Trije igralci domov odnesli dve zmagi

V Lendavi, se je v nedeljo, 8. aprila 2018, odvil 3. turnir v badmintonu za igralce od 13 in do 17 let. Na turnirju je bilo moč opazovati mnogo zanimivih in napetih tekem posameznikov ter dvojic.

Badminton se je začel v Sloveniji igrati že leta 1955, ko so v Elanu začeli izdelovati prve loparje za badminton po nemškem vzorcu. Prvi badmintonski klub je bil ustanovljen leta 1956 v sklopu ŠD Papirničar v Vevčah v Ljubljani, njegov ustanovitelj pa je bil dr. Leander Bleiweis. Ta šport, ki ima v Sloveniji že 63-letno tradicijo, v svoje vrste privablja vse več mladih. Ti se velikokrat izkažejo na raznih tekmovanjih in turnirjih, tudi ta nedelja ni bila izjema.

Domači rezultati

Od domačinov sta bili najboljši Iva Koša in Kaja Litrop (kategorija do 13 let), ki sta bili četrti v dvojicah. Kaja Škrban in Maja Koman (kategorija do 17 let) sta v dvojicah, prav tako osvojili četrto mesto.

Ostali rezultati

V dvojicah sta bila najboljša Jaka Ivančič in Miha Masten (BK Branik), pri dekletih pa Taja Pipan (BK Medvode) in Maruša Vračar (BK Olimpija).

Pri fantih do 13 let je zmago osvojil Mark Koroša (BK Kungota), pri dekletih pa Anja Blazina (BK Ljubljana). V dvojicah sta bila najboljša Mark Koroša in Vid Koščak (BK Mirna), pri dekletih pa Anja Blazina in Ariana Korent (BK Ljubljana).

 Petindvajsetletna Sindi Kustec je blogarka, prehranska svetovalka, vizažistka ter diplomirana anglistka in slovenistka. Doma je iz Lendave, trenutno pa deluje v Mariboru, kjer ima svoj studio. Veliko svojega prostega časa preživi v fitnesu, potuje, se ukvarja z modo in seznanja bralce s svojimi življenjskimi izkušnjami. Je ena od tistih, ki so se odločili, da ne bodo samo tarnali, ker niso dobili dela na svojem ozkem strokovnem področju, ampak bodo vzeli usodo v svoje roke.

Od kod toliko raznovrstnih interesov?
Odkar pomnim, sem imela zelo različne interese. Od malega so me zanimali jeziki, tako svetovni kakor domači, bila sem pravi knjižni molj, zato izbira mojih študijskih smeri pravzaprav ni presenetila nikogar. Zanimanje za šport, prehrano in ličenje pa se je razvilo šele v poznih najstniških letih oziroma v prvem letniku študija.

Pišete blog, na katerem delite nasvete o modi, fitnesu in življenjskem slogu. Kaj vas je spodbudilo k temu?
Kot otrok sem pisala dnevnik, včasih samo kakšno stran na leto, včasih vsak dan tudi po nekaj mesecev. V srednji šoli sem po odkritju družbenih omrežij svoje misli, ideje, nasvete – in predvsem fotografije hrane – delila s prijatelji na spletu. V prvem letniku faksa sem se vse skupaj odločila strniti v celoto, v tako imenovani lifestyle blog Sindiana Jones, na katerem pišem o lepoti, modi, kozmetiki, prehrani in fitnesu, pa tudi o lastnih izkušnjah in nekaterih tabujih – anksioznost, panični napadi, motnje hranjenja, kako se spoprijeti z negativizmom na spletu in podobno. Odziv je bil zelo pozitiven.

Ali ste se z blogom želeli ukvarjati profesionalno že od začetka?
Vedno sem vedela, da bom pisala. Ampak niti slutila nisem, da bo to pisanje bloga. Ali da bom pisanje bloga kadar koli lahko štela kot enega izmed svojih »poklicev« – za zdaj govorim v narekovajih, saj to ni uradni naziv. Blogarstvo je sicer lahko poklic, poznam veliko tujih blogarjev, ki se ukvarjajo samo s tem. Najbolj me zmoti podcenjevanje dela blogarjev, kajti naš vpliv je čedalje večji, uspešen blogar doseže veliko ljudi. Ti ljudje se veliko lažje poistovetijo s sebi podobno osebo, to je blogarjem, kakor s suhoparno reklamo brez uporabniške izkušnje – če govorimo denimo o promociji.

Ali ste o tako »drzni« izbiri poklica razmišljali že v srednji šoli?
Nenehno. Nikoli nisem želela ostati v okvirjih, težko sem se prilagajala stvarem, situacijam, ki niso bile po mojih merilih, idejah.

Zakaj po končanem študiju slovenščine in angleščine niste nadaljevali v tej smeri?
Po diplomi sem ugotovila, da ta nič ne velja, če te delo ne izpolnjuje stoodstotno. Vedela sem, da če želim zjutraj vstajati polna zanosa in biti oseba, ki svoje delo živi in se nenehno izobražuje na nekem področju, moram slediti svojemu srcu in ne delati nečesa samo zato, ker se zdi to prav in to pričakujejo od mene.

Kako pa je s konkurenco na trgu?
Za trg, ponudnike storitev in podjetja je veliko bolj zdravo in učinkovito strateško povezovanje kakor spodkopavanje konkurence in ljubosumje. Konkurence ni, če si dovolj prepričan o tem, kar imaš ponuditi, in prihaja iskreno, z veseljem in dobrim namenom. Menim tudi, da bi ljudje morali podpirati svoje znance in prijatelje vsaj pol toliko, kot podpirajo »celebrities«, zvezdnike s televizije.

Vir: več na : Dnevnik.si

90 odstotkov prebivalcev Lendave se ogreva z geotermalno vodo
Z geotermalno energijo se v Lendavi ogreva nekaj več kot 600 stanovanjskih enot ter nekateri javni objekti, kot so zdravstveni dom, osnovna in srednja šola, kulturni dom, skupaj približno 90 odstotkov mesta. Sistem daljinskega ogrevanja je bil vzpostavljen med letoma 2007 in 2010. Sestavljata ga dve vrtini. Iz ene pridobivajo geotermalno vodo, s katero ogrevajo vodo za ogrevanje v stanovanjih, prek druge jo vračajo v podzemlje.

Prebivalci Lendave zneske na položnicah za ogrevanje plačujejo celo leto – v času, ko ni kurilne sezone, le fiksni del, še variabilnega pa, ko je čas za ogrevanje. Po izračunih Agencije za energijo ima Lendava drugo ali tretje najcenejše ogrevanje v državi.

Agencija za energijo je tudi tista, ki določa razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene, s čimer pa niso zadovoljni v Stanovanjskem podjetju Lendava, pojasnjuje direktor Igor Kolenko:

“Obstaja anomalija pri oblikovanju cene. Razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene je določeno neživljenjsko. Oseminšestdeset odstotkov cene predstavlja fiksni del, preostanek pa strošek energije, ki jo uporabnik dejansko porabi. To pomeni, da nekateri plačujejo relativno veliko, ne da bi skozi leto odprli en sam ventil na radiatorju.”

Ogrevanje mesta na geotermalno energijo ni idealno, je pa optimalno, še ocenjuje Kolenko. Na občini Lendava so z ogrevanjem zadovoljni, predvsem ker so na ta način zmanjšali onesnaženost zraka, pravi mag. Tibor Hebar iz Oddelka za prostor, infrastrukturo in gospodarske javne službe:

“Mi nimamo težav z onesnaženjem zraka s trdimi delci in drugimi izpusti. Zrak v Lendavi je čist.”

Občina je naklonjena tudi širitvi sistema, a za to bi bila potrebna obsežna finančna injekcija. Takšnih projektov se prav zaradi visokih stroškov običajno lotevajo zasebniki, še pojasnjuje sogovornik, ki je prepričan, da pa bi se za takšno naložbo morda odločila tudi kakšna druga občina, če bi država sistemsko spodbujala rabo tega obnovljivega vira energije.

vir: radioprvi.rtvslo.si

Sezona špargljev je v teh dneh na vrhuncu, nekateri pridelovalci pa pravijo, da so letos iskani kot še nikoli.

Gabriela Sobočan iz Dolge vasi se s pridelavo te zelenjadnice ukvarja približno sedem let, začetki pa so povezani tudi z organizacijo prireditve Dan špargljev in špargljevih jedi. »Z gojenjem špargljev sem se začela ukvarjati čisto po neumnosti,« se pošali in razloži, da je s svojim delom želela sokrajanom dati zgled in jih spodbuditi h gojenju špargljev, da bi Dolga vas postala vas špargljev. Kajti zanjo je to kraljica zelenjave, ki ima ogromno pozitivnih učinkov, a se teh premalo zavedamo.

Pobiranje letošnjega pridelka se je pri Sobočanovih začelo okrog 15. aprila, vmes ga je trikrat prizadela pozeba, zdaj pa je rodnost spet visoka. »Jaz pridelujem tisto pravo, staro francosko avtohtono vrsto, ki so jo nekoč gojili na kraljevskih vrtovih. Od hibridnih se ta vrsta nekoliko razlikuje po okusu, vendar mnogi te razlike ne zaznajo, gostinci pa jo dosti bolj cenijo,« pove, potem ko smo jo zmotili med pobiranjem in jo poklicali z njive na zaslužen odmor.

Seme je pred leti naročila in ga zasejala v 25 tisoč jogurtovih lončkov. Sadike je nato prezimila in prihodnje leto zasadila na njive. Šparglje sedaj prideluje na 1,30 hektarja površine, letos pa jih bo zasadila na dodatnih 70 arih. Sobočanova poudarja, da se šparglji začnejo obirati šele v četrtem letu, prej jih je treba le okopavati. Življenjska doba avtohtone vrste je od 12 do 15 let, hibridnih pa nekoliko krajša, od sedem do osem let. »Zemlja mora biti dobra, zračna in ne prevlažna, saj šparglji ne marajo vlage. Tudi gnojim jih ne, ker bi zaradi gnojila preveč pognali in podivjali, potem pa bi bili predebeli in deformirani. Nimam ekološkega certifikata, vendar so naši šparglji dejansko ekološki,« pove.

Pomembno je tudi pravilno ravnati v primeru pozebe. Kot pove, je treba celotno njivo po tistem, ko šparglji pomrznejo, očistiti. »Pomrznjeni šparglji se začnejo sušiti, moramo pa jih odrezati, ker ne zmrzne le nadzemni del, ampak tudi podzemni. Če ne počistiš, bodo še dva tedna po tistem občasno poganjali zmrznjeni šparglji.« Tudi pravilno rezanje špargljev je izrednega pomena.

Ne smejo namreč ostati strženi, ker bi ti oleseneli, šparglji pa na tistem mestu ne bi več poganjali. V teh dneh se Sobočanova z nekaj prijatelji zjutraj okrog 5.30 odpravi na njive, kjer poberejo okrog 130, 140 kilogramov špargljev. Nato jih operejo, stehtajo in pripravijo količinske pakete. Prodaja jih pod imenom Zeleni šparglji iz Prekmurja, tržišče pa si je našla pretežno v prestolnici. Tako se po pripravi pošiljke odpravi v Ljubljano, kjer šparglje odkupijo v enem od večjih trgovskih centrov, nekaj pa jih vzamejo tudi restavracije.

»Na domačem naslovu prodajam bolj malo, pretežno takrat, ko sem doma in konec tedna nikamor ne peljem. Navadno ne morem oskrbeti niti vseh, s katerimi sem dogovorjena, tako da je stalno čakalna vrsta,« pravi Sobočanova, ki med tednom službuje v Ljubljani. Letos ji je koronavirus v tem pogledu naredil uslugo, tako da je ostala v Prekmurju, drugače pa si v sezoni pobiranja vzame dopust.

Konec sezone v začetku junija
Vrhunec rodnosti špargljev v eni sezoni traja dva do tri tedne, po tem pa količina začne upadati in se njihov biološki cikel rodnosti, ki traja do šest tednov, začne iztekati. Če jih pobiraš še dlje, rastlino izčrpaš, reče. Do začetka junija bodo na njivah šparglje še rezali, nato bo Sobočanova z njiv odstranila travo in zemljo do jeseni obdelovala le med vrstami. »Ko bomo nehali obirati, se bodo razrasli grmički, ki zrastejo tudi do meter in pol višine. Ti grmički se bodo nato konec oktobra posušili, šparglji pa bodo prihodnjo pomlad spet začeli poganjati,« pojasnjuje cikel pridelave Sobočanova, ki ji prijatelji v Prekmurju in Ljubljani rečejo tudi kraljica špargljev. 

Mnogi ne vedo, da šparglji rastejo ponoči, pod pogojem, da je nočna temperatura najmanj osem stopinj Celzija. V eni noči lahko zrastejo tudi do 12 centimetrov. S prireditvijo Dan špargljev in špargljevih jedi in ob lastnem eksperimentiranju v kuhinji je nastalo tudi ogromno receptov, ki imajo v glavni vlogi šparglje. »Tudi namen prireditve je bil pokazati, kako šparglje vključiti v tradicionalne prekmurske in madžarske jedi.

Samo malo domišljije je treba uporabiti, ampak dejansko gredo povsod zraven, pa še zdravi so,« pove. Ker je receptov res ogromno, se je odločila, da pripravi knjižico z recepturami, ki jo bo prihodnje leto dodajala paketom. Prizna, da se zeleni pridelek premalokrat znajde na njenem krožniku, ker ji primanjkuje časa za kuho, ampak ko le more, jih pripravlja na sto in en način. Za idejo, kuha tudi chili con carne s šparglji.

vir: vestnik.si

Tekmovali so otroci štirih osnovnih šol, ob Dvojezični osnovni šoli I Lendava še iz Dvojezične osnovne šole Genterovci, Podružnične osnove šole Gaberje in Osnovne šole iz Monoštra.

Da bi spodbujali otroke k redni športni aktivnosti ter jih navdušili za šport in aktivno življenje, pravijo organizatorji mini olimpijade. V uvodu v tekmovanje so izvedli pravi olimpijski protokol z olimpijsko zastavo in baklo, ki so jo na prizorišče prinesli ob zvokih olimpijske himne.

Mini olimpijado Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez izvaja že 13 let, na 38 lokacijah po Sloveniji pa se je letos udeležuje okrog 10 tisoč otrok. V Lendavi so jo pripravili sedmič.

Organizirajo jo v sodelovanju z osnovnimi šolami ter lokalnimi športnimi zvezami, klubi in društvi.

Namenjena je otrokom, ki obiskujejo prvo triado osnovne šole. Otroci na prireditvah spoznajo različne športne discipline, velik poudarek pa je tudi na sodelovanju in predstavitvi olimpijskega gibanja.

VIR: VESNIK.si / Jože Gabor

Badmintonski klub Mladost Lendava je v dvorani Dvojezične srednje šole pripravil že 16. mladinski turnir Srebrna žogica Lendave. 53 tekmovalcev iz slovenskih klubov se je pomerilo v štirih starostnih kategorijah, na koncu pa je slavilo osem zmagovalcev.

Badmintonski klub Mladost Lendava je minulo soboto v dvorani Dvojezične srednje šole pripravil že 16. mladinski turnir Srebrna žogica Lendave. Tekmovanje je sicer zaradi ukrepov in omejitev potekalo v bolj okrnjeni izvedbi v primerjavi s preteklimi leti. Tokrat se je 53 tekmovalcev iz slovenskih klubov pomerilo v štirih starostnih kategorijah, na koncu pa je slavilo osem zmagovalcev.

Domači predstavniki so dobili kar enajst medalj, od tega štiri zlate.

V kategoriji do 11 let je na tretjem mestu končal Sven Pahor, na šestem pa Tian Somi. Za slednjega je bilo to prvo badmintonsko tekmovanje, zato mu gre še posebej čestitati za napeto tekmo s Tinom Prasnicem (BK Karizma Ravne na Koroškem). Odigrala sta tri nize, od tega zadnjega na podaljške, v katerih je Prasnic zmagal z 28 : 26. Na prvo mesto v tej kategoriji se je zavihtel Maks Trampuž (BK Konex Ljubljana), drugi pa je bil Bor Zaletel (BK Bit Ljubljana).

Pri dekletih je brez večjih težav zmagala Naja Horvat, tretje mesto pa sta si razdelili Mia Oletič in Neža Žitek (vse BK Mladost). Srebro je pripadlo Ihani Mustafić (BK Karizma).
Horvatova se je pomerila tudi v starostni kategoriji do 13 let. V polfinalu je bila od nje boljša Maja Mavec (BK Konex). Po slabše odigranem prvem nizu se je Naja zbrala in drugega odigrala bistveno bolje, kar se je odrazilo tudi na izidu, a je bila nato starejša in večja Ljubljančanka pretrd oreh za Horvatovo. V finalu se je Maja Mavec pomerila z Arijaldo Mustafić (BK Karizma), ki je slavila z 21 : 16 in 21 : 5. Tretje mesto si je Naja Horvat razdelila s Saro Večko (BK Karizma).

Pri fantih do 13 let je si je bronasto medaljo priboril domačin Črt Soldat. Iz skupinskega dela se je prebil v glavni del, kjer je nato v boju za finale moral priznati premoč Janu Vrancetu iz ŠD Sele - Vrhe, ki je nato v finalu po velikem boju izgubil z Dinom Mašićem (BK Medvode). Soldat si je tretje mesto razdelil z Maksom Trampužem.
V kategoriji do 15 let je bil najboljši Maks Mattias (BK Bit), ki je v prav tako napetem finalu z 2 : 1 v nizih ugnal Matica Jaklina (BK Konex). Bron sta si razdelila Anže Novak Lešnik (ŠD Sele - Vrhe) in Nejc Kmetič (BK Konex).

V kategoriji do 17 let je lendavski klub pri fantih zastopal Žiga Doler, in to odlično, saj je postal zmagovalec turnirja. V sklepnih bojih je bil boljši od Matevža Štifterja (ŠD Sele - Vrhe) in Gašperja Bastiča (BK Branik Maribor).

Iva Koša je postala zlata tako v starostni kategoriji do 15 kot tudi do 17 let. Na podelitvi v kategoriji do 15 let sta se ji na stopničkah pridružili še Hana Oletič in Kaja Litrop (vse BK Mladost), ki sta si razdelili tretje mesto. Srebrno medaljo si je priborila Izabela Lever (ŠD Sele - Vrhe).

vir: vestnik.si

V Lendavi trenutno poteka že 22. Mednarodna likovna kolonija mladih umetnikov LindArt, ki bo trajala do 15. julija in na kateri letos sodeluje šest umetnikov iz Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije.

Novost letošnjega LindArta je tudi kolonija LindArt junior, ki temelji na grafičnih tehnikah. V njenem okviru ustvarja devet udeležencev iz 6. do 9. razreda DOŠ I. Lendava. Obe koloniji se odvijata na nekdanji DOŠ II. Lendava, kjer bo 14. julija, na dan zaključka kolonije LindArt junior, ob 20. uri tudi priložnostna razstava nastalih del. Razstavo bo odprla umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Mohar.

Udeleženci 22. LindArta so Ivana Bajcer iz Hrvaške, Laura Hosszú z Madžarske, Alja Košar in Maša Mlinarič iz Slovenije, Mario Romoda s Hrvaške in Suzana Vulović iz Srbije, ki ustvarjajo pod umetniškim vodstom Dubravka Baumgartnerja iz GML. Na LindArt junior pa sodelujejo šestošolci DOŠ I. Lendava Luka Činč, Lana Čizmašija, Lea Goričanec, Črtomir Kelenc, Rory Milaković in Tija Sakač, Nejc Nagy iz sedmega razreda DOŠ I. Lendava ter Rika Milaković in Jan Nagy iz devetega razreda DOŠ I. Lendava. Njihova mentorica je Dora Bakek iz Hrvaške.

LindArt je poseben po ustvarjanju v parih, likovni umetniki namreč običajno ustvarjajo samostojno v svojih ateljejih in niso vajeni timskega dela, na koloniji LindArt pa vsak izžreba svojega umetniškega partnerja. Tako se preizkusijo v delu v tandemu, ki terja od njih obilo inovativnega razmišljanja in ustvarjalnosti. Nekateri pari so nad izkušnjo tako navdušeni in kompatibilni, da tudi kasneje sodelujejo in skupaj razstavljajo. Namen delavnice LindArt junior pa je tudi iskanje talentov – morda je med mladimi ustvarjalci kakšen bodoči akademik ali likovni pedagog.

Doslej se je kolonije udeležilo nekaj več kot 120 mladih ustvarjalcev iz različnih koncev sveta: Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Italije, Romunije, Avstrije, Francije, Izraela, Poljske, Čila, Španije, Nemčije, Irske, Kanade, Brazilije, Latvije, ZDA, Japonske, Singapurja, Moldavije, Tajske, Argentine, Velike Britanije itd.

VIR: Telex.si

V mestecu Lenti na Madžarskem se je začel in končal 15. Panonski kolesarski maraton treh dežel, ki je potekal še prek Slovenije in Hrvaške.

Na 15. Panonskem kolesarskem maratonu treh dežel je v družni organizaciji Kolesarskih klubov Lenti, Lendava in Mura Avantura Sveti Martin na Muri skupno sodelovalo 275 udeležencev. Panonski kolesarski maraton treh dežel, se je začel in končal v mestecu Lenti na Madžarskem in je potekal še prek Slovenije in Hrvaške.

Največ kolesarjev, in sicer kar 136, jih je bilo na 55 km dolgi progi (srednji maraton), ki je vodila skozi obmejne kraje Madžarske in Slovenije. Na najdaljši progi, dolgi 120 km (veliki maraton), ki je bila speljana delno tudi po Hrvaški, pa je bilo 115 udeležencev. Na programu sta bila še MTB maraton(40 km) in družinski maraton (15 km).

Najstarejši kolesar maratona, katerega domačin je bil letos Lenti, je bil kdo drugo kot 89-letni stari znanec tovrstnih prireditev Sigfried Schubert iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Po uspešnem zaključku maratona so udeležence pričakali malica, osvežitev, medalja, kulturni program ter kopanje v Termah Lenti in Energijskem parku, pa še žrebanje nagrad.

 Prihodnje leto bo domačin 16. Panonskega kolesarskega maratona treh dežel Kolesarski klub Lendava.

VIR: vecer.com / Foto by Nataša Juhnov

40 let ŠD Speedway Team Lendava

V hotelu Cubis (bivši hotel Elizabeta) v Lendavi je bila svečanost ob 40-letnici Športnega društva (ŠD) Speedway Team Lendava. Ob tej priložnosti so podelili več priznanj.

Slavnostni nagovor je imel predsednik ŠD Speedway Team Lendava Andrej Matjašec, ki je na kratko predstavil zgodovino društva, največje dosežke in težave v zadnjih letih, pa tudi napovedal svetlejšo prihodnost: v naslednji sezoni bo klub imel spet tri domače tekmovalce na dirkah.

Po nagovoru in pozdravu predstavnika Avto moto zveze Slovenije Tomaža Trajbariča je Matjašec skupaj s predsednikom komisije za spidvej pri Avto moto zvezi Slovenije Igorjem Kolenkom podelil različna priznanja najzaslužnejšim članom ter organizacijam in klubom, s katerimi ŠD Speedway Team Lendava zgledno sodeluje.

Priznanja za izredne zasluge so prejeli: Franc Jaušovec, Čaba Lazar, Štefan Kekec, Artur Horvat, Boris Kotnjek, Viktor Ketler in Andrej Matjašec. Priznanja za 40 let dela v društvu pa so dobili Ludvik Biro, Štefan Bot in Milan Krampač.

V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Lendava, po zahvali Viktorja Ketlerja, ustanovitelja društva, v imenu nagrajencev, in skupnem fotografiranju pa je sledilo sproščeno druženje vseh prisotnih ob brezplačnem bograču.

VIR: Vesnik.si

V Lendavi načrtujejo skupni prometni prostor, obvozno cesto mimo mestnega središča ter dvigalo med Cerkvenim trgom in grajsko ploščadjo.

Lendavska občina je predstavila program investicijskih vlaganj v okviru lokalnega programa za kulturo 2017–2025 in kandidature za evropsko prestolnico kulture 2025, ki vključuje tudi idejne rešitve za prometno ureditev. Program je do 26. marca na ogled na panojih v gledališki in koncertni dvorani ter na spletni strani občine. O njem sta na predstavitvi v gledališki in koncertni dvorani ob lendavskem županu Antonu Balažkugovorila avtorja, nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič in predstavnik podjetja Lineal iz Maribora Samo Peter Medved. Pripombe in predloge pa so dali tudi občani.

Balažek je povedal, da bodo vse dobre predloge občanov upoštevali in jih skušali vključiti v program. Namen je bil ugotoviti, kaj lahko v sorazmerno kratkem času in s sorazmerno majhnimi vlaganji naredijo, da bodo izboljšali kakovost bivanja. Pri konceptu so se avtorji zgledovali po Ljubljani.

Prostor povezovanja
Pred pol leta so imeli v Lendavi mednarodno arhitekturno delavnico, na kateri je sodelovalo 45 študentov iz različnih držav. Pri tem so se spraševali, kaj storiti, da bi se ljudje vrnili v Lendavo in se v mesto priseljevali. "Pomembno je, da mesto dobi malo mestnosti. V Lendavi je nekoč že bil v središču javni prostor, a ga je v preteklih desetletjih vse bolj zavzemal promet, avtomobili. Nekoč prostor združevanja je s hitrim prometom postal prostor ločevanja. Osnovni pogoj je prostor, ki omogoča stik ljudi, srečevanja v javnem prostoru, kar se je zgodilo tudi z ureditvijo središča Ljubljane," je povedal Gabrijelčič.

Ob načrtovanju so se spraševali, kako ta prostor osmisliti, je dodal Medved, mu dati večjo kulturo prostora: "S skupnim prometnim prostorom ničesar ne omejujemo, ničesar ne preprečujemo, vendar ne bodo imela prednosti motorna vozila, ampak pešci." Gradnja sodobnih prometnic je Lendavo postavila ob prometni koridor, ki povezuje vzhod Evrope s srednjeevropskim in mediteranskim prostorom. "Evropska prestolnica kulture je projekt, ki izraža visoko ambicijo okolja, ki je imelo dolgo položaj obrobnega mesta. Program je izdelan ambiciozno, vendar z občutkom za realnost. V skladu s cilji občine je poleg kulturnih dejavnosti treba spremeniti podobo mesta in občine z urejanjem javnega prostora in javne površine, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja," pove Medved.

Program temelji na sodobnem konceptu načrtovanja z doslednim upoštevanjem temeljnih načel trajnostnega razvoja. S sodobnimi prometnimi ureditvami bo občina dosegla večjo kakovost bivanja, boljše javno zdravje, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, čistejši zrak in višjo stopnjo socialne pravičnosti, dodaja Medved. "Idejne rešitve temeljijo na strateškem urbanističnem načrtovanju, ki rabo zemljišč povezuje z načrtovanjem prometa, in na vključevanju vprašanj aktivnega načina življenja. Pa tudi na investicijah, ki bodo dajale prednost financiranju javnega prevoza ter gradnji prometne infrastrukture za pešce in kolesarje," pojasni Medved.

Preureditev blagovnice
Za središče Lendave načrtujejo ureditev skupnega prometnega prostora, so zapisali v programu, kar pomeni arhitekturno urejen prostor brez delitve na vozne pasove in pločnike. Med Cerkvenim trgom in gradom načrtujejo ureditev dostopne poti in pešpoti okrog gradu ter dvigalo med Cerkvenim trgom in grajsko ploščadjo. "Z ureditvijo skupnega prometnega prostora se bodo brez večjih arhitekturnih in drugih ovir med sabo povezala ključna območja v mestnem središču, kot so kulturni dom, sinagoga, mestni park Roža, Cerkveni trg s cerkvijo, vznožje Lendavskih goric in širše območje občinskega središča. Ena od večjih arhitekturnih preureditev bo zajela zgradbo blagovnice, ki je predvidena za razvoj kulturnih, turističnih, izobraževalnih in promocijskih vsebin," je pojasnil Medved.

Območje skupnega prometnega prostora bo sestavljeno iz štirih con s postopno realizacijo projekta glede na razpoložljiva finančna sredstva. V prvi coni je območje Cerkvenega trga z župnijsko cerkvijo sv. Katarine, ki bo izhodišče. Sledila bo ureditev cone 2, to je Glavne ulice ob Cerkvenem trgu, nato cone 3, območja ob mestni hiši. Četrta cona vključuje območje Kranjčeve, Glavne in Mlinske ulice. Pred ureditvijo skupnega prometnega prostora v mestnem središču bo treba urediti obvozno cesto mimo mestnega središča. Ta bo potekala od Glavne do Kolodvorske ulice, tako da se bo navezovala na cesto ob Dvojezični srednji šoli Lendava, kjer bo zgrajen še cestni odsek. Ob tem cestnem odseku načrtujejo novo stanovanjsko naselje Lokvanj.

Načrtovana infrastruktura za pešce med drugim vključuje kamnito stopnišče do kapele Svete trojice, pločnik vzdolž Kranjčeve ulice, krožno sprehajalno pot okrog gradu. Kolesarjem pa prijaznejše kolesarske povezave s kolesarskimi parkirišči in postajališči. V programu je tudi infrastruktura za javni potniški promet s turistično krožno avtobusno progo med Cerkvenim trgom in razglednim stolpom Vinarium Lendava. Z ureditvijo sodobnega železniškega postajališča pa je povezana ideja o oživitvi železniške proge med Lendavo in Redicsem na Madžarskem.

VIR: https://www.vecer.com

V Meranu v Italiji se je odvil 26. mednarodni mladinski turnir, ki se ga je udeležilo 180 igralcev iz 9 držav: Italije, Avstrije, Nemčije, Švice, Slovenije, Hrvaške, Češke, Malte in Romunije. Na dvodnevnem turnirju so nastopili tudi člani BK Mladost in se odlično odrezali, saj so osvojili šest zmag.

V najmlajši kategoriji do 11 let je Iva Koša bila najboljša, tako posamično kot v dvojicah skupaj s Kajo Litrop, Hana Oletič pa je osvojila tretje mesto v dvojicah. Nikita Pešehonov je osvojil drugo mesto posamično in 3. mesto v dvojicah.

Nika Bedič je do 13 let osvojila zmagi posamično in v dvojicah skupaj s Čehinjo Karolino Fiserovo.

Anel Hac Györköš je zmagal pri fantih posamično v kategoriji do 15 let ter v dvojicah, kjer je zaigral skupaj z Nemcem Jannisom Durstom.

VIR: Vecer.com

Terme Lendava prehajajo v madžarske roke, kar v pri nekaterih vzbuja pomisleke in celo paranojo. Investitorji naj bi se osredotočili predvsem na športni turizem.
Slovenski turizem letos ponovno beleži rekordno število obiskov in nočitev. Tako je tudi v Lendavi, kjer so v lanskem letu zabeležili rekordnih 140.000 nočitev, letos pa jim kaže še bolje in pričakujejo za še 10 odstotkov več nočitev. Paradni konj lendavske turistične namestitvene ponudbe, Terme Lendava, prehaja v madžarske roke. Nekateri imajo ob tem pomisleke ter celo svarijo pred projektom tako imenovane velike Madžarske. Prodaji nasprotuje tudi gospodarski minister Počivalšek.

Sedem ponudnikov, Madžari z daleč najvišjo ponudbo
Po naših informacijah se je za Terme Lendava potegovalo sedem ponudnikov. Madžarski sklad je ponudil devet milijonov evrov, kar tri milijone oziroma pol več kot drugi najboljši ponudnik, ki je za terme ponudil šest milijonov. Posel je v zaključni fazi, končal pa naj bi se šele v začetku prihodnjega leta.

Novi lastnik, madžarski sklad, je v stoodstotni lastni madžarske države. Nekateri zato opozarjajo na projekt obujanja velike Madžarske in invazijo Madžarov na Pomurje. Lendavski župan Anton Balažek, ki je pred nekaj dnevi predstavil rekordne podatke o obiskanosti občine, nevarnosti za to ne vidi.
 
"Mene ne moti lastniška struktura, pa mislim, da nobenega ne bi smela motit, če je vsebina prava in če je odnos korekten. Seveda pa se potem to tudi neka paranoja zganja in tako naprej, saj verjetno lastniki vedo kaj počenjajo", je prepričan Balažek.

Madžare zanima športni turizem
Po naših informacijah naj bi se Madžari osredotočili predvsem na športni turizem. Iz sosednje države že prihaja pokrovitelj nogometnega kluba, prav v bližini term pa se bo v naslednjih mesecih gradila nogometna akademija s tremi nogometnimi igrišči, od tega dvema ogrevanima, igrišče za odbojko ter dijaški dom. Tudi tu so investitorji Madžari.

"Igrišča z umetno travo, naravno travo, ogrevana igrišča, vse to se bo pri nas zgodilo v naslednjih nekaj mesecih in seveda to daje nove priložnosti", še pojasnjuje Balažek.

Počivalšek nasprotuje prodaji
Doslej je sicer veljalo, da so največ nočitev v države ustvarile ravno zdraviliške občine, kjer turistična sezona traja vseh 365 dni v letu, letos pa so jih po številu nočitev prvič prehitele gorske občine. Gospodarski minister Počivalšek zato meni, da je termalni turizem ena od strategij slovenske turistične ponudbe in nasprotuje prodaji term, a hkrati priznava da neposrednih vzvodov za vplivanje na prodajo nima.

VIR: Sobotainfo.com

Kaj je pokazal inšpekcijski nadzor, ki ga je po nedavnem iztekanju snovi iz objektov nedograjenih bioplinarn pri Petišovcih opravila okoljska inšpektorica Inšpektorata za okolje in prostor?

Sedmega septembra je okoljska inšpektorica na podlagi obvestila centra za obveščanje, da je prišlo do onesnaženja potoka Kopica zaradi iztekanja snovi iz objektov nedograjenih bioplinarn v obrtno-poslovni coni Lendava, opravila kontrolni nadzor na kraju samem. V objektih naprav je od februarja in marca 2018 odložen digestat iz bioplinarn Radmožanci in Boreci, družbe Plinprom, ki ni odpadek, saj ne ne presega predpisanih mejnih vrednosti za uvrstitev digestata v 1. kakovostni razred. Ob močnejšem dežju prihaja do mešanja digestata z meteornimi vodami in prelivanj v okolico, saj imajo, kot je bilo ugotovljeno v predhodnih inšpekcijskih nadzorih, nekateri fermentorji  strgano cerado, fermentor, ki leži južno je v celoti nepokrit, prav tako tudi sredinski večji fermentor na južni strani območja naprave in odprtine talnih rezervoarjev so odprte. 

Prepovedi odvajanja vode nista upoštevali

Na včerajšnjem izrednem inšpekcijskem pregledu je inšpektorica ugotovila, da je posušena snov, s katero je umazano dvorišče med fermentatorji oziroma objekti bioplinarn ostanek snovi, ki je 4. septembra 2020 iztekla iz cevi fermentatorja  in tudi iz talnega  rezervoarja pred strojnico bioplinarne.

Izredni inšpekcijski nadzor pa je pokazal tudi, da inšpekcijski zavezanki, družba Bioplin storitve  in Bioplinarna proizvodnja, ki sta nastali iz prvotnih  investitork bioplinarn Keter Organica Bioplinarna in Keter Organica Bioplin nista realizirali odločb, s katerima jim je okoljska inšpekcija prepovedala odvajanje industrijske odpadne vode iz objektov nedograjenih bioplinarn, ki se odvaja posredno v vode.

Bioplinarni nimata uporabnih dovoljenj

Omenjeni bioplinarni nista  dograjeni in tudi nimata pridobljenih uporabnih dovoljenj. V zvezi z domnevno uporabo objektov nedograjenih bioplinarn brez uporabnih dovoljenj, je gradbena inšpekcija Inšpektorata za okolje in prostor, uvedla inšpekcijski nadzor. Gradbeni inšpektor je opravil inšpekcijski pregled, tekom katerega je ugotovil, da se v mešalni jami in končnem zalogovniku nahaja oziroma skladišči gosta tekoča snov, ki ni meteorna voda in ima vonj po pregnitem blatu ter je rjave barve. Z odločbama je prepovedal uporabo objektov. Ker odločba ni bila realizirana, je gradbena inšpekcija obema družbama izdala sklep o dovolitvi izvršbe oziroma začela izvršilna postopka.

vir: vestnik.si

Razlogi, zakaj Igor Kolenko ni več direktor lendavskega Bogračfesta, niso znani, niti to ne, kdo naj bi ga nadomestil. V organizacijo Bogračfesta se letos vključuje tudi Zavod za turizem in razvoj Lendava.

Igor Kolenko, ki je bil vse od začetne prireditve leta 2005 prvi človek Bogračfesta, znane lendavske etno-kulinarične prireditve, po naših informacijah ni več direktor festivala. Sam tega ni zanikal, vendar o razlogih in načinu, kako so se z ekipo razšli, zaenkrat ne želi govoriti za javnost. 

Objavljen razpis za letošnje tekmovanje v kuhanju bograča Bogračfest 2018 prinaša še nekaj drugih sprememb. Organizator prireditve je tako kot doslej Turistična zveza Lendava vabi, vendar zdaj v sodelovanju z Zavodom za turizem in razvoj Lendava, dogajanje pa bo potekalo tudi dan pred in dan po tekmovalnem dnevu, ki bo v soboto, 25. avgusta.

Prijavnina znaša 125 evrov in je nižja kot lani, nižja pa je zaradi tega, ker glede na pravni status organizatorjev pri prijavnini ni treba plačati davka na dodano vrednost. Tekmovališče bo tudi tokrat  v starem mestnem jedru vzdolž Glavne ulice, tekmovalnih mest pa bo sto.

Razpis več ne zajema tekmovanja poslovnih ekip, odmerjeni prostor za posamezno tekmovalno ekipo pa bo samo 12 do 15 kvadratnih metrov, medtem ko je bil lani odmerjeni prostor velik 25 kvadratnih metrov oziroma za poslovne ekipe 50 kvadratnih metrov. Tudi letos se bo ocenjevala jed in tekmovališče, v to pa se bo na novo vključilo tudi ocenjevanje upoštevanja pravil.

VIR: Vesnik.si

Vrtec Lendava je že 18 let vključen v Mednarodni projekt Fit Slo, skozi katerega otroci čez vse šolsko leto v pestrem učnem procesu pridobivajo nova znanja in spretnosti.

»Spoznavali so različne kulture sveta, njihove značilnosti primerjali z značilnostmi slovenske kulture, pripravili smo različne dogodke, v okviru likovne umetnosti pa smo pripravili kostume in sceno in se urili v socialnih spretnostih,« je uvodoma dejala Ravnateljica Vrtca Lendava Tina Hozjan.

Vrtec Lendava je namreč že 18 let vključen v Mednarodni projekt Fit Slovenija, tokrat je na Fit plesni prireditvi v telovadnici Dvojezične srednje šola Lendava nastopilo 293 otrok iz vseh šestih enot Vrtca Lendava.

Ob sodelovanju v mednarodnem projektu Fit Slovenija je Vrtec Lendava od leta 2014 vključen tudi v mednarodno Fit4Kid mrežo osnovnih šol in vrtcev.

Kot edini vrtec iz Pomurja je bil izbran v skupino modelnih vrtcev in osnovnih šolo v Sloveniji, ki bodo mentorski vrtci in učna središča za programe Fit4Kid Evropske unije.

Model vključuje motivacijsko pedagogiko, izobraževalni program, tehnike, vsebine in smernice, ki so namenjeni povečani uporabi vadbe in telesnih dejavnosti v predšolskem in osnovnošolskem obdobju.

VIR: JOŽE GABOR / Vecer.com

V Lendavi se je znova odvil tradicionalni Bogračfest. Na največjem tekmovanju v kuhanju bograča se je zbralo 84 tekmovalnih ekip in več tisoč obiskovalcev.

Kulinarična prireditev že skoraj dve desetletji poskrbi, da v mestnem jedru zadiši po tej priljubljeni jedi na žlico. Ocenjevalna komisija je za najboljši bograč v kategoriji "Mojstri bograča" letos razglasila ekipo Turistično društvo Hoče.

Na Bogračfestu obiskovalcem ni na voljo le bograč, pač pa tudi druge domače dobrote, kot so lendavski pereci in ocvirkove pogače. Organizatorji so vsem tekmovalnim ekipam letos priskrbeli drva ter kotle, pripravili pa so tudi vse sestavine, ki so potrebne za pripravo vrhunskega bograča: tri vrste mesa, čebulo, česen in olje ter vse potrebne začimbe.

V časih, ko je kuhanje pravi modni trend, je naziv "mojster bograča" izredno veliko priznanje, zato so tudi letos ekipe prišle dobro pripravljene, sporočajo organizatorji. Šestčlanska komisija je priznala, da je bila odločitev zelo težka, saj so bili letošnji bograči neverjetno dobri.

Kar 10 ekip je odneslo domov zlato priznanje, zmagovalni bograč pa je dosegel kar 49 točk od 50. Drugo mesto si je prislužila ekipa Virs, na tretjo stopničko pa je stopila ekipa Moto klub Lendava.

VIR: rtvslo.si

V Lendavi se je v okviru mednarodne likovne kolonije že 14. odvila delavnica odlivanja v bron. Gre za umetniško tehniko, ki se v Sloveniji v obliki likovne kolonije praktično ni uporabljala do leta 2005, ko so jo v okviru kolonije pripravili prvič.

Zdaj je že stalnica, skulpture iz brona pa posebnost, ki vedno znova vzbujajo pozornost strokovne in laične javnosti. Kdor se spozna na tovrstno tehniko, ve, da se že vrsto let avgusta v Lendavi in Čentibi dogaja nekaj, kar umetniško zmogljivost tega dela Slovenije dviguje na visoko raven. Letošnjo so zapečatili umetniki Colin Foster, Tamás Gaál, János Lestyán Goda, János Lipovics, Anže Jurkovič, Metod Frlic in domačin Ferenc Király.

Obdelava brona, tega starodavnega kiparskega materiala, je tudi za prekaljene umetnike izziv. Najprej izdelajo skulpturo iz gline ali mavca, jo odlijejo v vosek in ukalupijo. Nato kalup 48 ur žgejo pri 650 stopinjah Celzija, da izhlapi vosek. Sledi odlivanje v bron. "Mi moramo ta bron segreti na 1.300 stopinj Celzija, ga staliti, da teče kot voda. Takrat je ta žlahtna kovina primerna za odlivanje. Idealna temperatura je 1.250 stopinj," pravi umetniški vodja kolonije odlivanja v bron Franc Gerič.

"Pomembno je zaupanje med livarjem in kiparjem"
Pri odlivanju jim je pomagal tudi livar, sicer lastnik livarne Istmár, István Tróznai iz Monorja na Madžarskem. "To je zahteven proces, ki zahteva veliko tehničnega znanja, natančnosti in potrpežljivosti. Zaradi izjemno visokih temperatur je treba poskrbeti tudi za primerno zaščitno opravo in varnost pri delu, kar je na prvem mestu. Tukaj v Čentibi je res posebno ustvarjalno okolje, kjer se dela praktično na prostem. Zelo pomembno je tudi zaupanje med livarjem in kiparjem, da je končni izdelek tak, kot mora biti," pravi Tróznai.

"Nikoli ne veš, kako ti bo uspelo"
Po dobri uri hlajenja kalupe razbijejo in očistijo bronasti odlitek. To je najvznemirljivejši del, pravi domačin in eden izmed začetnikov zdaj že 46. mednarodne likovne kolonije in 14. odlivanja v bron, Ferenc Király. "Ko odliješ noter, nikoli ne veš, kako ti bo uspelo. Ampak natančnost mora biti. Vsaka faza v izdelavi zahteva svoj čas, tehnološko znanje, predvsem pa izkušnje. To tehniko odlivanja na prostem je od madžarskih kolegov prevzel Franc Gerič, nekdanji direktor Galerije-Muzeja Lendava, ki je že leta na čelu te kolonije. V Lendavi je kar nekaj neizkoriščenih prostorov v praznih industrijskih halah, ki bi bili morda primernejši za tovrstno ustvarjanje, ampak smo se nekako že navadili na to lokacijo, ki pa – moram priznati – ima tudi dušo."'

Király si pri spoštljivih osmih desetletjih in še malo ne predstavlja poletja brez odlivanja v bron. Čeprav je zaradi tega precej zdoma, ampak čar te kolonije odtehta ta davek, je povedal in dodal: "To mi je še vedno velik izziv, ker je nenehno prisotna neka vznemirjenost, ker praktično do konca ne vemo, ali nam bo skulptura uspela. Se je že zgodilo, da smo ga kaj "pokronali" vmes, potem pa končni izdelek ni bil tak, kot bi si želeli. Ampak na napakah se učimo, zato sem rekel, da je pomembna vsaka faza postopka. Koraki pa strpni, premišljeni in natančni. Ta kolonija je v slovenskem, lahko rečem tudi v evropskem merilu z vidika tehnologije in umetnosti zelo pomembna. Želim si, da bi mlajši kolegi nadaljevali to tradicijo," pravi kipar Ferenc Király. Tudi tokrat se je njegova skulptura posrečila. Zadovoljen pa je bil tudi njegov kolega in kipar Colin Foster, sicer profesor kiparstva na Univerzi v Pecsu. "Na mednarodni likovni koloniji v Lendavi sem nazadnje ustvarjal pred kakimi petindvajsetimi leti. Odlivanje v bron pa zame predstavlja poseben izziv, saj je prvenstveni material mojega umetniškega ustvarjanja in s katerim se ukvarjam praktično vse življenje – kamen. Nazadnje sem odlival v bron v času študija. To je bilo pred približno štiridesetimi leti. In izjemno dober je občutek spet ustvarjati s tehniko in materialom, s katerima se že dolgo nisem srečal," je povedal Foster.

"Po odlivanju smo se spet vrnili v prostore nekdanje meščanske šole v Lendavi, kjer dobijo stvaritve končno podobo šele po fini obdelavi oziroma cizeliranju, nad katerim bedi mojster Lázsló Gere. Umetnine bodo predvidoma konec novembra tudi javno na ogled v lendavskem gradu," je povedal umetniški vodja kolonije odlivanja v bron Franc Gerič.

Ustvarjanje v Lendavi nadaljujejo mladi umetniki na tradicionalnem LindArtu
"Za kolonijo, namenjeno mladim do 35. leta, je bilo do zdaj značilno, da so umetniki ustvarjali v naključno izbranih parih, ki so morali ustvariti skupno umetniško delo. Takšno sodelovanje je zagotovo bogatilo njihovo ustvarjanje. Predvsem pa je presegalo stereotipe o tem, da umetniki pri svojem delu niso pripravljeni sprejemati kompromisov. Letos pa smo se na LindArtu z grafično-slikarske tehnike premaknili v novo dimenzijo. V kiparstvo. Tokrat od julija do konca septembra sodelujejo trije kiparji in kiparka ter štirje profesorji – njihovi mentorji – akademij iz Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Pecsa. Mladi umetniki bodo ustvarili vsak svojo skulpturo večjih dimenzij, ki jih bomo umestili v mestni park in staro mestno jedro Lendave," je povedal direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner in dodal, da mladim ustvarjalcem želijo omogočiti čim boljše ustvarjalno okolje.

"Ustvarjajo na lendavskem gradu in v nekdanji meščanski šoli v Lendavi. Slednjo je zavod Galerija-Muzej Lendava prejel letos v upravljanje od občine Lendava z namenom, da prostor napolnimo z novimi vsebinami in programi. Želimo si, da bi poslopje lahko uporabili za rezidenčne ateljeje in delavnice. Predvsem s tega vidika, da bi ga lahko ponudili mladim, obetavnim likovnim ustvarjalcem, ki so šele na začetku svojega umetniškega ustvarjanja, in jih tako spodbujali pri delu ter uveljavitvi. Postavitev skulptur letošnjega LindArta v mestu načrtujemo v oktobru, odprtje pa konec meseca," končuje Baumgartner.

VIR: rtvslo.si

Čebelarsko društvo Lendava, ki ga bo po odločitvi na nedavnem volilnem občnem zboru še naprej vodil Štefan Cigut, bo letos največ pozornosti namenilo praznovanju 100-letnice društva. Ob tej priložnosti bodo vzpostavili muzej na prostem, posneli promocijski film in izdali bilten o zgodovini čebelarjenja na lendavskem koncu.

Po lanskem večinoma neaktivnem letu, ko so marca zastale vse aktivnosti, saj zaradi epidemije covida-19 ni bilo dogodkov in druženja, trenutne razmere tudi lendavskim čebelarjem omogočajo določene aktivnosti.

Predsednik Čebelarskega društva Lendava Štefan Cigut napoveduje, da bo preostanek leta pester in deloven. Kar nekaj aktivnosti, ki jih niso smeli izvesti, so prestavili v drugo polovico leta, ko bodo izvedli tudi nekaj novosti, ki jih prejšnja leta niso.

Osrednji dogodek bo praznovanje 100-letnice, ki so ga prav tako s pomladi prestavili v september in bo “velik organizacijski zalogaj.”

Ta čas urejajo in sanirajo več kot 80 let star čebelnjak, ki so ga z Goričkega preselili v Lendavo. Trenutno je restavriran objekt in delno oprema, nekaj opreme še zbirajo, treba je urediti še okolico. Ko bo objekt dokončno urejen, bo muzej na prostem. Postavljen je pri učnem čebelnjaku pri Dvojezični osnovni šoli 1 in bo dopolnitev učnega čebelnjaka.

Skupaj z madžarskim studiem RTV Slovenija pripravljajo polurni promocijski film, ki bo predstavljal kratko zgodovino čebelarstva in aktualno dogajanje v Čebelarskem društvu Lendava. Predstavili ga bodo na predvečer praznovanja. Izdali bodo brošuro o zgodovini čebelarjenja na lendavskem koncu pred drugo svetovno vojno, ko je bilo območje pod madžarskim delom Avstro-Ogrske.

Maja ali junija so običajno imeli dan odprtih vrat, ki so ga prav tako prestavili na jesen. “Predvidoma v začetku oktobra bomo pripravili Dneve odprtih vrat pri stolpu Vinarium v Lendavskih goricah, kjer bo na ogled tudi čebelarski paviljon Čebelarske zveze Slovenije – Medena zgodba,” napoveduje predsednik Čebelarskega društva Lendava Štefan Cigut.

Letošnja novost v delovanju društva bo Medeni dan, ki bo predvidoma drugo soboto v oktobru in na katerem bodo združili zdrav način življenja in medeno kulinariko. Predstavili bodo pridelek medov letošnjega leta. “Letina je zaenkrat zelo slaba, običajno so imeli čebelarji v tem času kar nekaj ‘sodov’ polnih. Akacijevega medu verjetno ne bo, mogoče bo kaj lipovega, pozneje pa bo vse odvisno od kmetovalcev in poljščin, obetamo si tudi ajdov med,” pravi Cigut.

vir: javnost.si

Lendavska občina bo podelila stavbno pravico za dobo dvajset let za potrebe nogometne akademije. Madžarski vlagatelj bo zgradil še tri nogometna igrišča in klubske prostore.

Trije lendavski občinski svetniki Ivan Koncut, Stanko Gjerkeš in Đanino Kutnjak so glasovali proti sklepu, da občina podeli stavbno pravico za dobo 20 let za izgradnjo še treh nogometnih igrišč in upravnega objekta za potrebe nogometne akademije, Mihael Kasaš se je vzdržal glasovanja, trinajst svetnikov pa je soglašalo s predlogom, da se pogodba podpiše.

Podpis pogodbe med lendavskim županom Antonom Balažekom in predsednikom Nogometnega društva Lendava 1903 Vegom Gaborjem bo v soboto, 14. aprila, v prostorih Mestne hiše. Predstavitvi načrtovanih vlaganj v športno infrastrukturo za potrebe nogometne akademije NK Nafta pa bosta prisostvovala tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović in predsednik Medobčinske nogometne zveze Lendava Slavko Režonja. Občina bo stavbno pravico podelila za skoraj pet hektarjev veliko parcelo, ki je zdaj v naravi njiva, in leži na območju med turističnim kompleksom Save in vasjo Trimlini. Koncut je dejal, da občina s tem nogometu, ki pri nas ne navdušuje zadostnega števila mladih in morajo zato v akademijo vključevati tudi mlade nogometaše iz Madžarske, namenja najboljšo parcelo, za katero bi se morda našli vlagatelji, ki bi razvijali turizem. Opozoril je tudi, da bo lendavska občina s tem imela 17 nogometnih igrišč, česar nima niti München. Stanko Gjerkeš je dejal, da bo mesto Lendava imela sedem igrišč na štirih lokacijah, zato ima pomisleke glede ustreznosti lokacije, za katero se podeljuje stavbna pravica. Izpostavil pa je tudi vprašanje stroškov vzdrževanja vseh teh lokacij in ali jih bo društvo zmoglo. Mihael Kasaš, ki je svoje mnenje  predstavil tudi kot pripadnik madžarske manjšine, pa je dejal, da koruza, ki je do zdaj rasla na tej parceli prinaša zaslužek, načrtovani objekti pa ga bodo odnašali. Po njegovem mnenju bi bilo treba Orbanu reči, da imamo dovolj stadionov. Torej, da če že, naj pridejo vlagatelji, ki bi bili pripravljeni vlagati v druge zadeve. Kutnjak pa svojega glasu na današnji seji občinskega sveta ni pojasnil.

Več na : www.vecer.com

Slovo od otrok, ki bodo septembra začeli obiskovati prvi razred osnovne šole
Vrtec Lendava je v lendavski gledališki in koncertni dvorani pripravil zaključno prireditev, ki so jo naslovili Cicidan. Na prireditvi se tradicionalno poslovijo od otrok, ki bodo naslednje šolsko leto začeli obiskovati prvi razred osnovne šole. Letos se od Vrtca Lendava poslavlja 74 otrok, njihovo mesto pa bo zasedlo okrog 90 malčkov.

V kulturnem programu so nastopili s petjem, plesom in gledališkimi igricami otroci iz dveh dvojezičnih enot vrtca v Lendavi, iz dvojezičnih enot vrtca Dolga vas, Gaberje, Genterovci ter iz enote vrtca Hotize. S plesno točko pa so se predstavile tudi strokovne delavke.
Ravnateljica Vrtca Lendava Tina Hozjan je povedala, da letos vrtec praznuje 70. obletnico delovanja, zato so in bodo čez leto pripravili še več prireditev, s katerimi bodo obletnico obeležili.

VIR: Vecer.com / Foto : Joze Gabor