Sporni posegi kmetijske družbe na plazovitem območju spet burijo duhove. Inšpekcijski postopki še niso povsem končani.
Hrib Čonka v Lendavi, med domačini bolj znan kot Csukadomb, je zaradi svoje specifične peščeno-laporne sestave opredeljen kot plazovito območje, kjer se občasno pojavljajo plazovi in zdrsi zemlje. Najbolj znan primer je iz junija leta 2016, ko se je s pobočja odtrgala skala, težka dve toni in pol, in padla na restavracijo Trije izviri ter bližnje parkirišče ob eni najstarejših vpadnic v mesto. Že pred leti je podjetje Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, ki je lastnik več tamkajšnjih zemljišč in stare obnovljene meščanske hiše, znane kot vila Hermina, izvedlo več zemeljskih del na tem območju, predvsem z namenom revitalizacije starih teras za vinograde in sadovnjake. Sedaj se problematika ponovno zaostruje. Lastniki sosednjih parcel namreč menijo, da je KG Lendava z nadaljnjimi posegi – še posebej nedavnim posekom dreves – dodatno destabiliziralo teren. Kot pravijo, je zaradi plazenja terena že prišlo do poškodb ograje in celo razpok na počitniški hiši enega od sosedov. O spornih posegih so bile že v preteklosti obveščene inšpekcijske službe, a se ni zgodilo nič, trdijo sosedje.
Na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo so nam pojasnili, da se v zvezi s problematiko na območju hriba Čonka vodita dva različna inšpekcijska postopka zoper družbo KG Lendava. Kmetijska inšpekcija vodi postopek zaradi ureditve teras na predmetnem območju, gozdarska inšpekcija pa zaradi ureditve dostopne poti brez ustreznih dovoljenj. Izvršitvi inšpekcijskih odločb se v KG Lendava očitno več ali manj spretno izmikajo in izkoriščajo procesne možnosti za neskončno vrtenje v krogu slovenske birokracije. Kmetijska inšpekcija je namreč julija 2022 izdala odločbo, s katero sta bili družbi naloženi poravnava teras in uporaba zemljišča izključno za kmetijske namene. Ker podjetje, kot navajajo na inšpektoratu, odločbe ni upoštevalo, je bila aprila 2023 uvedena izvršba. Podjetje se je pritožilo, a je kmetijsko ministrstvo njihovo pritožbo zavrnilo. Hkrati so ugotovili, da odločba še vedno ni bila izvršena, zato je lanskega aprila sledila izvršba z denarno prisilitvijo. Zoper ta sklep se je podjetje ponovno pritožilo, odločitev ministrstva pa še do danes ni znana. Na drugi strani je gozdarska inšpekcija maja 2022 začela postopek zaradi gradnje pešpoti brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. Inšpekcija je izdala ureditveno odločbo o sanaciji gozdnega zemljišča na trasi zgrajene pešpoti in vzpostavitvi stanja zemljišča, ki bo primerno za razvoj gozdne vegetacije. Inšpekcijski postopek je v fazi izvršbe, saj po pojasnilih inšpektorata KG Lendava ni v določenem roku v celoti izvedlo naloženih obveznosti. Na inšpektoratu so ob tem za naš časopis poudarili, da je Zavod za gozdove Slovenije marca 2023 izdal družbi KG Lendava na parceli, kjer je zgrajena pešpot, in na dveh sosednjih parcelah odločbo o krčitvi gozda v kmetijske namene. »Iz tega izhaja, da je bil posek dreves izvršen v skladu z izdano odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, inšpekcijski postopek pa se bo nadaljeval zaradi zgraditve pešpoti,« so še pojasnili na inšpektoratu.
"O nevarnosti plazenja le z geomehanskim poročilom
Na Zavodu za gozdove Slovenije pojasnujejo, da izdajajo odločbe o krčitvi gozda v kmetijske namene na podlagi zakona o gozdovih, ki v 21. členu pravi, da je za krčitev gozda v kmetijske namene potrebno pridobiti dovoljenje zavoda, to pa je izdano z odločbo, če zavod ugotovi, da je krčitev gozda v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži gozd oziroma gozdno zemljišče. Ob tem na zavodu opozarjajo, da pri posegih v gozd oziroma gozdni prostor presojajo le vplive na gozd oziroma njegove funkcije in ne vplivov gozda na druge dejavnike v prostoru. »Zavod namreč nima strokovnih kompetenc in pristojnosti, da presoja kakšne so možnosti plazenja nekega terena. To se lahko ugotovi le z geomehanskim poročilom, ki ga izdela strokovno usposobljena institucija. Zavod kljub temu v takih primerih v izreku odločbe lastnike opozori, da morajo novo nastale brežine urediti tako, da se prepreči morebitno premikanje zemljine,« so za naš medij še pojasnili in poudarili, da v drugih upravnih postopkih na zemljiščih na hribu Čonka ne sodelujejo, saj ta površina uradno ni več gozd in tam nimajo pristojnosti."
vir: svet24.si
V starostnih kategorijah do 13 in 17 let je nastopilo sedem članov BK Mladost Lendava.
Pod okriljem Badminton zveze Slovenije je ta konec tedna v Ljubljani potekal 3. turnir do 13 in 17 let v letošnji sezoni. Na turnirju so pod mentorstvom trenerja Nejca Šendlingerja nastopili tudi Pika Breznik, Sven Pahor, Črt Soldat, Kaja Utroša, Evian Wolf, Samo Zupanič in Neža Žitek, člani Badminton kluba (BK) Mladost iz Lendave.
Dekleta so nastopala v starostni kategoriji do 13 let, pri tem so bile uspešne tako med posameznicami kot v igri dvojic. Med posameznicami sta bili v jakostni kategoriji A najuspešnejši Kaja Utroša, ki je osvojila tretje mesto, ter Neža Žitek, ki je bila četrta, je pa skupaj z Utroševo v igri dvojic prav tako osvojila tretje mesto. Pika Breznik se je uvrstila med osem najboljših.
Fantje so nastopali v jakostni kategoriji A in B, v prvi jakostni skupini je nastopil Sven Pahor, ki je tekmovanje zaključil v polfinalu, premagal ga je Matic Knez Ogorelec, ki je postal tudi zmagovalec turnirja. Je pa Pahor osvojil še bronasto kolajno v igri dvojic, kjer sta zaigrala skupaj z Janom Hotkom iz BK Pišece. V jakostni skupini B je tekmoval le Samo Zupančič, ki je osvojil zlato medaljo.
V starostni kategoriji do 17 let sta nastopala Evian Wolf, ki je tekmovanje sklenil med najboljših 16, in Črt Soldat, ki se je prebil vse do polfinala in osvojil četrto mesto. Tudi v igri dvojic sta Wolf in Soldat osvojila četrto mesto.
vir: svet24.si
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavračajo očitke o netransparentnosti postopka glede razdelitve državnih kmetijskih zemljišč v Lendavi. Kot so za STA še navedli v odzivu na kritike in pozive k reviziji postopka, državni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pri odločitvah upošteva zakonodajo ter uradne podatke.
Ministrstvo ne vidi potrebe po reviziji ali ponovitvi razpisa, saj ocenjuje, da je bil postopek izpeljan transparentno in v skladu z veljavno zakonodajo. Po podatkih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS je bilo obravnavanih 115 pritožb, pri čemer so bile tri rešene v korist vlagateljev, \"kar kaže na izjemno nizek odstotek morebitnih napak pri izvedbi postopkov,\" so na ministrstvu zapisali v odgovoru.
Zatrdili so, da noben predlog sklada ni povezan z osebnimi koristmi zaposlenih ali članov njegovega sveta. \"Nihče izmed slednjih tudi ni zakupnik sklada,\" so poudarili.
Glede očitkov o domnevnih nepravilnostih pri razdelitvi zemljišč so pojasnili, da je sklad pri preverjanju prednosti do zakupa uporabljal veljavne uradne informacije. Pri zaznanih nepravilnostih je predvidena možnost prekinitve zakupne pogodbe, so navedli.
Prav tako so zavrnili očitke o morebitnih zlorabah s spremembo stalnega prebivališča. Ob tem so dodali, da \"možnosti, da bodo nekateri izkoristili možnost spreminjanja stalnega prebivališča, pravilnik ni predvidel\".
Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath je v začetku marca na kmetijsko ministrico Matejo Čalušić naslovil poslansko vprašanje o razdelitvi 2000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč v Lendavi. Po njegovem mnenju je pri delitvi prišlo do nepravilnosti, zato je zahteval revizijo. Tako kot ministrstvo je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov očitke zavrnil.
Kot so opozorili na ministrstvu, je sklad samostojen organ, ki deluje skladno z zakonodajo, internimi predpisi in razvojno strategijo. Pri dodeljevanju državnih kmetijskih zemljišč postopke izvaja v skladu z določili zakona o kmetijskih zemljiščih in pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, so sklenili.
VIR:STA033 2025-03-18
Občine Lendava, Kobilje, Beltinci in Puconci imajo še dobro leto dni časa, da dajo na mizo občinske prostorske načrte. Dokument pogoj za izdajo gradbenih dovoljenj.
Najpomembnejši dokument urejanja prostora na lokalni ravni so občinski prostorski načrti (OPN), ki poenostavljeno povedano določajo, kaj in kje se na ozemlju posamezne občine sme graditi. Že zaradi vsebine je jasno, da dokument kar kliče po trku različnih javnih in zasebnih interesov. Ob operativno in strokovno šibkih občinah ter desetinah mnenjedajalcev, ki v postopku natančno pregledajo vsako predlagano prostorsko rešitev in dajejo zelene ter pogosteje rdeče luči, ni presenetljivo, da se ti postopki vlečejo kot jara kača in tudi stanejo veliko. Izraz mnenjedajalci v resnici ni ravno posrečen, saj imajo ti skoraj neomejeno moč, da postopke zavlečejo v nedogled. Gre za državne organe in nosilce javnih pooblastil, ki nemalokrat sledijo inerciji »raje zavrniti, da ne bo odgovornosti«. Zlasti ko gre za spremembe namembnosti zemljišč – recimo iz kmetijskega v stavbno –, so postopki dolgotrajni in nepredvidljivi. Nezanemarljiv je tudi vpliv politike, čeprav se vsaka odločitev skriva za strokovnimi argumenti.
Gradnja več ne bo mogoča
V zadnjem hipu se je s spremembo zakona o urejanju prostora lani podaljšal rok, do katerega mora imeti vseh 212 slovenskih občin sprejete in veljavne OPN. Vse do spremembe zakona je bil zastavljen rok do konca lanskega leta, sedaj je podaljšan do 30. oktobra 2026. Če se to ne bi zgodilo, s prvim januarjem letos na območju 23 občin, kjer še nimajo sprejetega OPN, ne bi bila več možna izdaja gradbenih dovoljenj. To pomeni, da se ne bi moglo graditi nič. Ne stanovanj in hiš, ne poslovnih, kmetijskih ali javnih objektov, niti kanalizacije in vodovoda. Od podaljšanja roka do danes se je število občin brez OPN znižalo na 22, a med njimi ostajajo razvite in gospodarsko močne, kot so Kranjska Gora, Koper, Celje, Maribor, Piran, Izola, Slovenska Bistrica, Lenart. Na seznamu so tudi štiri pomurske občine: Lendava, Puconci, Beltinci in Kobilje. V teh občinah se za urejanje prostora in graditev objektov še vedno uporabljajo stari prostorski akti in prostorski ureditveni pogoji, župani pa morajo predloge OPN dati svojim občinskim svetom v obravnavo in potrditev že do 30. aprila prihodnje leto. Bodo ta rok ujele? Ocene in izkušnje pomurske četverice so si zelo različne.
Zaradi petih hektarjev v razvojni blokadi
Najbolj vroče je v lendavski občini, kjer so že leta v boju s kmetijskim ministrstvom. Občina je leta 2021 pripravila osnutek OPN in ga poslala pristojnim odločevalcem na državni ravni za pridobitev njihove zelene luči. Župan Janez Magyar je tako predvidel razgrnitev OPN spomladi 2022 in zatem tudi njegovo sprejetje, toda naletel je na oviro. Ves ta čas je največji kamen spotike pet hektarjev veliko kmetijsko zemljišče ob avtocesti in obstoječi industrijski coni na jugu Lendave, ki bi mu občina spremenila namembnost zaradi širitve industrijske cone. Gre za zemljišče v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga je imelo do prekinitve zakupne pogodbe v najemu Kmetijsko gospodarstvo Lendava. Kmetijsko ministrstvo namreč sledi mnenju sklada in je prižgalo rdečo luč spremembi namembnosti, saj da gre za zemljišče najvišje bonitete, ki so po zakonu trajno varovana. »Gre za degradirano zemljišče ob dveh infrastrukturnih objektih in avtocesti. Kje pa naj potem gradimo tovarne?« se cinično sprašuje župan, ki pripomni, da bi pričakovali rdečo luč za marsikatero drugo zemljišče, za to še najmanj.
Magyar poudarja, da je občina izenačila bilanco in zagotovila nadomestna kmetijska zemljišča, kar je doslej zmeraj zadostovalo, zato ocenjuje, da je v ozadju tudi politično nagajanje njemu, ker nima ustrezne strankarske izkaznice. »S tem ne škodijo meni, ampak vsem našim občanom in celotnemu lendavskemu gospodarstvu,« poudarja besen župan, ki opozarja, da je sprejetje občinskega prostorskega načrta ključno tudi za družbo Lek. Magyar pripomni, da sklad po zakonu niti ni naveden kot mnenjedajalec, zato niti ne bi smel biti vključen v postopek in gre v tem primeru za kršitev zakona. Na kmetijskem ministrstvu so nam na županove pomisleke in očitke postregli z birokratsko votlim odgovorom. Pojasnili so, da je lendavska občina v okviru postopka sprejemanja OPN na ministrstvo poslala šest vlog, do katerih se je ministrstvo vsakokrat opredelilo v smislu, ali so posegi z vidika varstva kmetijskih zemljišč sprejemljivi, pogojno sprejemljivi ali nesprejemljivi. »Za nesprejemljive posege je ministrstvo navedlo, zakaj poseg ni sprejemljiv. Ko na primer gre za poseg v odprt kmetijski prostor ali za poseg na zemljišča v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,« so na ministrstvu brez jasne obrazložitve zapleta.
vir: Vestnik
Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath je na kmetijsko ministrico Matejo Čalušić naslovil poslansko vprašanje o razdelitvi 2000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč v Lendavi. Po njegovem mnenju je pri delitvi prišlo do nepravilnosti, zato zahteva revizijo. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zavrača očitke, odgovora Čalušić še ni.
Po Horvathovih navedbah je svet Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS spremenil določbe pravilnika. "Tako naj bi med drugim svet sklada spremenil nekatere določbe pravilnika - med drugimi je bil v 6. členu spremenjen pogoj oddaljenosti stalnega bivališča do zakupa ponujenega zemljišča," je za STA navedel Horvath. Spremembe so vplivale na prednostni vrstni red upravičencev, kar naj bi po njegovem prepričanju škodilo lokalnim kmetom.
"Po mojem mnenju bi moral biti pravilnik napisan tako, da bi pri pridobivanju zemlje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, torej državne zemlje, dajal prednost lokalnim kmetom, ne le mladim, temveč vsem, ki želijo kmetovati," je dodal.
Horvath opozarja na možnost konflikta interesov pri delitvi zemljišč. Po njegovih navedbah so nekateri člani sveta sklada, ki so na dopisni seji glasovali o spremembi pravilnika, nato sami kandidirali za zakup zemljišč in jih tudi pridobili.
Omenil je tudi domnevno izigravanje pravilnika z uporabo pravnih manevrov, kot so spremembe stalnega prebivališča in pogodbe o preužitku, ki naj bi posameznikom omogočile prednost na razpisu. Pomisleke ima tudi o transparentnosti postopka, saj odpiranje ponudb ni bilo javno.
Zato je Horvath kmetijskemu ministrstvu predlagal, da opravi revizijo razpisa ali celo razmisli o njegovi ponovitvi. Podobno zahtevo je pred časom podal tudi lendavski župan.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zanika, da bi pri postopku prišlo do kakršnekoli nepravilnosti. \"Vse izbire oziroma odločitve sklada so skladne z zakonom o kmetijskih zemljiščih in pravilnikom o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč,\" so za STA sporočili iz sklada. Povpraševanje po zemljiščih je bilo večje od razpoložljivih površin, zato jih nekateri prijavitelji niso uspeli pridobiti, so dodali.
Zavrnili so tudi očitke o morebitni osebni koristi članov sveta sklada in zaposlenih. \"Noben predlog sklada v nobenem primeru ni povezan z osebnimi koristmi zaposlenih ali članov sveta sklada. Nihče izmed slednjih tudi ni zakupnik kmetijskih zemljišč, s katerimi v imenu države in za njen račun upravlja sklad,\" so zapisali. Glede transparentnosti postopka pa so pojasnili, da odpiranje ponudb ni javno skladno z navodili za izvedbo licitacije.
Navedli so še, da je sklad doslej podpisal 37 novih zakupnih pogodb, od tega 35 s fizičnimi in dve s pravnimi osebami. Med temi je tudi prejšnji najemnik, Kmetijsko gospodarstvo Lendava, ki bo imel zdaj v zakupu nekaj več kot 1006 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Na zahtevo po reviziji razpisa na skladu odgovarjajo, da so bili postopki izvedeni skladno z zakonodajo, pri čimer so obravnavali 115 pritožb sprejemnikov ponudbe, od katerih so bile ugodno rešene zgolj tri.
Odgovore kmetijskega ministrstva oziroma ministrice Čalušić STA še čaka.
vir.STA
Pomožni objekt lendavske knjižnice, ki je dolga leta sameval in bil v slabem stanju, se trenutno prenavlja. Po zaključku del bo v njem urejen sodoben mladinski oddelek, ki bo izboljšal dostopnost do knjižničnih vsebin za mlajše generacije.
Gradbena dela so se začela 1. septembra 2024 in še vedno potekajo. Obiskovalce knjižnice zato prosijo za razumevanje in previdnost, saj je gibanje po dvorišču omejeno in ustrezno označeno.
Obnova v sklopu večjega projekta
Prenova pomožnega objekta je del širšega projekta celovite obnove Knjižnice – Kulturnega centra Lendava, ki ga financira občina. Pogodbo za izvedbo del sta 13. avgusta 2024 podpisala Janez Magyar, župan občine Lendava, in Igor Klemenčič, direktor podjetja GDO. Prisotna je bila tudi direktorica knjižnice Judit Zágorec-Csuka.
V sklopu obnove bodo prenovili fasado, zamenjali stavbno pohištvo ter rekonstrukcijo dotrajanega pomožnega objekta. Celotna investicija je ocenjena na 536.409,75 evra z vključenim davkom na dodano vrednost.
Kaj vse bo prenovljeno?
Na fasadi in oknih bodo odstranili poškodovane dele, obnovili štukature ter fasado prepleskali v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Posebno pozornost bodo namenili zaščiti in obnovi redkih ohranjenih secesijskih vitražev. Pomožni objekt bodo celovito rekonstruirali, pri čemer bodo zamenjali streho, posodobili inštalacije ter prostore preuredili v sodoben mladinski oddelek.
Več kot le prenova
Prenova bo knjižnici prinesla številne prednosti. Energetska učinkovitost se bo izboljšala, posledično pa bodo nižji tudi obratovalni stroški. Knjižnica bo s prenovljenimi prostori postala prijetnejši in dostopnejši prostor za vse obiskovalce, še posebej za mlade, ki bodo pridobili svoj poseben oddelek.
Lendavska knjižnica, ki domuje v vili iz leta 1906, bo s tem projektom ohranila svojo zgodovinsko vrednost, hkrati pa ponudila sodobno izkušnjo obiskovalcem. S prenovljenimi prostori bo še naprej igrala ključno vlogo pri bogatitvi kulturnega življenja v regiji.
vir pomurec.com
Športna zveza Lendava je krovna organizacija športa občine Lendava. Ustanovili so jo športna društva in klubi z namenom boljše organiziranosti in delovanja, ter doseganja boljših športnih dosežkov. Zveza povezuje več kot 30 športnih organizacij v našem lokalnem okolju, s svojim delom pa pomembno prispeva k vrhunskim dosežkom in razvoju športa kot pomembnega dela naše lokalne skupnosti.
Vsem športnikom in športnicam, ki so ponovno dokazali, da vztrajno delo, borbenost, marljivost in trud obrodijo željene sadove je čestitala tudi direktorica občinske uprave Občine Lendava Lidija Vučko Bukovec. V pozdravnem nagovoru je poudarila, da Občina Lendava z odgovornostjo podpira športnike in športne delavce ter ustvarja vse boljše pogoje za športno udejstvovanje občanov. Izpostavila je tudi pomembne investicije v športno infrastrukturo in načrtovane projekte, ki bodo prispevali k razvoju športnega turizma ter kakovostnim pogojem za rekreativni in profesionalni šport.
Predsednik Športne zveze Lendava, Andrej Matjašec, je v svojem nagovoru poudaril pomen 60-letnega sodelovanja med lendavsko športno zvezo in Športno zvezo županije Zala ter izpostavil izjemne dosežke lokalnih športnikov, ki s svojo predanostjo in vztrajnostjo prispevajo k prepoznavnosti občine. Ob tem je izrazil tudi zahvalo vsem športnim delavcem, mentorjem in organizatorjem, ki s svojim delom ustvarjajo spodbudno okolje za razvoj športa v regiji.
Navzoče v gledališki in koncertni dvorani je nagovoril tudi podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije ter predsednik strokovnega sveta športa za vse Miran Kos, ki je poudaril pomen športa za vse generacije ter njegovo vlogo in vrednost v lokalnem okolju.
Naj športniki leta 2024
Najboljši športnik leta 2024 je postal Kristjan Horvat iz Lokostrelskega kluba Lendava. Na drugo mesto se je uvrstil Matic Ivačič, Speedway team Lendava na tretje mesto pa Jožef Hozjan iz Lokostrelskega kluba Lendava.
Športnica leta je postala Tija Horvat, druga je Nika Bedič, obe iz Badmintonskega kluba Mladost Lendava, tretje mesto je pripadlo Greti Galombos iz Športno strelskega kluba COAL Petišovci.
Naj moška ekipa, klub oz. društvo leta so člani ND Nafta 1903, na drugo mesto se je uvrstil Športno strelski klub COAL Petišovci, na tretje pa Lokostrelski klub Lendava. Med ženskimi ekipami so prvo mesto zasedle članice Odbojkarskega kluba Lendava.
Iz Judo kluba Lendava je Jan Kočila prejel priznanje za Naj športnega strokovnega delavca, Ria Gabor pa priznanje za izredne dosežke v športu v preteklem letu.
Priznanje za najboljša rekreativca leta 2024 sta prejela Tadej Törnar, član Planinskega društva Lendava in Dean Kulčar iz Judo kluba Lendava.
Plakete in priznanja za izreden uspehe v športu so podelili tudi mladim perspektivnim športnicam in športnikom ter ekipam. Perspektivni športniki leta 2024 so Sven Pahor, Samo Zupanič in Rok Torma iz Badmintonskega kluba Mladost Lendava, Bor Bratkovič Odar iz Lokostrelskega kluba Lendava ter Oto Podgorelec in Gabor Varga iz Judo kluba Lendava.
Perspektivne športnice so Naja Horvat, Kaja Utroša in Neža Žitek iz Badmintonskega kluba Mladost Lendava, Mojca Lebar iz Odbojkarskega kluba Lendava ter iz Judo kluba Lendava Brina Podgorelec, Gaja Škraban in Adela Mulahmetović.
Perspektivne ekipe leta 2024 so Nafta 1903 v kategoriji U15, Judo klub Lendava, kategorija U14 in ekipa male odbojke Odbojkarskega kluba Lendava.
Jubilejno nagrado so za 30. obletnico delovanja podelili Športno strelskemu klubu COAL Petišovci.
Športna zveza je s podelitvijo posebnih priznanj predstavnikom Zalske županije ter predstavnikom različnih športnih panog v županiji in lendavski občini obeležila 60-letnico sodelovanja med Športno zvezo Lendava in Športno zvezo Zalske županije.
V kulturnem delu programa so z glasbeno točko na tolkalih nastopili Enej Babič, Luka Maroša in Svit Ščančar, s plesno koreografijo pa sta navdušili Brina Gerebic in Izza Lebar, vsi iz Glasbene šole Lendava.
pomurske-novice.si
Gre za sofinanciranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v letu 2025.
Vlada je izdala odločbo o sofinanciranju dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v letu 2025. Zakon o financiranju občin (ZFO-1) v tretjem odstavku 20. člena namreč določa, da se občinam, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, oziroma samoupravnim narodnim skupnostim v teh občinah, za vsako proračunsko leto zagotovijo sredstva v višini 0,15 odstotkov skupne primerne porabe občin. V letu 2025 ob višini povprečnine 771,33 evra znaša 0,15 odstotkov skupne primerne porabe občin oziroma obseg z odločbo zagotovljenih sredstev 2.373.366,00 evra.
S to odločbo zagotovljena sredstva se bodo Mestni občini Koper in občinam Ankaran, Izola, Piran, Lendava, Moravske Toplice, Dobrovnik, Hodoš, Šalovci ter Madžarski narodni samoupravni skupnosti Občine Šalovci, ki je podala zahtevo za neposredno financiranje, nakazala v roku desetih delovnih dni po vročitvi odločbe.
vir: vesnik.si
Fantje iz Naftinih selekcij so med pripravami v Poreču odigrali prijateljske tekme proti ekipi NK Jadran Poreč 🇭🇷. Tekmam so pristopili zavzeto in odgovorno, kar so pokazali tudi rezultati.
Rezultati tekem:
⚽ U15 – prepričljiva zmaga 13:0
⚽ U17 – učinkovita predstava in zmaga 9:4
⚽ Mladinci – izenačen dvoboj 3:3
Tekme so bile dobra priložnost za preizkus forme in utrjevanje uigranosti. Fantje so pokazali veliko volje in borbenosti, kar je odličen obet za nadaljevanje sezone
Čestitke vsem igralcem in srečno pot domov!
vir: nafta1903.si
Na 68. državnem prvenstvu Slovenije za posameznike in dvojice v Ljubljani so nastopili tudi člani Badminton kluba (BK) Mladost iz Lendave.
Nika Bedič in Tija Horvat sta tekmovali v kategoriji ženskih dvojic. V boju za polfinale sta izločili drugi nosilki tekmovanja Anjo Blazino in Ariano Korent iz BK Ljubljana. Po treh napetih nizih sta si prislužili polfinalno tekmo proti ljubljansko-medvoški navezi Alič/Polan, ki je bila premočna. Bedičeva in Horvatova sta osvojili bronasto kolajno.
V prvem krogu posamične konkurence je Horvatova izgubila proti Kari Zorman iz ŠD Sele-Vrhe, Bedičevo pa je Zoja Novak (BK Bit) ustavila v polfinalu. Tako je lendavska tekmovalka osvojila še en bron.
Luka Wraber je tekmoval med posamezniki in se prebil vse do finala, kjer je bil njegov nasprotnik Mark Koroša (BK Kungota). Na koncu je izgubil in postal državni podprvak.
vir: vestnik.si
Za imenovanje je potrebno soglasje vseh občin ustanoviteljic, a se je pri eni že zalomilo.
Zaradi upokojitve se je z mesta direktorija Zdravstvenega doma Lendava s koncem leta 2024 poslovila Olga Požgai Horvat.
Požgai Horvat je na direktorskem stolčku sedela od 1. maja 2009. Za vršilko dolžnosti direktorja je bila do izbire novega direktorja za polni mandat imenovana Mojca Rožman Nagy.
Na razpis za direktorja sta se prijavili dve kandidatki
Svet javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Lendava je lansko objavil razpis za novega direktorja zavoda.
V zakonitem roku sta se na razpis prijavili dve kandidatki, in sicer Karin Benin in Natalija Sekereš.
Kandidatki sta podali popolno vlogo in izpolnjujeta vse zahtevane razpisne pogoje.
Svet zavoda za direktorico predlaga Natalijo Sekereš
Svet javnega zavoda je 17. decembra 2024 na redni seji po razpravi članov sprejel sklep, da se za direktorico zavoda za mandatno obdobje imenuje Natalija Sekereš.
Na podlagi tajnega glasovanja je kandidatka Natalija Sekereš prejela šest glasov, kandidatka Karin Benin pa pet glasov.
Na podlagi statuta in odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma Lendava je k imenovanju direktorja potrebno pridobiti soglasje vseh ustanoviteljic.
Ustanoviteljice javnega zavoda so občine Lendava, Dobrovnik, Kobilje, Turnišče, Črenšovci, Odranci in Velika Polana.
Bo dobila Natalija Sekereš zeleno luč občin ustanoviteljic?
Pri občinah ustanoviteljicah smo preverili, kako ocenjujejo delo zdravstvenega doma v zadnjem obdobju, zadovoljstvo občanov s storitvami in glede predloga za imenovanje nove direktorice javnega zavoda.
Vera Markoja, županja občine Črenšovci, je za Sobotainfo povedala, da občina in zdravstveni dom korektno sodelujeta.
»V letu 2023 smo v zglednem sodelovanju zaključili projekt dograditve in obnove objekta zdravstvene postaje Črenšovci, v kateri delujeta dve zdravnici in dva zobozdravnika, ob ponedeljkih pa še kardiološka ambulanta.
Nimam informacij, da bi bili občani in občanke nezadovoljni z zdravstvenimi storitvami v Črenšovcih,« je dodala.
O tem, kako se bo glede izbire direktorice odločil občinski svet, ne more napovedati, je odgovorila Markoja.
Svetniki občine Črenšovci bodo vlogo za izdajo soglasja obravnavali na današnji redni seji.
Turniški svetniki niso podali soglasja
Predlog so svetniki občine Turnišče obravnavali v četrtek, 23. januarja, na 17. redni seji.
Borut Horvat, župan občine, je za Sobotainfo povedal, da svetniki niso podali soglasja k imenovanju nove direktorice Zdravstvenega doma Lendava.
Na odzive preostalih občin ustanoviteljic še čakamo.
Kaj to pomeni?
Za imenovanje direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Lendava je potrebno soglasje vseh občin ustanoviteljic.
V primeru, da ena izmed občin ustanoviteljic predlog zavrne, postopek imenovanja direktorja ne more biti zaključen.
Po črki zakona mora imenovanje direktorja potrditi svet zavoda, ki pa za to potrebuje soglasje občin ustanoviteljic.
Če soglasje ni dano, imenovanje ni veljavno, zavod pa lahko začasno vodi vršilec dolžnosti direktorja.
vir: sobotainfo
V dvorani DSŠ Lendava je potekal mednarodni judo turnir za 49. pokal Lendave za starostne kategorije U12, U14, U16 in U21.
Tekmovanje je vzorno organiziral domači Judo klub Lendava. Nastopilo je 324 tekmovalk in tekmovalcev iz 52 klubov in osmih držav (Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Bolgarije, Malte, Slovaške, Srbije).
Od predstavnikov Judo kluba Lendava:
- Sta prvo mesto osvojili Brina Podgorelec med mlajšimi deklicami (do 36 kg) in Gaja Škraban med mlajšimi kadetinjami (nad 70 kg).
- Na drugo mesto so se uvrstili Adela Mulahmetović (do 44 kg) in Taša Čizmazija (do 52 kg) med mlajšimi kadetinjami, Noel Söke (do 60 kg) in Tim Dominić (do 66 kg) med starejšimi dečki ter Sofia Dominić med mlajšimi deklicami (do 40 kg).
- Tretje mesto sta zasedla Gabor Varga med mlajšimi dečki (nad 60 kg) in Lea Čizmazija med mlajšimi deklicami (do 44 kg).
- Peti so bili Miha Čeh med mlajšimi kadeti (do 55 kg), Nejc Mertik med starejšimi dečki (nad 66 kg) ter Willi Seitl (do 29 kg), Anej Žalig (do 50 kg) in Bence Banfi (nad 60 kg) med mlajšimi dečki.
- Na sedmem mestu je končal Marc Seitl med mlajšimi dečki (do 29 kg).
vir: vestnik.si