Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na eni od starih opuščenih plinskih vrtin pri Čentibi družba Dravske elektrarne Maribor (DEM) skupaj z Geološkim zavodom Slovenije in mariborsko fakulteto za kemijo nadaljuje pilotni projekt geotermične elektrarne na opuščeni vrtini za plin. Zaradi nekaj zapletov so se postopki zavlekli, tako da bodo vrtino predvidoma testno zagnali spomladi.

Gre za prvo tovrstno elektrarno, ne le v Sloveniji, temveč na svetu, je dejala vodja projekta Mojca Božič iz DEM. Na suhi opuščeni plinski vrtini bo to podjetje iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne s partnerji preskusil popolnoma novo tehnologijo, to je zaprt krožni sistem, v katerem kroži amonijak.

A ta ne prihaja v stik s toplo kamnino, je pojasnila Božič. "V vrtino je vstavljena gravimetrična cev, sestavljena iz dveh cevi; ena je manjšega, druga večjega premera. Po tanjši se v cev dovaja amonijak, ki se ob stenah vrtine segreje in upari. To paro po debelejši cevi dovajamo na turbino," je pojasnila Božič. Turbina nato poganja generator in proizvaja elektriko. Amonijak medtem odpotuje skozi turbino nazaj v izmenjevalec toplote, kjer kondenzira in se vrne v vrtino.

Vrtina je globoka 3000 metrov, zgoraj sta na približno 40 kvadratnih metrih strojnica in hladilni sistem. Pilotna geotermalna elektrarna bo imela predvideno moč 50 kilovatov. "Načrtovano je, da bo elektrarna poskusno delovala eno leto, lahko pa se seveda zgodi, da vrtina ne bo imela dovolj toplotne kapacitete," je povedala Božič in dodaja, da je prav to je namen pilotnega projekta. Gre torej za to, da se preizkusi vse procese, določi obratovalne stroške in spozna vse mogoče nepredvidene dogodke.

"Je pa tak pilotni projekt kar tvegan, ker se nimaš na kaj upreti, vse delaš prvi," je še opozorila vodja projekta in pristavila, da taki projekti zato tudi niso ekonomsko dobičkonosni. Je pa po njenem prepričanju v opuščenih vrtinah velik potencial, saj so drugače stroški vrtanja za ureditev geotermalnih elektrarn zelo visoki. Pri uporabi že narejene vrtine se po njenih besedah rešuje tudi ekološki problem, saj iz nekaterih opuščenih vrtin izhajajo toplogredni plini.

Gradbena in strojna dela ob bodoči geotermični elektrarni v Čentibi so po besedah Božič končana, trenutno urejajo še elektroinštalacije, razsvetljavo in ozemljitve. Poleg tega vrtino izsušujejo, ker jo je bilo treba med sanacijo izpirati in je notri ostalo še nekaj vode.

Prav ta sanacija vrtine, ki se je po besedah Božič časovno podaljšala, ker iz vrtine niso mogli odstranili ločilnika med dvema gravitacijskima cevema, je povzročila zamude glede na prvotno časovnico projekta. Vrtino bi morali namreč po prvotnih načrtih testno zagnati že letos jeseni, po zadnjih ocenah pa jo bodo predvidoma spomladi prihodnje leto.

Ker gre za pilotni projekt, sta partnerja v projektu - DEM in mariborska kemijska fakulteta - rešitev tudi patentirala.

vir: STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V navzočnosti predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba, veleposlanice Švicarske konfederacije v Sloveniji Gabriele Schreier, ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana, predsednika uprave Sandoza Richarda Saynorja ter predsednika uprave Leka Roberta Ljolja je simbolično stekla prva faza gradnje največje neposredne tuje naložbe v Sloveniji in ene najvišjih v slovenskem gospodarstvu doslej.
Visokotehnološki center za biofarmacevtsko proizvodnjo v Lendavi v vrednosti najmanj 400 milijonov dolarjev je strateškega pomena za nadaljnjo rast samostojnega Sandoza, ki želi postati vodilno farmacevtsko podjetje v svetu za podobna biološka zdravila.
Načrtujejo, da bodo v Lendavi vzpostavili najbolj učinkovito proizvodnjo učinkovin za biološka zdravila v Evropi, s čimer se bo še okrepila vloga Slovenije na tem hitro rastočem farmacevtskem področju.
12. 12. 2023
S sestavljanjem dvojne DNK-vijačnice so danes v Lendavi počastili 70-letnico njenega odkritja, ki je postavilo temelje za razvoj bioloških in nato podobnih bioloških zdravil, ter simbolično začeli prvo fazo gradnje novega Lekovega visokotehnološkega centra za biofarmacevtsko proizvodnjo.

Prvi od treh objektov, ki bodo zgrajeni na območju sedanje Lekove lokacije v Lendavi, bo namenjen generiranju energentov za obstoječo proizvodnjo in potrebe prihodnjega centra za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila. Center bosta sestavljala še najsodobnejši proizvodni in skladiščni objekt. Skupne površine vseh bodo obsegale 40.000 m2 . Obratovanje centra bo predvidoma steklo do konca leta 2026.

Podobna biološka zdravila omogočajo prihranke ter povečuje vzdržnost zdravstvenih sistemov. Biofarmacevtska proizvodnja je zahtevna in pogojuje najvišjo stopnjo čistosti, obenem pa so zanjo značilni nizki vplivi na okolje. Novi center je zasnovan tako, da vključuje najboljšo razpoložljivo tehnologijo za zmanjševanje porabe energije in naravnih virov.

V Lendavi nameravajo vzpostaviti tudi najbolj učinkovito proizvodnjo učinkovin za biološka zdravila v Evropi. S tem bodo podprli Sandozove ambicije, da razširi delež podobnih bioloških zdravil v svojem portfelju ter odgovori na naraščajoče potrebe po zdravljenju z njimi, ki samo v Evropi ni dostopno več sto tisoč bolnikom[1]. S centrom, v katerem bo 330 novih zaposlitev, bo Pomurje vstopilo v najsodobnejšo vejo farmacije. Pridobitev bo pospešila medsektorsko sodelovanje in prispevala h krepitvi razvojne moči Vzhodne kohezijske regije.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob je ob današnji slovesnosti povedal: »Hvaležen sem Sandozu, da je prepoznal Slovenijo kot svojo ključno točko razvoja, na kateri bo gradil svojo prihodnost. Menim, da gre za zelo lepo simbiozo med Sandozom in Slovenijo in verjamem, da bomo skupaj znali to simbiozo izkoristiti v dobrobit obeh strani. Tako Slovenije, Prekmurja, Lendave kot tudi Sandoza in globalnega trga zdravil. Na področju bio farmacije nam je v Sloveniji že uspelo postati mala Švica. S tem, ko vlagamo v znanost in razvoj omogočamo, da se bodo podobne male Švice zgodile tudi na drugih področjih. Skozi znanost in razvoj namreč lahko ustvarjamo visokotehnološka delovna mesta, podprta z znanjem naših ljudi, ki bo prepoznano v celem svetu in zaradi katerega bo kapital iz celega sveta pritekel v Slovenijo. In seveda bomo na koncu imeli vsi od tega več, tako lokalno okolje kot tudi država. In to je ta pot, po kateri bomo hodili naprej.«

Predsednik uprave Sandoza Richard Saynor je izpostavil: »Naložba v Lendavi temelji na močni tradicija Leka v Sloveniji in krepi razvojni potencial pomurske regije, zlasti glede na bližino naših obstoječih proizvodnih in komercialnih dejavnosti. Novi proizvodni center za podobna biološka zdravila bo še dodatno okrepil naše proizvodne zmogljivosti in podprl naše ambicije za spodbujanje nadaljnje rasti globalnega portfelja podobnih bioloških zdravil. Nov center in možnost nadaljnjih naložb in razširitev proizvodnje sta znak, da Sandoz še naprej ostaja zavezan Sloveniji.«

Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka, se je zahvalil za dosedanjo podporo državi in poudaril razvojni potencial naložbe: »Slovenija in Sandoz bosta z izvedbo naložbe v Lendavi okrepila svojo vlogo pri dostopnem zdravljenju bolezni, ki jih klasična zdravila ne zdravijo. V polnem zagonu je že začetni tim naših strokovnjakov, v katerem je 35 izvrstnih sodelavcev. Postopoma se jim bodo pridružili visoko usposobljeni kadri z različnih področij, od farmacije, kemije in biokemije do informacijskih tehnologij in avtomatizacije procesov. Kot najuglednejši delodajalec se zavedamo naše soodgovornosti, da najboljše talente zadržimo doma.«

Lendavska lokacija bo po začetku polnega delovanja ključnega pomena za proizvodnjo učinkovin za Sandozova podobna biološka zdravila za zdravljenje bolnikov na področju revmatologije, onkologije in imunologije.

Ali veste?

V Leku Lendava, kjer sedaj delujeta dve enoti, je 775 redno zaposlenih, med njimi več kot 30 % iz občine Lendava, več kot 85 % iz Pomurja. V enoti Antiifektivi Lendava poteka proizvodnja učinkovine najbolje prodajanega Sandozovega širokospektralnega antibiotika. Enota Trdni izdelki Lendava je največji obrat za pakiranje trdnih farmacevtskih izdelkov v Sandozu.
Potrebe po tarčnem zdravljenju bolezni, ki jih klasična zdravila ne zdravijo, so zlasti na področjih imunologije, onkologije, revmatologije in endokrinologije.
Podobna biološka zdravila so od leta 2006, odkar so bila uvedena, do leta 2022 ustvarila več kot 30 milijard evrov skupnih prihrankov v evropskih zdravstvenih sistemih in imajo ključno vlogo pri premagovanja neenakosti v dostopu do zdravljenja po svetu.
Globalno povpraševanje po podobnih bioloških zdravilih strmo narašča. Do leta 2030 bo okoli 120 biološkim zdravilom prenehal patent. Predvidena je rast trga podobnih bioloških zdravil iz 29 milijard EUR v letu 2022 na 111 milijard EUR do leta 2031.

Vir: lek.si
[1] Vir: Deep Dive Report for Europe, Act4Biosimilars: https://www.sandoz.com/report-hundreds-thousands-patients-across-europe-miss-out-advanced-medicines-due-low-biosimilar/ .

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Slovenska in madžarska predsednica bosta danes skupaj obiskali Prekmurje. Ob začetku obiska se bosta sešli na dvostranskih pogovorih v Lendavi, nato pa si med drugim ogledali prenovljeno dvojezično srednjo šolo v Lendavi, obiskali Hišo priložnosti v Radmožancih ter se v Dobrovniku pogovarjali s prebivalci, predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar in madžarska predsednica Katalin Novak bosta danes skupaj obiskali Prekmurje. Med drugim si bosta ogledali prenovljeno dvojezično srednjo šolo v Lendavi, obiskali Hišo priložnosti v Radmožancih ter se v Dobrovniku pogovarjali s prebivalci, predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva.

Ob začetku obiska se bosta predsednici sešli na dvostranskih pogovorih v Lendavi, kjer ju bo sprejel tamkajšnji župan Janez Magyar. Kot so za STA povedali v uradu predsednice republike, bodo med temami pogovorov sodelovanje med državama, slovenska manjšina na Madžarskem ter madžarska v Sloveniji in pomen dvojezičnosti.

V Lendavi si bosta predsednici tudi ogledali prenovljene prostore dvojezične srednje šole in jih slovesno predali namenu. Predstavili jima bodo tudi nekaj programov šole. Sredstva za prenovo sta prispevali tako Slovenija kot Madžarska.

V Radmožancih bosta predsednici obiskali Hišo priložnosti, kjer se bosta srečali z otroci iz Vrtca Lendava in Vrtca Pikapolonica Dobrovnik. V Dobrovniku pa imata na programu pogovor s prebivalci, predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva.

Madžarska predsednica je bila na prvem uradnem obisku v Sloveniji julija lani, ko jo je gostil tedanji predsednik republike Borut Pahor. Pirc Musar, ki je položaj prevzela decembra lani, pa je Madžarsko obiskala aprila kot drugo sosednjo državo.

vir: N1info

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Mestni hiši se je odvil Mednarodni Znanstveni Simpozij, ki je bil posvečen temi »Hrvati v Sloveniji danes: Med asimilacijo, integracijo in promocijo hrvaške nacionalne identitete.« Ta dogodek, ki predstavlja nadaljevanje istoimenskega raziskovalnega projekta, je privabil številne udeležence, med katerimi so ugledni predavatelji, predstavniki institucij in drugi pomembni gostje.

Simpozij se je začel s pozdravnimi nagovori predsednika Zveze hrvaških društev v Sloveniji Đanina Kutnjaka, župana Občine Lendava Janeza Magyarja in Dražena Srpaka, poslanca v hrvaškem Saboru ter župana mesta Mursko Središče.

Župan Janez Magyar je v svojem nagovoru poudaril: »Vesel sem, da danes gostimo tako eminentne predavatelje in predstavnike institucij na tem znanstvenem simpoziju. To je priložnost za izmenjavo mnenj, spoznavanje različnih perspektiv ter krepitev sodelovanja med občino Lendava in hrvaško skupnostjo. Dobro sodelovanje je ključno za razumevanje in spoštovanje raznolikosti, ki bogati našo lokalno skupnost.« Poudaril je, da dobro in zgledno sodelovanje Občine Lendava s hrvaško skupnostjo v Lendavi in s sosednjimi hrvaškimi mesti ter Međimursko županijo dokazuje, da je Lendava zares odprto multikulturno mesto. Župan se je zahvalil Hrvaškemu društvu Pomurje, ki ima sedež v Lendavi, za njihove aktivnosti in številne prireditve, ki bogatijo mesto.

Včerajšnji dogodek nadaljuje dvoletne aktivnosti Zveze hrvaških društev v Sloveniji, začenši z raziskovalnim projektom, ki mu je sledila izdaja publikacije.

Na simpoziju so strokovnjaki analizirali temo simpozija. V prvem delu so predavatelji iz Inštituta društvenih znanosti Ivo Pilar, osrednjega hrvaškega državnega urada za Hrvate v tujini ter Urada vlade Republike Slovenije za manjšine podrobno preučili temo simpozija. V drugem delu pa so sledila predavanja predstavnikov institucij, Veleposlaništva Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji, Generalnega konzulata Madžarske v Lendavi, Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, Inštituta za narodnostna vprašanja Republike Slovenije, Knjižnice – Kulturnega centra Lendava, Hrvatske matice iseljenika, Grada Čakovec in podružnice Matice Hrvatska iz Čakovca.

Številni ugledni predavatelji so predstavili strokovne analize ter poglobljene vpoglede v raznolike vidike življenja hrvaške skupnosti v Sloveniji, od zgodovinskega okvira do demografije in aktualnega položaja. Predstavniki institucij so tako delili svoje vpoglede o odnosih med državami ter vlogi manjšin v sodobni družbi, kar lahko odpira vrata za novo obdobje dialoga in sodelovanja, so sporočili iz Občine Lendava.

vir: Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Studio madžarskih programov RTV Slovenija letos praznuje 65-letnico obstoja Pomurskega madžarskega radia in 45-letnico televizijske oddaje v madžarskem jeziku Mostovi/Hidak.

29. novembra pred 65 leti je predhodnik MMR-ja, Radio Murska Sobota, prvič predvajal v madžarskem jeziku. Tistega dne so prvič predvajali nekajminutne novice v madžarščini. Studioje bil urejen v kletnih prostorih gasilskega doma, prva napovedovalca pa sta bila Estera Pleša in Albert Ábrahám. Danes ima radio sodoben studiu v Lendavi in oddaja 24-urni program, kjer pripravlja 36 tematskih oddaj in novice tiskovnih agencij.

Pomurski madžarski radio vsak dan v maternem jeziku obvešča madžarsko skupnost v Prekmurju in njene poslušalce o dogajanju na narodnostno mešanem območju, v Prekmurju, Sloveniji, Madžarski in svetu. Odgovorni urednik radia Atilla Pisnjak ob jubileju ponosno gleda v prihodnost: »V 65 letih delovanja Pomurskega madžarskega radia se je mnogo vsega zgodilo, bili so boljši, spet drugič slabši časi. Zahvala za to, da naša postaja tudi danes oddaja v tem obsegu, gre bivšim in sedanjim sodelavcem ter njihovemu včasih zares požrtvovalnemu delu, zato sem kot nedavno imenovani urednik nanje izredno ponosen. Naša odgovornost je zelo velika, saj smo edini medij, ki vsakodnevno obvešča v Sloveniji živečo madžarsko skupnost o aktualnih dogajanjih. Poleg informiranja ustvarjamo tudi različne izobraževalne, mladinske, otroške, svetovalne in druge vsebine, ki iz dneva v dan popestrijo naš program. Pri podobnih jubilejih se ne smemo le ozirati v preteklost, ampak moramo gledati predvsem v prihodnost, ki naj bo za vse člane RTV-družine in njihove poslušalce ter gledalce svetla. K temu želimo prispevati vsi zaposleni Pomurskega madžarskega radia.«

Obenem letos praznujemo tudi 45-letnico oddaje Mostovi/Hidak, kjer z zelo tankočutnimodnosom do jezika, kulture in vsestranskega razvoja narodne skupnosti prispevajo h krepitvi zavesti o narodni pripadnosti in možni identifikaciji z madžarsko narodno skupnostjo. Največ programskega časa namenijo narodnostni kulturi, izobraževanju, ohranjanju izročila, narodnostni politiki in gospodarstvu, zastopana pa so tudi druga področja življenja. V oddaji si prizadevajo graditi most med madžarsko narodno skupnostjo ter večinskim narodom v Sloveniji, po drugi strani pa tudi z matičnim narodom na Madžarskem.

V minulih petinšestdesetih oz. petinštiridesetih letih sta se oba medija z majhnimi, a odločnimi koraki razvijala, napredovala in dosegala pomembne rezultate pri informiranju gledalcev in poslušalcev v njihovem maternem jeziku. Sodelavci in sodelavke programov za madžarsko narodno skupnost, tako programski kot produkcijski, pripravljajo številne oddaje, namenjene najširšemu krogu gledalcev in poslušalcev vseh starosti.

Snovalci oddaj s svojim delom promovirajo večkulturnost in medsebojno sožitje dveh narodov. Ob svojem temeljnem poslanstvu tako radijski kot televizijski program v madžarskem jeziku vzpostavljata duhovne in informacijske mostove med pripadniki madžarske narodne skupnosti in večinskim narodom v Sloveniji ter matičnim narodom na Madžarskem.

vir: rtv-slo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Podjetja, ki želi na območju nekdanjega glinokopa postaviti sončno elektrarno, lastniki sosednjih zemljišč nimajo za dobrega soseda.

Postavitev sončne elektrarne v Dolgi vasi se še ni začela. Razlog za zastoj je povezan z lastniki nekaterih sosednjih zemljišč, ki investitorju ne želijo zagotoviti služnosti. Kot smo že poročali, je 11.298 kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče na območju nekdanje opekarne januarja letos kupil od Občine Lendava mariborski podjetnik Andrej Bratkovič prek svoje družbe Modra energija. Zavrnitev danih soglasij je povezana z odnosom, ki sta ga investitor kot tudi občina pokazala do lastnikov sosednjih zemljišč. Kot so sami navajali, jih z namero postavitve sončne elektrarne blizu njihovih zemljišč pred sklenitvijo kupčije ni nihče seznanil, prav tako investitor od lastnikov sosednjih zemljišč pričakuje, da mu ti zagotovijo služnost, medtem ko je občini plačal kar 306 tisoč evrov kupnine ali skoraj dvakrat toliko, kot je znašala izklicna cena na dražbi. Srečanje pri notarju tako ni bilo uspešno, je pa služnost dala Krajevna skupnost Dolga vas, ki ima v bližini vaški dom z dvoriščem.

Postavitev sončne elektrarne v Dolgi vasi se še ni začela. Razlog za zastoj je povezan z lastniki nekaterih sosednjih zemljišč, ki investitorju ne želijo zagotoviti služnosti. Kot smo že poročali, je 11.298 kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče na območju nekdanje opekarne januarja letos kupil od Občine Lendava mariborski podjetnik

Andrej Bratkovič prek svoje družbe Modra energija. Zavrnitev danih soglasij je povezana z odnosom, ki sta ga investitor kot tudi občina pokazala do lastnikov sosednjih zemljišč. Kot so sami navajali, jih z namero postavitve sončne elektrarne blizu njihovih zemljišč pred sklenitvijo kupčije ni nihče seznanil, prav tako investitor od lastnikov sosednjih zemljišč pričakuje, da mu ti zagotovijo služnost, medtem ko je občini plačal kar 306 tisoč evrov kupnine ali skoraj dvakrat toliko, kot je znašala izklicna cena na dražbi. Srečanje pri notarju tako ni bilo uspešno, je pa služnost dala Krajevna skupnost Dolga vas, ki ima v bližini vaški dom z dvoriščem.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

S slovesnostjo in podelitvijo priznanj v Gledališki in koncertni dvorani Lendava je OOZ Lendava v petek obeležila svojo 45-letnico.

Predsednik OOZ Lendava Marjan Koren se je v nagovoru ozrl na preteklih 45 let povezanosti lendavskih obrtnikov in podjetnikov, nanizal najpomembnejše naloge zbornice ter izrazil ponos, da njeni člani dosegajo zavidljive uspehe v okolju, kjer delajo in širše. Zagotovil je, da se bo zbornica še naprej trudila, da jim bo pomagala na njihovi poti.

Zbornici in njenim članom so ob jubileju čestitali tudi predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, lendavski župan Janez Magyar in predsednik OZS Blaž Cvar, ki je spregovoril o aktivnostih zbornice in poudaril, kako pomembno je, da gospodarstvo v obdobju ohlajanja dobi pomoč in podporo, kar mora, je dejal, čim prej razumeti tudi država.

Za 10 let dela v obrti in podjetništvu so priznanja prejeli:

ELBO – MA, elektro-solar-knauf, d.o.o., Gomilica
Zidarstvo in keramičarstvo Verona Kociper s.p., Odranci
Tesarstvo in krovstvo Gjerek, TRIM d.o.o., Dolnja Bistrica
Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav Ciril Štaus s.p., Renkovci
Posredništvo pri prodaji, gostinstvo Janez Törnar s.p., Črenšovci
Montaža centralne kurjave in vodovoda Ivan Zadravec s.p., Renkovci
Avtoprevozništvo in storitve z gradbeno mehanizacijo Milena Horvat s.p. Srednja Bistrica

Za 20 let dela v obrti in podjetništvu so priznanja prejeli:

Vrtnarija ADAMIČ, Ivan Adamič s.p., Strehovci
DEJNA, transport in trgovina d.o.o., Gornja Bistrica
Vafel kornet Kazanfer Zejnuli s.p., Lendava
Za 25 let dela v obrti in podjetništvu sta priznanji prejeli: KIT ŽIŽKI proizvodnja kovinske opreme d.o.o., Žižki in Gostilna JAKLIN, Jaklin Milan s.p., Črenšovci.

Za 30 let dela v obrti in podjetništvu so priznanja prejeli:

FRT, podjetje za finance in računovodstvo Dolga vas d.o.o., Dolga vas

Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Robert Gönc s.p., Gaberje
FRIZERSTVO Aleksander Magyar s.p., Lendava
Pizzerija – okrepčevalnica MM Marija Marič s.p., Lendava
Frizerski salon “EVE” in studio solarij Nagy Eva s.p., Dobrovnik
Avtoprevoznik Vlado Vučko s.p., Srednja Bistrica
DENING, podjetje za storitve in inženiring d.o.o., Lendava
Za 35 let dela v obrti in podjetništvu je priznanje prejel: Kozmetične storitve Simona Fideršek s.p., Lendava.

Za 40 let dela v obrti in podjetništvu je priznanje prejelo Avtoprevozništvo in kurivo Arpad Sobočan s.p., Dolnji Lakoš

Za aktivno in uspešno delo v Območni obrtno-podjetniški zbornici so priznanje prejeli:

Klaudija Žilavec, TO NI GIBANICA, podjetje za gostinstvo d.o.o., Lendava
Avtoservis VARGA, Boštjan Varga s.p., Strehovci
Petra Bolžidar, FRT, podjetje za finance in računovodstvo Dolga vas d.o.o., Dolga vas
Mirjana Horvat, Strojno ključavničarstvo Horvat d.o.o., Odranci

Za nadaljevanje družinske tradicije so priznanje prejeli:

Štefan Bogdan s.p. Gostilna BOGDAN, Odranci
– prevzel leta 2019 od očeta Štefana, ki je dejavnost opravljal od leta 1994
Tadej Miholič, AL-PLAST, proizvodnja in montaža stavbnega pohištva d.o.o., Odranci,
– prevzel leta 2020 od očeta Dragoja, ki je dejavnost opravljal od leta 1996
Ladislav Šimonka s.p., AVTOSERVIS LACI, Dolnji Lakoš
– prevzel leta 2022 od očeta Ladislava, ki je dejavnost opravljal od leta 2012
Jožef Padar ZIDARSTVO PADAR, gradbene in druge storitve d.o.o., Žižki
– prevzel leta 2018 od očeta Jožefa, ki je dejavnost opravljal od leta 1994
Vida Simon Računovodstvo in poslovno svetovanje VIDA, Kot
– prevzel leta 2023 od mame Marije, ki je dejavnost opravljala od leta 1997

Obrtniki, ki so letos opravili mojstrski izpit: Bogar Branko, zidarski mojster; Matko David, tesarski mojster; Smej Tadej, zidarski mojster in Tkalec Peter, zidarski mojster.

Za podjetniške dosežke sta posebno priznanje prejeli podjetji: Biroplast Solutions d.o.o., Naj MIKRO podjetje 2022 v akciji Pomursko podjetje leta, in KIT Žižki, proizvodnja kovinske opreme, d. o. o., Črenšovci.

Priznanje Obrtne zbornice Slovenije in Bronasti ključ so prejeli: BOŠTJAN VARGA, samostojni podjetnik »AVTOSERVIS VARGA« s sedežem v Strehovcih, ŠTEFAN SMEJ, lastnik in prokurist podjetja »Gradbeništvo Smej« s sedežem v Odrancih, MILAN ŠPILAK, samostojni podjetnik »AVTOMEHNIKA IN TRGOVINA« s sedežem v Turnišču, in KLAUDIJA ŽILAVEC, solastnica in prokuristka podjetja »TO NI GIBANICA d.o.o.« s sedežem v Lendavskih goricah.

Priznanje Obrtne zbornice Slovenije in Srebrni ključ so prejeli: ALEKSANDER MAGYAR, samostojni podjetnik »FRIZERSTVO«, s sedežem v Lendavi, JOŽEF KOVAČ, samostojni podjetnik »STAVBNO KLEPARSTVO«, s sedežem v Pince Marofu, SANDRA GOMBOC, direktorica podjetja »FRT Podjetje za finance in računovodstvo d.o.o.«, s sedežem v Dolgi vasi, IVAN DENŠA, družbenik in direktor podjetja »DENING, podjetje za storitve in inženiring d.o.o.«, s sedežem v Lendavi in MARJAN KOREN, samostojni podjetnik, elektro dejavnost in varnostni inženir, » ELKING Elektrotehniške storitve« s sedežem v Turnišču.

Priznanje Obrtne zbornice Slovenije in Zlati ključ je prejel ARPAD SOBOČAN, samostojni podjetnik, dejavnost »avtoprevozništvo in kurivo» s sedežem v Dolnjem Lakošu. Obrtna zbornica Slovenije je podelila Območni obrtno-podjetniški zbornici Lendava priznanje za dolgoletno povezovanje obrtnikov in podjetnikov ter krepitev obrtno-podjetniškega zborničnega sistema. Spominsko plaketo je prejela Trgovinske in obrtna zbornica iz Nagykanizse.

vir: Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je ena izmed prvih treh občin, ki se je pridružila trajnostni pobudi zavarovalnice Generali, imenovani »DIGITALNO SAMOSTOJNI«.

Projekt je namenjen olajšanju vsakodnevnega življenja starejših občanov, ki se pri enostavnih vsakdanjih opravilih vse pogosteje srečujejo z nujno uporabo pametnih naprav in povečanju njihove računalniške pismenosti.

Na brezplačnih računalniških tečajih, ki so potekali v prostorih Mestne hiše od 7. do 10. novembra 2023, so se tako starejši občani na osnovnih in nadaljevalnih tečajih, ki so obsegali 15 pedagoških ur, spoznali z osnovno uporabo interneta, e-pošte, pametnih telefonov, naučili so se vzpostaviti video klic, dostopati do storitev e-zdravja in pridobili še drugo uporabno znanje.

Udeležence tečaja je pozdravil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar in jim zaželel da osvojene digitalne veščine s pridom uporabijo v vsakdanjem življenju in digitalnih izzivih.

S projektom »DIGITALNO SAMOSTOJNI« in pobudo »Digitalno opismenjevanje starejših« si Občina Lendava prizadeva za bolj vključujoče in digitalno usmerjeno okolje za svoje starejše občane, kjer bodo lahko enostavno in samostojno opravljali svoje vsakodnevne naloge v sodobnem svetu.

Slovenija v digitalni pismenosti starejših zaostaja za povprečjem EU, kar potrjujejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Leta 2021 je v starostni skupini od 65 do 74 let delež oseb brez digitalnih veščin znašal 45 %, kar je nad povprečjem EU-27 (41 %). Projekcije o staranju prebivalstva (Eurostat) kažejo, da se bo v prihodnjih desetletjih pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Lani so starejši od 65 let predstavljali 21 %, leta 2100 naj bi jih bilo že 32 %, so sporočili iz Občine Lendava.

VIR: Pomurec.com / FOTO: Občina Lendava in Pixabay.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Drugoligaši so s 16. krogom pričeli drugo polovico prvenstva. Beltinci so po preobratu klonili v Ajdovščini, poraz »žutih« pa so izkoristili Lendavčani, ki so z zmago v Novem mestu izenačili izplen vodilne ekipe 2. SNL.

Prekmurska drugoligaša sta ob polovici prvenstva zasedala vrh 2. SNL, tako pa ostaja tudi po 16. krogu prvenstva, ki se ni razpletel po željah Beltinčanov.

Ekipa Damjana Gajserja je v drugo polovico prvenstva zakorakala s porazom. Po preobratu v drugem polčasu so se zmage veselili Ajdovci, ki so se približali na dve točki zaostanka, Beltinčane pa so z zmago ujeli Lendavčani.

Nafta je uspešno serijo rezultatov podaljšala v Novem mestu. Krka, ki je na osmih domačih tekmah osvojila le točko, je na Portovalu klonila z rezultatom 1:2. Junak modrih iz Lendave je bil dvakratni strelec Stjepan Igrec.

Hrvat v vrstah Nafte je domačo mrežo načel v 35. minuti, le dve minuti kasneje pa je podvojil prednost gostov. Dolenjci so poraz omilili v 92. minuti srečanja, ko je v polno meril Tilen Kovačič.

Lendavčani so dobili sedem od zadnjih osem ligaških preizkušenj, že desetič v nizu pa so ostali neporaženi. Posledica te serije? Modri so kljub tekmi manj ujeli točkovni izkupiček vodilnih Beltinčanov.

vir: sobotainfo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V okviru 27. praznika občine Lendava so v južnem delu mesta uradno in slovesno odprli Nogometno akademijo Lendava. Nogometu je bil pravzaprav posvečen ves dan.

Začel se je s predstavitvijo knjige 12o let nogometa v Lendavi avtorja Franca Horvata Meštroviča in odprtjem priložnostne razstave, osrednji dogodek dneva pa je bilo slavnostno odprtje Nogometne akademije Lendava. Skupaj so otvoritveni trak prerezali župan občine Lendava Janez Magyar, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije Stanislav Glažar, predstavnik madžarske nogometne zveze Imre Gellei, olimpijski in svetovni ter večkratni madžarski prvak v plavanju ter član Mednarodnega olimpijskega komiteja Daniel Gyurta in predsednik Nogometnega društva 1903 Gabor Vegh, vsi so pred tem tudi nagovorili prisotne in poudarili velik pomen akademije, za katero med drugim upajo, da bo nekoč dala tudi kakšnega novega reprezentanta izbrane članske vrste Slovenije ali Madžarske.

Predstavnika madžarske in slovenske nogometne zveze sta Veghu izročila tudi spominski darili. Nov objekt je tik pred uradnim odprtjem blagoslovil župnik Martin Dolamič Konrad.

Nogometno akademijo sestavljata dve stavbi, od katerih glavna meri 2000 kvadratnih metrov, en servisni objekt v velikosti 280 kvadratnih metrov, eno športno igrišče z umetno travo in dve športni igrišči z naravno travo, eno igrišče za nožni tenis, 3000 kvadratnih metrov asfaltne površine, 5000 kvadratnih metrov travnatih zelenic, 1800 kvadratnih metrov urejenih zelenic (park), 165 javnih parkirišč, od tega devet za invalide, 30 parkirnih mest za osebje in dve parkirišči za avtobuse.

V pritličju glavne stavbe je osem garderob s tuši in sanitarijami, telovadnica, masažna soba, garderobe za osebje in trenerje ter kuhinja z dvema ločenima jedilnicama, v zgornji etaži pa bodo pisarne, sejne sobe, soba za prosti čas, konferenčna soba in 16 sob za dve osebi, vsaka ima ločen tuš in umivalnik. Objekt še ni v celoti opremljen, zato bodo še en ogled za javnost pripravili ob dnevu odprtih vrat.

Po odprtju so na igriščih potekale tekme mlajših selekcij Nafte 1903 in FC ZTE iz Zalaegerszega, zvečer na stadionu v športnem parku Lendava pa še dvoboj veteranskih ekip Nafte 1903 in Mure.

Nafta 1903 je najstarejši slovenski nogometni klub, nogometna akademija pa je po besedah govornikov ena največjih pridobitev tudi za slovenski nogomet, čeprav je zrasla ob precejšnji pomoči madžarske vlade. Celoten projekt je stal nekje med osem in devet milijonov evrov. Leta 2018 so bili zaključeni prvi projektni načrti za gradnjo akademije, hkrati pa tudi za gradnjo igrišča z umetno travo poleg Dvojezične srednje šole Lendava, ki so ga predali namenu leta 2019. Temeljni kamen akademije je bil položen 17. julija 2021 ob prisotnosti ministra za zunanje zadeve Madžarske Petra Szijjarta. Pot do dokončanja kompleksa je bila kar zahtevna, končala pa se je 26. oktobra letos.

Vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Svetniška skupina je ostala brez enega člana komisije za mandatna vprašanja in imenovanja
Lendavski občinski svetniki iz Gibanja Svoboda so izstopili iz odborov in delovnih teles, v katerih so delovali. Izstopili so tudi iz svetov javnih zavodov in skladov, je povedal vodja svetniške skupine Gibanja Svoboda v Lendavi Dejan Süč.

Občinski svetniki Gibanja Svoboda v Lendavi, poleg Dejana Süča še Lidija Kreft, Sven Sarjaš, Helena Antolin Tibaut in Marko Franko, so po besedah Süča že dlje časa nezadovoljni z delovanjem delovnih teles občine.

V petek zvečer je "sodu izbila dno" seja komisije za mandatna vprašanja in imenovanja lendavske občine, ko je njihova svetniška skupina ostala brez enega člana. Mesto, ki naj bi pripadalo Gibanju Svoboda, je namreč dobil DeSUS.

Süč je pojasnil, da je kolegom iz Gibanja Svoboda zato predlagal, da izstopijo iz delovnih teles. "Že ob nastopu mandata smo bili glede na razrez prikrajšani za nekaj mest. Tudi v komisiji za mandatna vprašanja imamo – čeprav ima SDS prav tako pet svetnikov – mi le enega predstavnika, oni pa dva. Včeraj pa so nam ponovno vzeli eno kvoto," je navedel.

Nove člane v komisijo za mandatna vprašanja in imenovanja so morali imenovati, ker je Süč, ki je od septembra poslanec, moral zaradi nezdružljivosti funkcij odstopiti kot član svetov javnih zavodov v občini. Po njegovih besedah so bili v komisiji za mandatna vprašanja preglasovani, potem ko je predsednik komisije iz vrst SDS-a predlagal, da se mesto, ki bi sicer moralo pripadati njim, dodeli drugi listi.

Magyar: gre za otročje vedenje
Župan Janez Magyar je dejanje Gibanja Svoboda označil za "otročje in neresno". Njihovo dejanje se mu zdi res neodgovorno, saj se je Süč na seji strinjal s tem, da mesto v svetu javnega zavoda dobi tudi DeSUS, ki do zdaj ni imel kvote v nobenem zavodu. Župan dodaja, da tako ravnanje ni v korist občini in občanom, saj da Süč očitno pozablja, da dela za ljudi.

Magyar dodaja, da se mu zdi "otročje", da se je Süč na seji z dogovorjenim strinjal, nato pa so vsi člani Gibanja Svoboda naslednji dan odstopili iz odborov. "Kot župan se že v prejšnjem mandatu in tudi zdaj nisem vtikal v delo delovnih teles, kar je edino korektno in kar je tudi Süč kot korektno opisal. Tako zdaj ne razumem čisto tega dejanja Gibanja Svoboda," je dejal in dodal, da ne razume, zakaj se je Süč na seji strinjal, naslednje jutro pa odstopil in "s sabo potegnil" še vse druge svetnike iz vrst Gibanja Svoboda.

Süč je potrdil, da na seji ni veliko razpravljal, se je pa vzdržal glasovanja. Dodal pa je, da že dlje časa opaža, da delovna telesa občine ne delujejo, kot bi morala. Tako se, kot je navedel, pred sejami občinskih svetov odbori in komisije ne sklicujejo, da bi obravnavali gradiva, ki gredo na sejo.

Zato je razlog za njihov izstop iz občinskih odborov po njegovih besedah širši, saj da že dlje časa opozarjajo, "da projekti, ki jih zdaj kot domnevno koruptivne županu očita parlamentarna preiskovalna komisija, nimajo realnih denarnih postavk. Je pa bilo ogromno denarja že počrpanega in izplačanega za pripravo projektnih dokumentacij". Kot svetniška skupina se želijo od takih dejanj distancirati, je še poudaril Süč.

vir: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Minula seja Sveta pomurske razvojne regije je načrtno potekala v prostorih lendavskega Leka, kjer bo tudi prizorišče ene največjih zasebnih investicij v zgodovini države.

Poleg znanih problematik glede poplavne varnosti in financiranja občin, kjer ni minilo kritičnih besed o investicijski podhranjenosti pomurskih občin pri zagotavljanju razvoja, je minula seja sveta regije imela tudi spodbudno sporočilo. Predstavniki Leka so namreč županom predstavili vizijo in strategijo Leka po ločitvi Sandoza od Novartisa, s poudarkom na več kot 400-milijonski investiciji v novo tovarno za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil, ki jo bodo zgradili v Lendavi.

Zgled za druge in spreminjanje zgodovine

Lek je zagotovo ena izmed pomembnejših družb v državi, saj letno obrne več kot 1,7 milijarde evrov, kar je približno 3 odstotke celotnega bruto družbenega proizvoda Slovenije, in zaposluje več kot 3700 ljudi, s čimer je peti največji delodajalec na državni ravni. Na lokaciji v Lendavi v dveh enotah - Trdni izdelki in Antiefektivi - je zaposlenih že blizu 800 oseb. To število se bo v naslednjih letih še bistveno povečalo, saj bo z novo enoto bifarmacevtike ustvarili še dodatnih 300 novih delovnih z visoko dodano vrednostjo. Simon Rečnik, dolgoletni direktor trdnih izdelkov in član uprave Leka, je tako poudaril pomen, ki ga Lek daje pregovorno nerazviti severovzhodni Sloveniji in željo, da ta regija doživi preboj in neha zaostajati.

"Naj bo ta investicija in to, kar kot Lek lahko dajemo temu delu Slovenije, en simboličen vzgled za vse druge," je med drugim poudaril Rečnik in predstavil še sodelovanje Leka z akademsko sfero, konkretno z Univerzo v Mariboru, pri izobraževanju in zagotavljanju potrebnih kadrov. Namere Leka so toplo pozdravili prisotni župani in tudi poslanec Tine Novak, ki je dejal, da so ravno tovrstne zgodbe tiste, ki bodo omogočila razvoj Pomurja, zato je k podpori pristopila tudi država. Vlada je namreč z Lekom podpisala memorandum, ki poleg strokovne podpore pri izvedbi investicije namenja tudi okoli 55 milijonov evrov neposredne finančne spodbude.

regor Makuc, ravno tako član uprave Leka, je dejal, da je naložba danes ocenjena pravzaprav na več kot 500 milijonov evrov, pri čemer bo vsaj 250 milijonov evrov porabljenih lokalno za delavce, dobavitelje in izvajalce, prioriteto lokalnemu okolju pa bodo dali tudi pri vzdrževanju, servisiranju in dobavi materialov, ko bo tovarna stala. Spomnil je še na potrebe 300 novih zaposlenih in tako izpostavil številne multiplikativne učinke načrtovane naložbe. Kot je dejal, z investicijo spreminjajo zgodovino in vzpostavljajo biološki ekosistem v Sloveniji, z vezjo med akademsko sfero in gospodarstvom.

"Lekov pozdrav Pomurju zato, da prepoznamo strukturne težave regije. Potrebno je od besed preiti k dejanjem, da bo to okolje lahko prebilo vse okove. Boljšega vzvoda za spremembo določenih politik in ravnanj, kot je največja investicija bodočega samostojnega generika, si ne znam predstavljati," ga je dopolnil Rečnik. Projekt je sicer trenutno v teku pridobivanja gradbenega dovoljenja, pri čemer v Leku predvidevajo, da se bo gradnja tovarne pričela že konec letošnjega leta in njeno polno obratovanje konec leta 2026.

vir vestnik.si