Lendava

  • PONUDBA malic in kosil v Lendavi

     

    09.05.2024

       

    PIZZERIJA M&M

    Heroja Mohorja 36
    9220 Lendava
    Malica vsak dan
    TEL: 02/ 575 - 1436

    Delovni čas:
    ponedeljek-petek 6.30-23-00
    sobota-nedelja,prazniki 10.00-23.00

    MALICE: 

    1. Bujta repa
    2. Pražena svinjski jetrca
    3. Piščančji zrezek na žaru

    RIBIŠKI DOM 

    OKREPČEVALNICA RIBIŠKI DOM 
    Lendava,  Kolodvorska 7a 
    9220 Lendava
     
    Malice vsak dan 
    Odpiralni čas: 
    pon-sob 7,00 - 20,00 ure 
    nedelja: 7.00 - 15.00 ure 
    Tel.: 059 055 850

    MALICE:

    1 Svinjska jetrca,priloga, solata
    2 Polnjena paprika, čufti v paradižnikovi omaki, pire

    DNEVNA PONUDBA :
    - Ocvrte ribje palčke,pomfri, tatarska omaka
    - Vegetarjanski trio,priloga ,solata
    - Dunajski zrezek, pomfri, solata
    - Ocvrti sir, pomfri, tatarska omaka
    - Bograč

    RESTAVRACIJA TAVERNA
    TERME LENDAVA

    TOMŠIČEVA 2A, LENDAVA

    PONUDBA KOSIL
    VSAK DAN MED 12:00 IN 15:00
    Delovni čas Taverne: 11:00 – 22:00
    Delovni čas kuhinje: 11:00 – 21:00

    Telefon:  +386 (2)577 4474
    Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. 

    FB dnevna ponudba

    DNEVNA PONUDBA KOSIL: 

    Dnevna ponudba kosil (pon-sob):
    Vsak dan različni menuji
    * Dnevna juha
    * Glavna jed s prilogo in solato
    * Sladica
    Cena: 14 €

     

     Nedeljsko samopostrežno kosilo:

    Bogata izbira jedi v samopostrežnem bifeju!
    * Dve vrsti juhe
    * Tri glavne jedi (dve mesni in ena ribja)
    Ena vegetarijanska jed
    Dve prilogi
    * Solatni + sladki bife
    Cena:
    Odrasli - 19,00 eur
    Otroci do 10. leta - 12,00 eur

    Vsak dan na voljo tudi lendavski bograč in gibanica!

    Gostilna LOVSKI DOM

    Kosilce za ven in dostavo
    (naročila sprejemamo do 9h), 
     
    Tel: 040 633 329
    Lendavske gorice 238/a
    9220 Lendava

     Želimo vam lep in uspešen teden,
    družina Žilavec, Lovski dom💚

    KOSILCE:

    ~

    *Alergeni : G-gluten, L-laktoza, J-jajce,
    Z-zelena, SZ- sledovi zelene

    BELLA VENEZIA  

    Italijanska Restavracija Muzej
    TEL : 02 577 4000
    Mob:  051 817 663
    Novi dostavni delovni čas:
    Ponedeljek: zaprto
    Tor-Sob : 09.00-19.00
    Nedelja:  10.00-17.00

    MALICE

    -

     

    Dober tek!

  • Medgeneracijsko sožitje med društvi je naslov kulturne prireditve, ki jo je desetič organizirala Zveza kulturnih društev Lendava v sodelovanju s kulturnimi društvi iz sedmih občin, iz katerih prihajajo društva, ki se povezujejo v zvezo.

    V lendavski gledališki in koncertni dvorani se je na odru zvrstilo šestnajst nastopajočih skupin, od osnovnošolskih otrok pa do upokojencev, ki so se predstavili v različnih oblikah kulturne ustvarjalnosti. Vse od petja do gledališča in folklore. Najprej je nastopila gledališka skupina Mladi Varašanci iz OŠ Turnišče. Prekmurske plese je zaplesala folklorna skupna Varstveno-delovnega centra Murska Sobota, enota Lendava. Iz KD Mostje Banuta sta nastopili dve skupini, ritmična skupina Galaxi in folklorna skupina. Iz KD Zarja Gaberje so nastopili citrarska skupina Keknefelejc, madžarski ljudski pevci ter slovenski ljudski pevci in godci Gaberski mantraši. TKD Močvirski tulipan Radmožanci so predstavljali ljudski pevci in ljudske pevke. Nastopili so tudi ljudski pevci KD Ferdo Godina Bistrica in KD Hotiza. Romsko društvo Ređina se je predstavilo s petjem, Romsko društvo Romano Jilo pa z romskimi plesi. Nastopile so ljudske pevke iz KD Fran Saleški Finžgar Žižki in KTD Črenšovci. KD Štefan Raj iz Turnišča pa so predstavljali folklorniki in pevke ljudskih pesmi.

    Na prireditvi so še obeležili 60. obletnico Železničarskega esperantskega društva Maribor, ki ima sekcijo v Lendavi. V avli so razstavili risbe ustvarjalnega natečaja, obiskovalci prireditve pa so si lahko ogledali še razstavo Društva zbirateljev Pomurja Lindva.

    VIR: Vecer.com / Foto Joze Gabor

  • Se bo ureditev kulturnega centra znašla na vročem stolu preverjanja starih projektov, kot napoveduje nova oblast?
    Zapuščeno blagovnico v starem mestnem jedru Lendave bodo ogrnili v potiskano gradbiščno folijo. Ta bo v barvah upodobila novo zunanjost objekta, v katerem bo nastal mednarodni kulturni center. Tega naj bi občina vzpostavila v sklopu priprav na razpis za kandidaturo za evropsko prestolnico kulture 2025. Folija bo nameščena na gradbeni oder, oboje pa bo postavil ponudnik, ki je uspel s prijavo na javni razpis, objavljen in končan v novembru.

    Gradbeni oder z upodobitvijo prenovljenega objekta na vseh treh vidnih pročeljih naj bi torej bil začetni korak načrtovane obnove, za katero pa še ni znano, kdaj se bo začela. Projekt namreč še nima gradbenega dovoljenja. Še več - zahteva za njegovo izdajo še ni niti vložena na upravno enoto.

    Bo osem milijonov dovolj?
    A četudi je mogoče razpis za postavitev odra skupaj z vizualizacijo nove podobe razumeti kot hitenje pri utiranju projekta, se bo načrtovana obnova najverjetneje znašla skupaj še s kakšnim projektom na vročem stolu nove lokalne oblasti. Pomeni namreč zajeten finančni zalogaj, kar že samo po sebi vodi do sklepa, da se bosta preverjala njegova izvedljivost v nekem časovnem obdobju in vpliv na prihodnje poslovanje občine ter načrtovanje razvojnih projektov. Ali bodo novi župan ali morda svetniki znova načeli tudi vprašanje pomena in smiselnosti takšne obnove, pa je še neznanka.

    Če torej ostanemo samo pri financah, je neuradno znano, da naj bi po projektantskih ocenah obnova stala 4,8 milijona evrov brez davka in oprema dodatnih 1,5 milijona. Ob tem pa poznavalci opozarjajo, da se bo ta znesek zaradi ugodnih razmer na trgu za gradbince lahko povečal za petino. Ob tem je lendavska občina za nakup objekta decembra 2016 že plačala 795 tisoč evrov ter si za ta namen zagotovila 800 tisoč evrov posojila, v letošnjem proračunu pa ima za projekt rezerviran milijon evrov in še dodatnih 20 do 25 tisoč za pripravo projektne dokumentacije. Občina pa bo projekt prijavljala tudi na razpise in se potegovala za dodatna sredstva iz različnih virov.

    Le nekaj "kozmetike"
    Razpis za pripravo projektne dokumentacije je občina objavila zadnje dni marca letos, obnova pa se bo izvajala po zamisli ljubljanskega projektantskega podjetja profesorja Petra Gabrijelčiča, nekdanjega dekana Fakultete za arhitekturo. Kot je sam povedal avgusta, želi stari blagovnici, ki je bila včasih središče Lendave, povrniti nekdanjo slavo. Gabrijelčič je še poudaril, da blagovnica potrebuje samo malo "kozmetike" in lahko ponovno postane središče srečevanj, kulturni center pa bi bil mikaven tudi turistom. Gabrijelčičeva je tudi teza, da se razvijajo tista mesta, kjer se razvija kultura, tudi kultura prostora.

    Stavba blagovnice obsega tri etaže, klet v velikosti 980 kvadratnih metrov, pritličje 1112 kvadratnih metrov in v enaki velikosti tudi nadstropje. Skupaj torej 3204 kvadratnih metrov. Tretjina prostora bo po obnovi namenjena potrebam sodobne knjižnice, tretjina multimedijskim vsebinam in tretjina za dopolnilne vsebine. V objektu naj bi bila tudi kongresna dvorana z okoli 200 sedeži. V sklopu blagovnice bi obnavljali tudi ploščad s stopniščem, ki povezuje Glavno ulico skozi staro mestno jedro s Trgom Györgya Zale pred kulturnim domom.

    VIR:vecer.com : Majda H. / Foto: Nataša J.

  • Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in madžarski minister za inovacije in tehnologijo Laszlo Palkovics sta danes na delovnem obisku v Lendavi, pred tem pa sta obiskala Maribor.

    V Lendavi sta Počivalšek in Palkovics opravila bilateralni pogovor z namenom nadaljnje krepitve gospodarskega sodelovanja med obema državama. Srečala sta se z lendavskim županom Janezom Magyarjem, beseda pa je tekla o revitalizaciji industrijskega kompleksa v Lendavi ter o izkoriščanju geotermalnih virov in inovativni brezogljični proizvodnji energije.

    Slovenski minister za gospodarski razvoj in tehnologije je ob robu srečanja povedal, da sta se z madžarskim kolegom Laszlom Palkovicsem letos srečala že tretjič, kar je dokaz dobrega sodelovanja med državama na vseh področjih. Trgovinska menjava je lani znašala 2,3 milijarde, v porastu so investicije na obeh straneh, rastejo pa tudi prenočitve madžarskih gostov, saj jih je bilo lani skoraj pol milijona. »Nadaljnje sodelovanje želimo ustvariti z vlaganji na področjih digitalizacije in zelenih tehnologij ter razvoja obmejnih področij,« je še izpostavil slovenski minister. Z obmejnimi območji je mislil na Porabje, Prekmurje in obmejni predel Avstrije, skupni projekt pa je načrtovana gradnja testne steze za električna in avtonomna vozila v Zalaegerszegu, kjer bodo priložnost dobili tudi študentje Univerze v Mariboru. Nosilec tega projekta bo Slovenija, medtem ko je Madžarska prevzela vodenje projekta skupnega nastopanja v Afriki Ministra sta se dogovorila, strokovni timi obeh držav pa se bodo srečali januarja prihodnje leto. »Verjamem, da bomo z boljšim medsebojnim sodelovanjem na vseh področjih začeli razbijati meje med obema državama. Tudi to, ki je v naših glavah. Fizično smo jo tako že odstranili," je še poudaril Počivalšek.

    Madžarski minister za inovacije in tehnologijo Palkovics je izjavil, da so v Mariboru prisostvovali podpisu pogodbe o sodelovanju poslovnega grozda na področju avtomobilskih tehnologij. S projektom so začeli pred dvema letoma s podpisom sporazuma med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo z namenom, da bi pospešili sodelovanje med poslovnimi grozdi za izdelavo elektronskih avtomobilov. Drug dogodek delovnega srečanja ministrov obeh držav je bil obisk podjetja, ki je izrazilo željo, da bi se preselilo na Madžarsko. Največ je po mnenju madžarskega ministra prineslo srečanje v Mestni hiši v Lendavi. Spregovorili so namreč o položaju obmejnih območij, ki tako v Sloveniji kot na Madžarskem niso zanimiva za mlade in se po končanem šolanju ne vračajo domov.

    Lendavski župan Janez Magyar je dejal, da je na pogovorih izpostavil potencial lendavske industrijske cone in opuščenega kompleksa Nafte Lendava ter možnost izkoriščanja geotermalne energije, saj bi ta zadostila tudi potrebam geotermalne elektrarne. Ministra sta sicer na novinarska vprašanja ponovila že znana dejstva v zvezi z gradnjo železniške povezave med Lendavo in Redicsem ter Term Lendava.

    Oživitev Lendave
    S srečanjem je bil zadovoljen tudi župan Magyar, ker sta ministra, kot je dejal, podprla idejo, da bi Lendavo kot nekoč močno gospodarsko središče oživeli, predvsem na nekdanjem Naftinem kompleksu.

    Kot poroča STA je Počivalšek ob tem dejal, da je prostor zanimiv in da bo država naredila vse, da najde vlagatelja, ki bi tu vzpostavil proizvodnjo.

    "Take naložbe bo naša država podprla, Lendava pa je mesto, kjer se lahko vlagatelj nadeja maksimalne, to je 20-odstotne podpore naložbi," je še dodal.

    Železniško povezavo bodo proučili
    Pobudo o železniški povezavi med madžarskim Redicsem in Lendavo in Beltinci bodo po besedsh Počivalška proučili. Za Terme Lendava, ki naj bi jih kupilo podjetje s kapitalom madžarske države, pa upa, da ga bodo razvijali boljše kot prejšnji lastniki.

    Palkovics pa je na vprašanje o namerah kupcev odgovoril, da ima podjetje sedež v Sloveniji in da ni v pristojnosti vlade, da bi odločali, kaj se bo z njim dogajalo. Predvideva pa, da bo lastnik vlagal v dejavnost, ki je že tu.

    vir: vestnik.si / N. Juhnov

  • Na Bukovniškem jezeru potekal 2. Otroški kraparski tabor, ki ga je organizirala kraparska sekcija iz Ribiške družine Lendava. Tabora se je udeležilo kar 14 mladih ribičev.

    Z izvedbo 24-urnega kraparskega tabora za mlade ribiče želijo člani kraparske sekcije Ribiške družine Lendava motivirati mlajše generacije nad športnim ribolovom ter hkrati vzpodbuditi moralne vrednote do narave, okolja, rib in ostalega vodnega življenja. Pred začetkom ribolova so člani kraparske sekcije pripravili program skozi katerega so mladi ribiči spoznali Bukovniško jezero, vrste rib v Bukovniškem jezeru in način športnega ribolova Catch & Release.

    Po zajtrku so se mladi ribiči razvrstili v skupine, kjer so po sklopih spoznavali in se učili vseh tehnik krapolova. Predstavljena jim je bila celotna kraparska oprema; od šotorja, ležalnika, palic, stojala za palice, blazine oz. bazena,  carp sackov, podmetalk, vreč za vaganje, do najmanjšega drobnega pribora, ki se največ uporablja pri omenjenem načinu ribolova.

    "Mladi ribiči so se naučili več različnih načinov vezanja trnkov glede na vrste vab, ki se uporabljajo; glede na strukturo dna v vodi, kjer se izvaja krapolov ali drugih dejavnikov, ki poglavitno vplivajo na izbiro najustreznejšega načina," je dejal predsednik kraparske sekcije Ribiške družine Lendava Denis Čolnik.

    S pomočjo akvarijev so otroci spoznali delovanje in obnašanje različnih navez v vodi, hkrati so naveze morali izdelati tudi sami. Videli so lahko kako se topijo razni PVA sistemi, kako dejansko vaba izgleda v vodi, kako se razne vabe topijo, obenem pa so pridobili veliko ključnih nasvetov s prve roke članov kraparske sekcije.

    Preko krme za ribe so mladi ribiči spoznali precej vrst hrane, obenem pa so pridobili veliko znanja o tem, v kakšnih pogojih je posamezna izbira najbolj zanimiva za določeno vrsto ribe. Tudi ribe so se nasitile, saj so se mladi ribiči med drugim naučili pravilnega hranjenja s fračo, kobro, spombom in med drugim tudi z daljinskim čolnom.

    Ob osvojenem znanju iskanja najbolj primerne lokacije za ribolov s pomočjo markerja ali deeperja so mladi ribiči praktično spoznali celoto krapolova, ki se je pričel po kosilu. Pod budnimi očesi članov kraparske sekcije so mladi ribiči krapolov izvajali  sami, le tu in tam je bil potreben le še kakšen nasvet ali majhna pomoč.

    "Ob vsaki ujeti ribi je bilo veselje otrok neizmerno. Občudovanja vredno je bilo opazovati lepo ravnanje z ribami mladih ribičev, ki so prejeto znanje v dopoldanskem času pridno koristili do nedeljskega jutra. Tudi spanje v šotorih, na ležalnikih, je bila otrokom zanimiva izkušnja," je še dejal Čolnik.

    VIR: Vesnik.si / Foto Denis Čolnik

  • V Lendavi so ljudje ogorčeni, ker je okoljsko ministrstvo odpravilo Arsov sklep o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja Bioplinarni Lendava oziroma njenemu upravljavcu Ecos Centru, pravi lendavski župan Anton Balažek.

    Kljub vsem nevšečnostim in okoljski škodi, ki jo je v obdobju svojega delovanja povzročila bioplinarna, dovoljenje za njeno delovanje ostaja veljavno. A to ne pomeni, da bo lahko kmalu spet začela delovati, saj ostaja veljavna inšpekcijska prepoved obratovanja, dokler upravljavci ne bodo odpravili vseh nepravilnosti. Toda družba Ecos Center, najemnica bioplinarne, zadnje mesece ne kaže volje za ponovni zagon naprave.

    Po poročanju stečajnega upravitelja Matjaža Nanuta, ki vodi stečajni postopek lastnice bioplinarne, družbe Ecos, je najemnica »zelo slabo odzivna«, že nekaj časa ne plačuje najemnine in ne izvaja ukrepov, ki jih je odredila okoljska inšpekcija. Stečajni upravitelj se pripravlja na prvo dražbo za prodajo bioplinarne in ga (ne)sodelovanje Ecos Centra ne zanima več pretirano.»

    Da OVD bioplinarne ostaja veljavno, za nas v stečajnem postopku ne pomeni nič, saj bo novi lastnik moral zahtevati spremembo upravljavca v dovoljenju in pri tem izpolniti enake pogoje, kot če bi dovoljenje pridobival na novo. Prodaja bo morda le malo lažja zaradi boljšega občutka kupcev, da dovoljenje ostaja,« pravi Darinka Zorko iz pisarne Matjaža Nanuta.

    Lastnik Ecos Centra Jožef Pavlinjek ni odgovoril na naše telefonske klice, lendavski župan Balažek pa pravi, da so z občine na MOP poslali dopis z zahtevo po reviziji odločitve o odpravi odvzema OVD. »Če se na MOP ne bo zgodilo nič, imamo pripravljene protiukrepe,« je napovedal.
    VIR: DELO.si

  • V Lendavi se je v soboto, 31. avgusta, odvilo največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji Bogračfest 2019, ki poteka pod okriljem Festivala Vinarium.

    Na tekmovališču v skupni dolžini 700 metrov se je letos pomerilo 100 ekip, ki so se potegovale za naziv mojstra bograča in najlepše urejeno tekmovališče. Najboljši bograč je po oceni komisije skuhala ekipa Dolgovaščanov, za najlepše urejeno tekmovališče pa so razglasili ekipo s sosednje Madžarske Héthatár Nemzetismereti Egyesület.

    Ocenjevalna komisija je pod taktirko Jožefa Horvata za najboljši bograč ocenila tistega, ki so ga skuhali Dolgovaščani in tako postali mojstri bograča. Vodja ekipe Borut Bači je nad zmago bil presenečen, saj so v preteklih letih bili zmeraj pri vrhu, toda sedaj jim je le uspelo: »To je nekaj neverjetnega, ni delo enega samega ali dveh ali treh, ampak celotne ekipe oziroma celotne vasi.«

    Drugo mesto je osvojil NK Čentiba, tretji so bili Pikado Team Netko. Komisija je skupno podelila šest zlatih priznanj. Prvouvrščena ekipa je bila nagrajena z adrenalinskim paketom Mura Adventure; druga je prejela bon za doživetje razpršenega Hotela Vinarium, tretja ekipa pa je tako kot najlepše urejeno tekmovališče prejela praktično nagrado.

    Pred razglasitvijo mojstrov bograča je priznanje župana Občine Lendava za predanost in dolgoletno delo kot vodja Bogračfesta prejel Igor Kolenko. Vse od začetkov prireditve leta 2005 je Igor s sodelavci dosegel, da se je Bogračfest razvil v največjo kulinarično-turistično prireditev v Sloveniji in je zaslužen za Bogračfest v obliki, v kakršni poteka danes.

    Po ocenah organizatorja je Bogračfest skozi ves dan skupaj z večernim delom pritegnil okrog deset tisoč obiskovalcev, ki so lahko občudovali kuharje pri delu na ulici ter se udeležili spremljevalnega programa.

    Pri razdeljevanju sestavin je bilo med 100 ekip razdeljenih skupno okoli 400 kilogramov mesa in prav toliko krompirja, 260 kg čebule ter 6 kg česna. Vsaka tekmovalna ekipa pa je poleg obveznih začimb in ostalih pripomočkov prejela še predpasnike Bogračfest in spominsko fotografijo.

    Vir: pomurec.com

  • NAFTA 1903 – KALCER RADOMLJE 1:0 (0:0)
    1:0, Dino Cvrtila, 76.
    Včeraj zvečer se je pod reflektorji lendavskega stadiona za Nafto 1903 odvil prvi krog 2. državne lige. Lendavčani so se pomerili proti Radomljanom in kljub težkemu boju uspeli iztržiti zmago z 1:0.

    Pred kamerami Sportkluba sta se v sobotnem večeru udarili zasedbi Nafte in Radomelj. Mlinarji so v prvem polčasu nekajkrat ogrozili vrata Florijana Raduhe, ki pa se ni pustil premagati. Domači strateg Franc Fridl je v drugem polčasu v igro poslal Dina Cvrtila, ki je močno poživil domačo igro. Nekdanji član Veržeja in Krke je že kmalu po pričetku drugega dela srečanja zatresel okvir radomeljskih vrat, sredi drugega polčasa pa je z glavo zadel po prostem strelu z leve strani igrišča. Točke so ostale v Lendavi, modri pa so potrdili visoke ambicije v letošnjem prvenstvu.

    VIR: nafta1903.s / Foto : Gregor Čiček

  • Drava ni več prva zasledovalka soboške Mure. Na drugo mesto lestvice 2. SNL so po zmagi v zaostali tekmi 21. kroga nogometaši Nafte, ki so v mrežo kranjske Zarice pospravili kar devet zadetkov.

    NAFTA 1903 - ZARICA KRANJ 9:0 (4:0)
    Strelci: Roginić (6', 30', 54', 62'), Monjac (26'), Leuštek (28'), Vinko (52', 74'), Oštrek (56')

    Gorenjci so sicer v Prekmurje pripotovali s precej zdesetkano zasedbo, saj je Brane Pavlin pogrešal kaznovana Ahačiča in Matiča ter poškodovane Šaljo, Vrandečiča in Kopača. Kranjčani so v večernem obračunu naleteli na motiviranega nasprotnika, saj so se Lendavčani želeli odkupiti za sobotni poraz z Radomljami, ki so Nafti zadale sploh prvi poraz na domačih tleh.

    Festival zadetkov je v šesti minuti odprl Marko Roginić, ki je za hrbet gostujočega vratarja Lazarja Mikovića pospravil kar štiri zadetke in na vrhu ligaške lestvice strelcev ujel Luko Bobičanca. Vodstvo gostiteljev je v 26. minuti podvojil Mateo Monjac, dve minuti zatem je bil natančen še Leon Leuštek. Po pol ure igre je bil rezultat že 4:0, drugega zadetka večera se je veselil Roginić, ki je postavil tudi izid polčasa.

    Kranjčani so imeli črne minute tudi v drugem polčasu, med 52. in 54. minuto so se veselili Vedran Vinko, Marko Roginić in Stjepan Oštrek, že nekajkrat omenjeni Roginić pa je po dobri uri igre zadel še četrtič ta večer. Piko na i visokemu domačemu slavju je v 74. minuti postavil Vinko.

    Nafta bo v soboto gostovala pri Iliriji, Zarico pa čaka pomemben obračun spodnjega doma lestvice. V Kranju bodo gostovali Brici.

    VIR: 2SNL

  • Nogometaši Nafte so v zaostali tekmi 19. kroga druge lige v Lendavi premagali Cherrybox24 Tabor Sežano s 3 : 1 (1 : 1) in se približali drugouvrščeni Dravi le na dve točki zaostanka.

    Nafta je imela v prvem polčasu več priložnosti, eno od njih pa je za vodstvo domačih z 1 : 0 izkoristil Mateo Monjac. Kmalu za tem so gostje izenačili, ko je bil v 32. minuti po hitrem protinapadu uspešen Davor Škerjanc - 1 : 1. Po odmoru je vajeti v svoje roke oz. noge vzel domači napadalec Marko Roginić in Nafto znova popeljal v vodstvo že v 48. minuti - 2 : 1. Roginić je zmago Lendavčanov potrdil v 69. minuti s svojim drugim zadetkom - 3 : 1. Malce pred koncem srečanja je bil zaradi nevarne igre izključen vratar domačih Jurica Valentić, a je izid do konca ostal nespremenjen.

    Nafta ima s to zmago sedaj 45 točk, kar je le dve manj od ptujske Drave (47), vendar bodo Lendavčani poleg domače tekme z Radomljami v soboto ob 14. uri  imeli v torek ob 19. uri še zaostalo tekmo 21. kroga s kranjsko Zarico, in to spet na domačem terenu. Če bodo slavili v obeh srečanjih, bodo z drugega mesta gotovo izrinili Dravo, ki bo ta konec tedna igrala samo eno tekmo. Nafta je srečanje s Taborom začela v postavi: Valentić, Leuštek, Živko, Šeruga, Malešević, Novinič kap., Oštrek, Osmanaj, Monjac, Vinko, Roginić.

    Poleg obračuna Nafte in Tabora sta bili na sporedu še dve zaostali tekmi 19. kroga druge lige: Kalcer Radomlje - Fužinar Ravne Systems 1 : 1 in Brda - Roltek Dob 4 : 0. Ravno z vse boljšimi Brdi se bo v Vipolžah v nedeljo pomerila vodilna Mura.

    VIR: Vesnik.si

  • Melita Kontrec. Simpatična, zgovorna televizijska voditeljica, nepogrešljiva na kulturnih dogodkih, na katere vas popelje v oddaji Poletna scena. Rojena Lendavčanka soustvarja tudi program za pripravo Lendave na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture 2025. Želi si, da se kultura spet vrne v mesto in zaživi, kot je v času njene mladosti, ko je nastopala v domačem gledališču.

    Poletna scena. Do kod seže vaša oddaja, samo po Sloveniji ali tudi širše?

    Trudimo se, da pokrijemo čim več dogajanja, v skladu z dopisništvi in produkcijskimi zmožnostmi seveda. Smo veseli, ker nam kdaj uspe tudi kakšen skok v tujino. Radi dajemo vpogled v nove lokacije in dogodke tudi na manj obljudenih koncih.

    Je dogajanje centralizirano v prestolnici ali opažate morda rast dogodkov tudi po manjših krajih?

    Prestolnica še vedno prevladuje, kar je nekako logično in se mi zdi tudi prav, saj je tukaj največji pretok ljudi, opažam pa, da se kulturnemu dogajanju pridružujejo številne manjše skupnosti in se je zadnja leta pojavilo precej novih festivalov. Letos je bil recimo zanimiv festival v Kostanjevici na Krki, pa Poletje z biseri v Kopru, navsezadnje se prebuja tudi Lendava s pripravami na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture. Glede na to, da sem Lendavčanka, tako z veseljem sodelujem v programskem svetu za pripravo, v konkurenci za naziv pa sta še Ljubljana in Nova Gorica. Sem kar malo ponosna, da lahko vsa ta leta izkušenj in znanja, ki sem jih nabirala, sedaj nekako vrnem mestu. Navsezadnje sem tam začela s svojo prvo gledališko skupino, ko Lendava še ni imela niti kulturnega doma oziroma niti enega poštenega odra, pa nas je vseeno vodilo navdušenje do ustvarjanja.

    Držimo pesti za Lendavo. Kje kot domačinka vidite prednosti svojega mesta, da dobi naziv Evropska prestolnica kulture 2025?

    Gre za mesto z bogato zgodovinsko preteklostjo, kjer je dvojezičnost uradna, kulturno pa ta prostor bogatijo Slovenci, Madžari in Hrvati, pa tudi druge etnične skupine, denimo Romi. Tako stavim malo na medkulturno in mednarodno sodelovanje. Veliko ima za ponuditi, še posebno pa bi radi s tem projektom Lendavo približali Slovencem, da ne bo to le še eno mesto na vzhodu, tam nekje na koncu sveta, kot radi rečejo. Želim si, da se kultura spet vrne v mesto in da bo spet tako, kot je bilo v moji mladosti, na katero imam lepe spomine.

    Se pogosto vrnete domov?

    Moram reči, da premalokrat. Morda se bom zdaj več, zaradi službene dolžnosti. Čeprav sem v teh letih zdoma izgubila vse stike in tam nimam družabnega življenja, se vedno rada vračam. Že zaradi tega, da obiščem mamo.

    Zdi se mi, da se Slovenci na področju kulture premalo povezujemo in vsak obdeluje svoj vrtiček, namesto da bi se povezali v en velik vrt. Kakšen je vaš pogled na to?

    Osebno menim, da je tega premalo in bi bilo dobrodošlo. Nekateri imajo že dolgoletno tradicijo in vztrajajo v tem, da držijo svoj kos pogače, na drugi strani pa se organizira veliko novih festivalov s podobnimi vsebinami, ki bi morda lažje preživeli, če bi se združili. Ko se v enem manjšem kraju na isti dan zgodita dva podobna dogodka hkrati, vidiš, da se ljudje med sabo niti ne pogovarjajo, niti jih ne zanima, kaj počnejo drugi. Rezultat tega pa je seveda manjša obiskanost, ker ni tolikšne kapacitete ljudi. Malo več bi se lahko prilagajali drug drugemu.

    A še vedno ima dogajanje v manjših krajih prav poseben čar, morda prav zaradi te velike zavzetosti organizatorjev in na drugi tudi obiskovalcev, ki so željni kulture.

    Res je. Ljudje hrepenijo po kulturi, radi slišijo dober koncert, radi pogledajo dobro predstavo, in če tega ni pogosto, potem so takrat, ko je, toliko bolj navdušeni in z večjim žarom pričakujejo. Ker ni tolikšne poplave dogodkov. Spomnim se, da sem kot najstnica z vznemirjenjem pričakovala kakšen festival, saj jih ni bilo veliko. Podobno je tudi na strani lokalnih organizatorjev in zato vložijo velik del sebe v projekte.

    Kakšni dogodki vas najbolj pritegnejo?

    Rada imam gledališče in sodobno umetnost. Trenutno se zelo veselim festivala Mladi levi, rada si ogledam tudi kakšno likovno razstavo. Pa tudi v kino rada zaidem. Film si raje pogledam v kinu kot doma.

    Veliko tega obiščete po službeni dolžnosti, a to najbrž ni enako, kot če se dogodka udeležite zasebno. Koliko se vam obisk kulturnih prireditev prepleta z delom ali greste kdaj kam tudi povsem brez obveznosti?

    To je eno takšno večno vprašanje. Sicer sem vesela, da lahko združim službo s tem, kar imam rada, a kadar delam, je fokus povsem drugje in dogodka ne moreš doživeti v vsej svoji polnosti oziroma ga doživiš drugače, preko avtorjev. V glavi imaš vprašanja, h komu boš šel po izjavo, kako boš napisal tekst, zmontiral... Res je, da večino zadev obiščem po službeni dolžnosti, in zato sem takrat, ko sem lahko doma, raje doma in se me težko spravi kam. Mora biti nekaj, česar resnično ne bi rada zamudila. Recimo Poletna muzejska noč, na njo grem vsako leto, mi je en tak poseben dogodek, ki ga obiščem povsem sproščeno.

    VIR: vecer.com / Katja Štingl / Foto
    Intervju je bil objavljen v reviji STOP

  • Na poročanje o zaprtju MKI Mansarda v Lendavi se je z izjavo za javnost odzvalo vodstvo Kluba študentov Lendava in predsednik Huso Jusić.

    "V zadnjih dnevih opažamo veliko polemik glede zaprtja zavoda MKI Mansarda. Obenem tisti, ki ne razpolagajo z zadostnim številom informacij, vidijo ali želijo videti Klub študentov Lendava (KŠL) kot glavnega krivca.

    KŠL nikakor ni, bodisi posredno ali neposredno, odgovoren za zaprtje zavoda, saj je zavod samostojen organ ter je tako tudi deloval. KŠL je zavodu vedno nudil vso možno podporo, zato zavračamo govorice, ki nas žalijo in žalostijo, da vodstvo KŠL ni imelo interesa zavoda ohraniti.

    Namen in poslanstvo KŠL ni ohranjanje »gostinskega obrata« in zavoda pri življenju, temveč ustvarjanje različnih aktivnosti in ugodnosti za vse študente in dijake. S svojimi aktivnostmi bomo nadaljevali ter jih nenehno nadgrajevali, ne glede na to, kje se bodo izvajale. Še enkrat želimo poudariti, da v vodstvu KŠL ostro nasprotujemo objavam, ki širijo lažne in nepreverjene informacije in dajejo napačen vtis ter tako delajo krivico nam in vsem našim članom."

    VIR: Vecer.com / Majda Horvat / Foto Jože Gabor

  • Ljubiteljsko ljudsko petje in igranje negujejo v številnih društvih
    Med množico manifestacij in prireditev, ki se letos odvijajo v Lendavi kot predpriprava na kandidaturo »Lendava - evropsko mesto kulture 2025«, je v dneh od 27. do 31. avgusta pred stolpom Vinarium v Lendavskih goricah potekal »Festival ljubiteljske kulture«, ki ga je pripravila Zveza kulturnih društev Lendava. Tako je v torek, 28. avgusta zvečer, nastopilo kar 118 ljubiteljskih pevcev in glasbenikov, ki se združujejo v 15 skupinah po Pomurju, pa tudi v sosednji Madžarski.

    Nastopili so: mešani pevski zbor »Renkovski pevci« Kulturnega društva Anton Martin Slomšek Renkovci, ljudski godci »Gomilički Degaši« Kulturno-prosvetnega društva Pedal Gomilica, madžarski ljudski pevci Kulturnega društva Petöfi Sandor Dolina, madžarski ljudski pevci Turistično - kulturnega društva Tulipan Radmožanci, ljudske pevke Kulturnega društva Fran Saleški Finžgar Žižki, madžarske pevke iz Male Kaniže (Arvacska Dalkör Kiskanizsa) na Madžarskem, slovenske ljudske pevke Kulturno - turističnega društva Tulipan Radmožanci, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Štefan Raj Turnišče, madžarski ljudski pevci Kulturnega društva Jozsef Attila Kapca, slovenski ljudski pevci Kulturnega društva Hotiza, ljudske pevke Kulturnega društva Renkovci, ljudska pevca (zakonca Donko) Kulturnega društva Bistrica, slovenski ljudski godci »Gaberski mantraši« Kulturnega društva Zarja Gaberje, vokalno - instrumentalna skupina »Cvetje v jeseni« pri Društvu upokojencev Tišina ter madžarske ljudske pevke Kulturnega društva Petöfi Sandor Čentiba.

    Nastope sta povezovala napovedovalka v slovenščini ter napovedovalec v madžarščini, vsem skupinam je Danijela Hozjan iz ZKD Lendava izročila pisna priznanja, vsi pa si bili po svojem nastopu deležni še pogostitve z jedačo in pijačo.

    VIR: http://novice.najdi.si/ Filip Matko Ficko

  • PROTI ISLANDIJI ODLOČNO PO PRESENEČENJE Lendava: 06.04.2018

    Danes, v petek, se v Lendavi nadaljujejo kvalifikacije za žensko svetovno prvenstvo, ki bo leta 2019. V Slovenijo prihaja izbrana vrsta Islandije, ki se bo pomerila z našo reprezentanco. Obračun bo moč spremljati v neposrednem prenosu na Sportklubu 1.

    V kvalifikacijski skupini 5 vodijo Nemke, Slovenija je po treh odigranih tekmah četrta s tremi točkami, Islandija je tretja (sedem točk). Slovenija je premagala Ferske otoke (5:0) ter priznala premoč Nemčiji (0:6) in Češki (0:4). Lara Prašnikar je s tremi goli vodilna slovenska strelka v teh kvalifikacijah, po en gol sta dodali Sara Agrež in Špela Rozmarič.

    „Moram reči, da sem navdušen nad pristopom, zagnanostjo, delavnostjo, disciplino in odgovornostjo deklet,“ je uvodoma povedal selektor ženske izbrane vrste Borut Jarc.

    Kvalifikacije za SP 2019:

    Lendava, 6.4.
    Slovenija – Islandija (17.00)

    Domžale, 10.4.
    Slovenija – Nemčija (16.00)

    Slovenska reprezentanca:
    Melanija Pasar (ŽNK Ankaran), Lana Golob (ŽNK Moje-lece.si Radomlje), Špela Rozmarič (ŽNK Teleing GMT Beltinci), Kristina Erman (PSV Eindhoven NIZ), Katarina Gadnik (ŽNK Moje-lece.si Radomlje), Anja Prša (ŽNK Teleing GMT Beltinci), Laura Škvorc (ŽNK Olimpija Ljubljana), Kaja Eržen (WFC Tavagnacco ITA), Maruša Sevšek (ŽNK Olimpija Ljubljana), Karmen Ulbin (ŽNK Moje-lece.si Radomlje), Manja Rogan (ŽNK Olimpija Ljubljana), Dominika Čonč (RCD Espanyol ŠPA), Kaja Korošec (ŽNK Teleing GMT Beltinci), Lara Prašnikar (Turbine Potsdam NEM), Nika Babnik (ŽNK Krim Rolljet), Zala Kuštrin (ŽNK Teleing GMT Beltinci), Kaja Jerina (ŽNK Moje-lece.si Radomlje), Barbara Kralj (ŽNK Moje-lece.si Radomlje), Špela Kolbl (ŽNK Teleing GMT Beltinci), Evelina Kos (ŽNK Olimpija Ljubljana), Zala Meršnik (ŽNK Teleing GMT Beltinci), Ines Krajnc (ŽNK Maribor).

    Prenesti na tekmo

    „Želim si, da bi vse te lastnosti ter bogato nogometno znanje, ki ga dekleta imajo, prenesemo na tekmo! Pa ne le za 30, 45 ali 60 minut, ampak na celo srečanje! Želel bi, da nam ta transformacija čimpreje uspe,“ nadaljuje Jarc, ki je ekipo zbral 3. aprila, vse treninge pa je ciljno usmeril na Islandijo, ki se ji bo Slovenija jutri postavila po robu. V torek sledi v Domžalah še obračun z Nemčijo.

    „Direktno in konkretno se pripravljamo na petkov obračun. Vemo, kako igra Islandija. Da je agresivna, odločna. Tekmice napadajo že v zadnji liniji. Tudi za to imamo rešitve, predvsem pa moramo odgovoriti z identično mero agresivnosti in odločnosti,“ meni Jarc.

    Selektor pričakuje, da se agresija pokaže tudi v statistiki, ki šteje rumene kartone. „Ne sme se nam zgoditi, da se na tekmi ne prejme kartona,“ je jasen Jarc, ki se zaveda, da bodo tekmice od prve sekunde napadle. „Islandija je taka ekipa, ki lahko tak presing izvaja celo tekmo, ne pa 20, 30 minut, a tudi na to smo pripravljeni,“ pove selektor, ki pravi, da ni tu, da bi jokal zaradi malih poškodb in težav. „Zbrali smo se, da vzamemo točko! Mi smo Slovenija, igramo doma,“ odločno pristavi selektor, reprezentanca pa je v teh dneh dobila tudi dokončno hierarhijo: kapetanka je Mateja Zver, namestnica Dominika Čonč, njej pa sledi Lara Prašnikar.

    Več na NZS.si

  • V Lendavi naj bi do začetka novembra uredili igrišče z umetno travo, zaradi zasedenosti izvajalcev pa nogometna akademija z vso pripadajočo infrastrukturo še ne bo stala letos.
    Kot smo že poročali, bo v Lendavi zrasla sodobna nogometna akademija, za katero so si odgovorni pred časom želeli, da bi stala že do konca letošnjega, a so se načrti nekoliko spremenili. Bi pa naj do začetka novembra vendarle uredili igrišče z umetno travo ob Dvojezični srednji šoli.

    "Kar se tiče tega prvega dela, je zdaj dobavljena tudi umetna trava in do začetka novembra pričakujemo, da bodo dela končana. Glede večjega dela, kjer bosta dve igrišči za vadbo, pa je urejena vodna vrtina, ki se bo uporabljala za zalivanje igrišč," pravi Igor Magdič, ki je pri lendavskem drugoligašu zadolžen za stike z javnostjo.

    Seveda nas je zanimalo, kako daleč so v Lendavi z gradnjo ostale pripadajoče infrastrukture, torej objektov med Termami Lendava in Trimlini. Čeprav je bila želja, da bi že letos začeli z deli, ampak temu ne bo tako. Prvotni plan, da bi bila akademija končana že letos, se ne bo uresničil.

    "Točne časovnice še ni, predvsem zaradi zasedenosti izvajalcev. Želja je bila, da se dela začnejo že letos, vendar bo težko. Verjamemo pa, da bo akademija prihodnje leto že stala. Podobno smo sicer rekli tudi za 2019, a so se stvari žal izjalovile".

    Kot pravi, so se nekoliko spreminjali projekti, ob tem se je zavleklo tudi samo projektiranje pripadajočih objektov. Ob tem dodaja, da so stvari sedaj urejene, vložili so tudi prošnjo za gradbeno dovoljenje, za katerega upajo, da ga dobijo čimprej.

    Doslej vložili milijon evrov
    Nogometna akademija v Lendavi naj bi, kot smo že pisali, zajemala ureditev treh nogometnih igrišč, dve od teh z naravno travo in eno z umetno travo. Igrišča bodo tudi ogrevana. Kar se tiče samega objekta akademije, pa Magdič pravi:

    "Šlo bo za bivalne prostore, fitnes, sobe za igralce in prostore za potrebe akademije. Želja je, da bi to kasneje postal dijaški dom, kjer bi lahko imeli športni razred z igralci od drugod. V objektu je predvidena tudi restavracija".

    V Lendavi so za potrebe akademije trenutno porabili približno milijon evrov, dodatnih pet pa naj bi bilo vloženih v ostalo infrastrukturo. Sredstev sicer ni na računu kluba, so pa rezervirana za ta projekt.

    "Ko jih bomo potrebovali, jih klub lahko takoj dobi. Celotna investicija bo znašala približno šest milijonov, od tega smo do zdaj porabili približno milijon evrov".

    Nogometna akademija bo Nafti pomagala pri zasledovanju cilja kluba, ki želi prihodnost graditi na mladih. Takšen cilj so si zadali tudi letos, a ga trenutno ne zasledujejo najboljše.

    "Cilj, ki pa ga trenutno še ne zasledujemo, je dati priložnost čim večjemu številu mladih igralcev. To se trenutno še ne dogaja, toda želimo si ustvariti bazo za prihodnost. Tudi zato smo pripeljali nekaj mladih igralcev, ki še čakajo na svojo priložnost. Verjamem, da jo bodo tudi dobili".

    Lani je bil cilj preboj med prvoligaše, letos ni
    Samo po sebi se je seveda ponudilo vprašanje o tem, če je cilj kluba tudi preboj med prvoligaše.

    "Ne, ne. To je želja navijačev in podpiramo to, da imajo ljudje visoke cilje. Toda to v tej sezoni nikoli ni bil naš cilj. Lansko leto je bil cilj preboj med elito, a smo ugotovili, da se moramo bolj posvetiti delu z mladimi, da bomo potem lahko napadali prvo ligo".

    Z vzpostavitvijo nogometne akademije se v Lendavi sicer že kažejo prvi rezultati, saj se je številka mladih nogometašev povišala iz 100 na 160. Kot pravi Magdič, je njihova največja prednost ta, da nogometašem omogočajo prevoz na trening in razbremenijo starše. V klubu imajo namreč tri kombije in voznike, ki na dnevni bazi prevažajo nogometaše.

    Manjše korake glede akademije v Lendavi torej že počnejo, vsi pa z nestrpnostjo čakajo, da se bodo začeli tudi tisti večji, ki bodo klubu dali dodano vrednost.

    vir: sobotainfo.com

  • Železniška proga Lendava-Beltinci korak bliže resničnosti.
    Na delovnem srečanju sta župana pobratenih mest Zalaegerszega in Lendave dogovorila sodelovanje v prizadevanjih za razvoj novih železniških povezav.

    Zoltán Balaicz in Anton Balažek sta sklenila aktivnosti Madžarske in Slovenije povezati v projektu, ki bi nam do leta 2025 lahko prinesel tudi železniško progo med Beltinci in Lendavo.

    S skupnimi močni za boljše povezave
    V času, ko se odpirajo nove priložnosti na področju gospodarstva oziroma turizma, sta Zalaegerszeg in Lendava, ki sta skozi leta vzpostavila dober odnos, na pragu novega sodelovanja.

    Medtem ko bo madžarska stran svoje aktivnosti osredotočila na železniško povezavo z Lendavo, bomo v Sloveniji nadaljevali aktivnosti za vzpostavitev železniške proge Lendava - Beltinci.

    Povezava izrednega pomena
    Kot nam je povedal Balažek, tovrstne zadeve zahtevajo vsaj srednjeročno načrtovanje.

    »Potreba po tej progi, po tej železniški povezavi, ne samo Lendave z Madžarsko, ampak predvsem Lendave z Beltinci je zelo pomembna,« poudarja lendavski župan.

    Ob tem dodaja, da je trajnostni prometni režim, h kateremu bi že tako morala težiti celotna družba, le eden od pomembnih argumentov:

    »Imamo eno največjih blagovnih rezerv na območju Balkana. Prevoz naftnih derivatov, ki se skladiščijo tukaj v Lendavi, s cisternami po cestah zagotovo ni najprimernejši. Po drugi strani – če želimo oživiti lokacijo nekdanjega podjetja Nafta Lendava, je prav tako železniška proga izredno pomembna. Zato mi je nekako žal, da so se pri izgradnji avtoceste ustavile aktivnosti na tem, da so določene tri možne trase povezave Lendave z Beltinci. Sedaj si prizadevamo, da bi s tem tudi nadaljevali in imamo seveda tudi podporo slovenskih blagovnih rezerv oziroma Zavoda za blagovne rezerve.«

    Po novi progi leta 2025?
    Po njegovem mnenju mreženje zagotovo predstavlja projekt, ki si zasluži ne le pozornost temveč morda tudi evropske vire. Kot optimisti so tako že začeli trdo delati na tem:

    »Jaz osebno si tega želim do leta 2025. To pomeni, da madžarska stran bolj intenzivno dela na tej povezavi Lendava-Rédics, mi bomo pa s strokovnimi inženiringi začeli intenzivirati aktivnosti na progi Lendava-Beltinci. Verjamem, da trdo delo in neki jasni cilji, prinesejo rezultat in da je mogoče optimistično, ampak tudi povsem realistično, da bi lahko to imeli do leta 2025,« razlaga Balažek.

    Po poročanju lendavadanes.si je Lendava podpore s strani Zalaegerszega sicer deležna tudi v okviru kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025, pri čemer naj bi madžarsko mesto tudi aktivno sodelovalo.

    VIR: Sobotainfo.com

  • Občina Lendava je minuli petek gostila konferenco Forum Lendava – Europa Futura, ki predstavlja integralni del projekta kandidature Lendave za naziv EPK 2025 z dolgoročno naravnanostjo. Svečano pa so podpisali dogovor o partnerskih povezavah pri EPK.
    Lendava je z glavnim mestom Madžarske podpisala sporazum o pobratenju, ki predstavlja nadgradnjo sodelovanja z Budimpešto in sodelovanje z nadžupanom Istvánom Tarlósem. Podporo prizadevanjem Lendave pri kandidaturi za EPK 2025 sta uradno izrekli tudi krovni organizaciji zamejskih Slovencev na Madžarskem ter avstrijsko mesto Bad Radkersburg.

    Forum Lendava - Europa Futura
    »Lendava kot vitalno stičišče kultur, jezikov in ver, Lendava kot evropski laboratorij in živ vzor evropske ideje sožitja in vzajemnega spoštovanja … Kreativna platforma za nove oblike večdimenzionalnega evropskega povezovanja. Identiteta mesta, ki se je izoblikovala v strpnem sožitju skozi prepletanje različnosti in s sprejemanjem novega,« je bilo glavno sporočilo konference s pomenljivim naslovom Forum Lendava - Europa futura.

    Forum, ki predstavlja integralni del kandidature z dolgoročno naravnanostjo, je nastal na pobudo že desetletja v Ljubljani živečega univerzitetnega profesorja filozofije in zapriseženega Lendavčana Boruta Ošlaja ter doktorja filozofije Walterja Pflugerja, ki se je, kot je to v navadi, na prvi pogled zaljubil v Lendavo. Združila sta sorodni področji delovanja in podala idejo, ki se je razgrnila na konferenci. Poznavalci različnih tem in strok so predstavili svoja stališča, znanje in izkušnje ter s svojimi prispevki pomagali oblikovati del izhodišč za uspešno kandidaturo Lendave za EPK. Le-ta  temelji na čezmejnem sodelovanju slovenskih, hrvaških, madžarskih in avstrijskih mest in regij oziroma županij ter vseh, ki so Lendavi že izrekli podporo.

    Bad Radkersburg in porabski Slovenci podprli kandidaturo Lendave
    Lendava si uresničitve projekta ne predstavlja brez podpore zamejskih Slovencev, s katerimi že desetletja tesno sodeluje. Povezuje ju skupna narodna in jezikovna identiteta, kulturna dediščina, običaji in navade, naravna dediščina ter ne nazadnje tudi skupni razvojni cilji. Sporazum o sodelovanju pri projektu sta podpisala predsednik  Državne slovenske samouprave, Martin Ropoša, in predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, Andreja Kovač.

    Odprtost, gostoljubnost, bogata zgodovinska preteklost, kulturna raznolikost ter številni primeri dobrih praks, ki jih nudi mesto Bad Radkersburg, so neprecenljivega pomena. S sodelovanjem mesta Bad Radkersburg pri projektu EPK želi Lendava poleg čezmejne dimenzije okrepiti tudi sodelovanje na kulturnem, turističnem in gospodarskem področju ter vzpostaviti dolgotrajne pristne prijateljske vezi. Sporazum je podpisal župan mesta Bad Radkersburg, Heinrich Schmidlechner, ki v partnerskem sodelovanju vidi številne priložnosti.

    Pobratenje z glavnim mestom Madžarske
    Z nadgradnjo sodelovanja, izmenjavo izkušenj, medsebojno pomočjo ter povezanostjo želi Lendava z mestom Budimpešta pisati zgodbo o dolgotrajnem prijateljstvu. Povezuje ju iskrena želja po sodelovanju, dobrih odnosih ter skupni razvojni cilji. S pobratenjem želita mesti še bolj povezati prebivalce, ohranjati kulturno dediščino, okrepiti kulturno izmenjavo, turizem, predvsem pa deliti in izmenjevati izkušnje.

    »Lendava je prvo mesto iz katere od naših sosednjih držav, kjer živi madžarska manjšina, s katerim je Budimpešta odslej pobratena. Ta trend želimo v prihodnje še nadaljevati,« je ob podpisu povedal nadžupan István Tarlós.

    Župan Občine Lendava Janez Magyar je še posebej vesel tesnejšega sodelovanja z Budimpešto ter nadžupanom Istvánom Tarlósem, s katerim sta na dunajskem družabnem dogodku, katerega pobudnica je bila veleposlanica Republike Slovenije na Dunaju, Ksenija Škrilec, navezala pristen prijateljski stik ter dala skupno pobudo za pobratenje dveh različno velikih mest z enako velikim srcem.

    VIR: mariborinfo.com


  • V drugem krogu lokalnih volitev v Lendavi, je slavil Janez Magyar z 372 glasovi prednosti pred Dejanom Süčem.

    Mesto Kandidat Predlagatelj Št. glasov Odstotek glasov
    1. JANEZ MAGYAR  SDS IN NSi 2.289 54,42 %
    2. DEJAN SÜČ SVEN SARJAŠ IN SKUPINA VOLIVCEV 1.917 45,58 %

    VOLILNA UDELEŽBA

      2.12.2018
    drugi krog
    Število volilnih upravičencev: 9.247
    Skupaj glasovalo po imeniku: 4.241
    Število oddanih glasov (za župane): 4.241
    Število neveljavnih glasov (za župane): 35
    Glasovalo s potrdilom (za župane): 0
    Volilna udeležba (skupaj): 45,86 %
  • Ob potoku Ledava v Lendavi so danes japonsko češnjo sakuro zasadili namestnik veleposlanika Japonske v Sloveniji Aoki Takashi, predsednik uprave Daihen Varstroj Matjaž Vnuk in župan Občine Lendava Janez Magyar.

    Češnja, ki so jo zasadili, bo del drevoreda 69 japonskih češenj sakura v dolžini 690 metrov ob cesti, ki pelje mimo nogometnega igrišča. Pred tem sta v Mestni hiši Matjaž Vnuk in Janez Magyar podpisala Mamorandum o sodelovanju pri Projektu Sakura. Gre za projekt Veleposlaništva Japonske v Sloveniji. Drevored so posadili v spomin na olimpijske in paraolimpijske igre v Tokiu leta 2020 ter na trideseto obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo.

    Namestnik japonskega veleposlanika v Sloveniji Aoki Takashi je povedal, da japonske češnje sakura v Sloveniji sadijo tam, kjer imajo dobro poslovno, kulturno ali kako drugo sodelovanja, kot je to tudi v Lendavi. Češnje sakura, ki so jih zasadili tudi v Lendavi, so eden znanih simbolov japonske, ki bodo krasile tudi to mesto.

    Predsedniku uprave podjetja Daineh Varstroj Matjaž Vnuk je povedal, da je podjetje v Lendavi že 58 let, Daihen korporacija s podjetjem Varstroj sodeluje od leta 2006, od leta 2013 pa so njen stoodstotni lastniki. K Projektu Sakura so pristopili v skladu s poslanstvom korporacije, da sodelujejo z lokalno skupnostjo. Z njim še nadgrajujejo sodelovanja z občino Lendava.

    Lendavski župan Janez Magyara je dodal, da so začeli načrtovati zasaditev drevoreda novembra lani v sodelovanju s podjetjem Daihen Varstroj. Podpis memoranduma o sodelovanju pri Projektu Sakura pomeni prizadevanje za krepitev sodelovanja na gospodarskem in drugih področjih. Japonska češnja sekura je medovita rastlina, ki jo v Lendavi sadijo v času pred dnevom medovitih rastlin, ki bo 26. marca. Vrednost projekta je 22 tisoč evrov, podjetje Daihen Varstroj pa je prispevalo sedem tisoč evrov.

    vir: vestnik.si