen, da proces kandidature za EPK ni le kulturno-umetniški, ampak v prvi vrsti politični projekt. Brez timskega dela in podpore nedeljene politične strukture, je poudaril, tega namreč ni mogoče izvesti. »Zato je prav, da ima novoizvoljeno vodstvo vse možnosti, da se do projekta kandidature na novo opredeli in nastopi z ljudmi, ki jim zaupa, s svojim timom. To je nekaj povsem normalnega, del določene politične kulture, enako kot moj odstop,« je še zapisal.

Zaradi podobnih razlogov kot Šteger je po lastnih navedbah odstopil tudi Čander. Odstopil pa je tudi zato, ker ga novi župan po izvolitvi še ni poklical. »Ker nisem dobil klica ali povabila na sestanek, sem sklepal, da si župan želi sodelovati z drugimi ljudmi pri pripravi kandidature, pri čemer ga nisem želel ovirati,« je še navedel v svoji izjavi.

VIR: Vestink.si / Majda H. / Foto Tit K

V novem Centru za zaščito in reševanje bo prostor dobilo tudi eno najstarejših Prostovoljnih gasilskih društev v državi.
Lokalno podjetje Legartis kot izvajalec del trenutno postavlja temelje novega Centra za zaščito in reševanje v Lendavi. Gradnja sicer poteka po načrtih, toda z lokacijo se vsi še niso sprijaznili.

V centru bodo mesto dobili lendavski prostovoljni gasilci, Civilna zaščita in Rdeči križ, namen objekta pa je zagotavljanje požarne varnosti ter ustrezne ravni zaščite in reševanja v primeru naravnih in drugih nesreč v občini Lendava.

O novi lokaciji odločala cena
Naznanitve gradnje v začetku novembra so se udeležili lokalni veljaki in tudi ministre za obrambo Karl Erjavec.
Sama dela so začeli z zamudo zaradi številnih sprememb v načrtu. Gradnjo v celotnem obsegu financira občina Lendava, kar je tudi eden izmed razlogov, da se nahaja na lokaciji sredi naselja.

Po enem od predlogov, ki ga je ob gasilcih podprlo in preferiralo tudi nekaj svetnikov, bi namreč nov center lahko bil lociran tudi na območju nekdanjega podjetja Integral, tik ob avtocesti z dobro cestno povezavo. Toda takšen projekt bi bil dražji, s čimer pa se nekateri niso strinjali, je odločitev za postavitev centra v središču mesta pojasnil prejšnji župan Anton Balažek.

Projekt je sicer del Načrta razvojnih programov občine Lendava za obdobje 2018-2021 in je vključen v proračun občine za leto 2018. Lanski proračun krije sredstva v višini 755.000 evrov, iz letošnjega pa bo treba primakniti še 520.000 evrov.

VIR: sobotainfo.com

V Lendavi so v sredo odprli prenovljene prostore Centra Banffy, ki deluje v okviru Zavoda za kulturo madžarske narodnosti (ZKMN) na Glavni ulici v Lendavi. Pri prenovi prostorov, ki združuje galerijo, knjigarno, kavarno in prostore za druženje, so sredstva prispevali Republika Slovenija in Republika Madžarska, pomagali pa so še drugi. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo Dejan Prešiček.

Minister za kulturo je ob tem izpostavil, da gre za center, ki pomembno prispeva k ohranjanju madžarske kulture v Lendavi in to v mestu, kjer znajo ljudje različnih skupnosti sobivati v sožitju in medsebojno oplajati svojo kulturo. Zaželel jim je, naj Center Banffy tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh prispeval k temu.

V centru čez vse leto pripravljajo različne razstave, literarne večere in druge kulturne dogodke, v teh prostorih pa poleg madžarskih ustvarjalcev delujejo in vadijo tudi slovenski in hrvaški kulturniki, je dejavnosti na kratko predstavil direktor ZKMN Mihael Šooš. Poleg zdajšnjega dogajanja bodo v prihodnje več pozornosti namenili povezovanju kulture in turizma, da bi v te kraje privabiti še več ljudi.

Za obnovo stavbe, notranjih prostorov, galerije in dvorišča, ki je bilo končano že sredi poletja, so namenili skoraj 35 tisoč evrov, in to iz Drugega ukrepa program spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti za leta 2017-2020. Poleg tega so za obnovo knjigarne in kavarne od madžarske vlade prejeli še pet tisoč evrov. Del sredstev pa je za obnovo primaknil tudi zavod.

Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je na slovesnosti ob otvoritvi povedala, da so vlaganja v projekt Center Banffy velikega pomena, saj se s tem  poleg spodbujanja kulture prispeva tudi k večji vključenosti madžarske skupnosti v gospodarski in turistični razvoj. Raznolikost, ki se kaže v kulturni in gastronomski dediščini, in je značilna za ta prostor pa je dodana vrednost v turizmu.  

VIR: Vestnik.si / Foto Jure Zauneker

V Lendavi je Klub borilnih veščin Judo Lendava pripravil 21. pokal borilnih veščih. Udeležilo se ga je 46 klubov iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovaške. Skupno je tako nastopilo 281 tekmovalcev in tekmovalk. Od pomurskih klubov so nastopili tudi člani Judo kluba iz Beltincev. Kot so sporočili iz kluba, so z nastopi svojih tekmovalcev zelo zadovoljni, saj so se štirje judoisti uvrstili na stopničke.

V starostni kategoriji U14 je Leila Mazouzi (do 57 kilogramov) premagala konkurenco in osvojila prvo mesto, Gabriel Lipič (do 55 kilogramov) je bil drugi, Alen Tirovič (nad 66 kilogramov) pa je bil tretji. V kategoriji U12 je bil Matic Vehab (do 32 kilogramov) tretji.

Sicer so največ medalj zbrali judoisti Vasasa iz Madžarske, judoisti Murske Sobote so bili peti, Klub borilnih veščin Lendava šesti, Beltinčani pa so se uvrstili, po osvojenih medaljah,  na 11. mesto.

Med  starejšimi dečki je zmagal Rok Mujdrica iz Kluba borilnih veščin, drugi je bil še Oskar Balažic iz Murske Sobote, tretji pa še Aljaž Pertoci iz Murske Sobote.

Med starejšimi deklicami je bila druga v svoji kategoriji Laura Vrbančič iz ljutomerskega Partizana in tretja Nela Gerič iz Judo kluba Lendava.

Med  mlajšimi dečki  sta bila zmagovalca Sven Šarkanj in Klemen Vinkovič (oba iz Murske Sobote), drugi je bil v svoji kategoriji Gašper Žerdin iz Lendave, tretja mesta pa sta si priborila še Štefan Bogdan iz Kluba borilnih veščin in Jure Čeh iz Lendave.

Med mlajšimi deklicami  je  na 21. pokalu Kluba borilnih veščin Lendava v judu slavila Lana Škraban iz Kluba borilnih veščin Lendava, drugi  sta bili Neža Horvat iz Lendave in Sara Sep iz Kluba borilnih veščin.

VIR: Vestnik.si

Včerajšnji dopoldan je lendavska Nafta 1903 na igrišču z umetno travo ob DOŠ I Lendava opravila prvi trening. Prisotna je bila celotna ekipa s trenerjem Francem Fridlom, pomočnikom trenerja Simonom Sešlarjem ter trenerjem vratarjev, Aleksandrom Šeligo. Danes se modro-beli odpravljajo na priprave v Planico.

Tudi lendavski drugoligaš Nafta 1903, je z včerajšnjim dnem pričela letošnje priprave. Prvi trening so modro-beli opravili na igrišču z umetno travo ob DOŠ I Lendava. “Prvi trening, ki je bil predvsem uvajalne narave, smo med drugim izkoristili za pogovor kako naprej in kako delati v tem prvem delu priprav. Igralci so opravili predvsem ta osnovna testiranja, ki so jih opravili tudi pred odhodom na počitek, da imamo podatek, kaj se je dogajalo med premorom,” je dejal Sešlar.

Članska ekipa Nafte 1903 danes odhaja na štiridnevne priprave v Planico, v tamkajšnji nordijski center. Tam bodo bivali vse do petka, ko se bodo vrnili v lendavski hram nogometa. “Program za celi teden je splaniran, delali bomo predvsem na aerobni moči, na izboljšanju kapacitete pljuč v povezavi z vadbo v fitnesu in v dvorani. Ekipa se bo udeležila tudi teka na smučeh, ki bo za marsikoga nekaj povsem novega, a verjamem, da bo dobro, zabavno in združeno koristnega s prijetnim,” je še dejal Sešlar.

Sešlarja smo povprašali tudi o delu v Lendavi. Modro-belim se je ta pridružil v začetku decembra in je, kot pravi, zadovoljen. “Meni osebno je pomembno da se počutim dobro, in v Lendavi se počutim dobro. Počutim se skorajda kot v domačem okolju, kar mi je zelo všeč, všeč pa mi je tudi da je klub organiziran, da so zadeve urejene in da se lahko resnično posvetimo tistemu, zaradi česar smo tu, delu na igrišču. Ne vidim razloga, da ne bi tako ostalo še v prihodnje,” je zaključil Sešlar.

Prvi okrepitvi

Na uvodnem treningu sta bila tudi dva novinca, ki sta še jeseni nosila dres ptujske Drave. Uvodnega treninga Lendavčanov sta se udeležila Jaka Bizjak, drugi strelec Ptujčanov z desetimi zadetki in Rok Pirtovšek, ki sta od včeraj tudi prvi uradni dve okrepitvi.

Rok Pirtovšek je zadnji vezni, osrednji branilec. Rok je svojo nogometno pot začel pri celjskem Šampionu. Februarja lani je sledil prestop v ptujsko Dravo. V 2. SNL je zbral 15 nastopov in prispeval 2 zadetka. Zvestobo je modro-belemu dresu obljubil vse do 30.06.2021.

Jaka Bizjak, osrednji napadalec. Po odhodu prvega napadalca Lendavčanov, izvrstnega Marka Roginića, je vodstvo kluba zamenjavo zanj našel na Ptuju, natančneje pri tamkajšnji Dravi. Jaka je, prav tako kot Rok, nogometno kariero začel pri Šampionu iz Celja. 27 letni Celjan je nato zaigral še pri Šmartnem, velenjskemu Rudarju ter avstrijskemu Kirchbachu. V 2.SNL je zbral 17 nastopov in 10-krat zadel v polno. V Lendavi bo vsaj do 30.06.2020.

VIR: http://nafta1903.si