Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na minulem zasedanju občinskega sveta Občine Lendava bi občinski svetniki morali obravnavati med drugim tudi Predlog uskladitve ekonomske cene programa Vrtca Lendava, in sicer predvsem zaradi zvišanja minimalne plače, višjih stroškov regresa ter zvišanja cene energentov, a do tega ni prišlo.

Ker do obravnave ni prišlo, se je na uredništvo Pomurec. com obrnila Tina Hozjan, ravnateljica Vrtca Lendava – Lendvai Óvoda, ki je v pojasnilu navedla naslednje: »Na seji Občinskega sveta Občine Lendava, ki je bila 25. januarja 2023, bi moral biti obravnavan Predlog uskladitve ekonomske cene programov Vrtca Lendava – Lendvai Óvoda, vendar je župan občine Lendava Janez Magyar med sejo sprejel odločitev, da se so o ceni programov na sklicani seji, ne bo odločalo. Odločitev je sprejel samovoljno, in to, kljub temu da njegovega predloga o umiku točke z dnevnega reda Občinski svet Občine Lendava ni podprl s potrebno večino glasov. Ob tem dejanju je bilo na seji občinskega sveta izrečenih veliko besed, med katerimi je bilo veliko netočnih podatkov in neresnic o delu vodstva zavoda Vrtec Lendava – Lendvai Óvoda). Med drugim je bila vodstvu zavoda s strani župana in Vodje oddelka za finance, proračun in premoženjske zadeve Občine Lendava Bojana Petrijana neupravičeno očitana neodzivnost, nepravočasnost in morda tudi nestrokovnost, zato želim kot ravnateljica vrtca podati pojasnila in predstaviti dejanske in resnične podatke, še posebno v zvezi z obveščanjem Občine Lendave kot ustanoviteljice vrtca, podajanjem predlogov in reševanjem problematike v zvezi s financiranjem v letu 2022 in z dogodki v letu 2023.« Ob tem je v uredništvo poslala tudi vsa pojasnila z vsemi prilogami.

Za komentar smo se obrnili tudi na Občino Lendava, kjer je župan občine Lendava Janez Magyar za Pomurec. com povedal: »Take stvari se kot prvo ne rešujejo preko medijev. Občinske seje so mimogrede javno dostopne vsem in vsak, si jih lahko ogleda. Naslednji dan se je že formirala skupina, ki jo je občina Lendava poslala v vrtec, naj poišče vzroke, ki so sprožili dvige cen. Občina kot ustanoviteljica na osnovi zakona že pokriva te stroške, saj bi v nasprotnem primeru ta podražitev bremenila tudi starše. Že v svojem prejšnjem mandatu sem predlagal glede vseh povišanj ekonomske cene vrtca, občinskemu svetu, da dvigov cen vrtca ne prenese na bremena staršev. Tudi v tem primeru je tako. Ne želimo, da bi občinski svetniki odločali o Predlogu uskladitve ekonomske cene programov Vrtca Lendava in bi s tem naprtili posledično staršem višje zneske na položnicah. V pogovoru z ostalimi občinami smo se dogovorili in tudi oddali preko združenja Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije, prošnjo na Vlado Republike Slovenije, ki je ta povišanja sprožila, da jih v tudi celoti pokrije iz državnega proračuna. Vlada Republike Slovenije na to še ni podala odgovora, oziroma pogajanja še vedno tečejo. Tako da ta povišanja, ker še ne vemo izhoda teh pogajanj, ali bo ali ne bo Vlada Republike Slovenije pokrila teh dodatnih stroškov, ki jih je naložila vsem občinam v Sloveniji, ne moremo, kar prevaliti na starše otrok in tudi ne na samo občino. Kaj bi se na primer zgodilo, če bi se po napačni odločitvi Občinskega sveta na koncu izvedelo, da bo Vlada Republike Slovenije poravnala te omenjene stroške. Vrtec pa bi zaračunaval staršem ta dodatna sredstva. Zato smo bili mnenja, da na tej omenjeni občinski seji nismo imeli dovolj informacij za pravo odločitev Občinskega sveta. Tako smo se odločili, da počakamo na odgovor Vlade. Pri tem moram dodati, da se je Občina Ptuj, že pred nami odločila, da Občinskemu svetu ne preda odločanje o zadevi, ki se tiče dviga cen vrtca.«

»Mimogrede vse ostale občine v Sloveniji tudi čakajo na odgovor Vlade Republike Slovenije. Zato menim, da je tako početje kot ga izvaja ravnateljica vrtca neumestno, saj želi ta problem reševati preko medijev - v javnosti. Ker pa imamo že v celoti izglasovan proračun za leto 2023, ni osnove za napade ravnateljice na Občino Lendava in name. Vsi stroški bodo poravnani in pokriti s strani ustanoviteljice - Občine. Sam in tudi ne občinska uprava ne želimo, da bi se ti stroški prevalili na starše. Tudi ravnateljica vrtca ne sme predlagati, da bi te stroške prevalili na starše. Zato menim, da ti izpadi ne služijo konstruktivnemu reševanju problemov. Rajši bi ravnateljica vrtca imenovali člane Komisije za spremljanje teh dogodkov, to posredovala na Občino in konstruktivno sodelovala. Izjavo ravnateljice, da je do tega prišlo zaradi moje samovoljne odločitve, označujem kot laž in ne ustreza dejstvom. Jaz in občinska uprava razumemo to izjavo kot škodoželjno in zlonamerno. Sam sem skupaj z neposrednimi odgovornimi osebami na občinski upravi intenzivno razpravljal in iskal prave rešitve v tej zadevi,« pove župan.

vir Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V lendavski sinagogi so ob dnevu spomina na žrtve holokavsta pripravili koncert klasične glasbe z naslovom Luč, upanje in ljubezen.

Marina Igritskaya (sopran), Inga Ulokina (violina) in Olga Ulokina (klavir) so nastopile s skladbami velikanov klasične glasbe, tudi judovskih korenin, ki so v svojih delih odražali motiv upanja, ljubezni in luči. To so skladatelji: Felix Mendelssohn, Jacques Offenbach, Camille Saent Saens, Ernst Bloch, Joseph Achron in drugi. Izvedle pa so tudi temo iz filma Schindlerjev seznam Johna Williamsa. Predsednica Zveze kulturnih društev Lendava Elvira Vaupotič Göncz je v nagovoru povedala, da so glasbeni dogodek pripravili v okviru projekta ŠOA – spominjamo Zveza kulturnih društev Lendava, Kulturno-turistično društvo Lendava – Novi Sad, Občina Lendava in Slovenski muzej holokavsta Sinagoga Lendava. Koncert pa je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo.

Violinistka Inga Ulokina je profesorica glasbe, vodja ljubljanskega godalnega ansambla ter profesorica violine in vodja godalnega orkestra na Glasbeni šoli Rogaška Slatina. Je dobitnica nagrad mednarodnih in državnih tekmovanj ter prejemnica Rektorjeve nagrade Akademije za glasbo v Zagrebu. Marina Igritskaya je mednarodno uveljavljena operna pevka in prejemnica nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Sopranistka je aktivna tudi na pedagoškem področju. Njen vokal odlikuje široka barvna paleta in izvajalska izvirnost v interpretaciji. Širok obseg vokalnega repertoarja pevke sega skozi obdobja glasbene literature od baroka do 21. stoletja. Olga Ulokina (klavir) je priznana muzikologinja, glasbena pedagoginja in skladateljica. Je avtorica več glasbenih priročnikov in zbirk, ter dobitnica slovenske državne nagrade Fran Gerbič za leto 2022 za življenjsko delo in posebne dosežke na področju glasbenega izobraževanja v Republiki Sloveniji.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V lendavski sinagogi so odprli razstavo z naslovom Vrnitev domov: zgodbe stolpersteinov lendavskih judovskih družin.

Razstavo, ki jo je organizirala Galerija-Muzej Lendava, je predstavil in jo odprl direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak, ki je tudi njen avtor. Ta je del projekta Never Forget, ki ga je podprla Evropska unija, sodeluje pa tudi Občina Lendava. Obiskovalce je nagovoril še direktor Galerije Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, nastopil pa je kitarist Dušan Stojanović.

Dubravko Baumgartner je povedal, da 27. januarja obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, spomin na vse tiste, ki jih je kruta usoda iztrgala z domačega ognjišče, z objema najbližjih. Tisti, ki so se vrnili domov, so ostali brez vsega: »V Lendavi je bila nekoč močna judovska skupnost, ki je postavila temelje gospodarskega razvoja in bila gonilo bogatega družbenega in kulturnega življenja. Po toliko letih so lendavski judje še del naš. Dokaz tega je sinagoga, ki je ena izmed dveh ohranjenih v Sloveniji, ki ohranjata spomin na bogato judovsko dediščino.« Med letoma 2019 in 2022 so postavili pred hišami v Lendavi, kjer so živeli judje, tlakovce v spomin z njihovimi imeni in usodo. Številne zgodbe naših prednikov so bile zamolčane, s tlakovci spomina pa jih na nek način odkrivamo, pripovedujemo o njih: »Devetnajstim osebam so tlakovci spomin posvečeni v našem mestu. Z njimi se srečujemo vsak dan za spomin, opomin in razmislek. Zgodbe in usode teh družin pa predstavljamo s pričujočo razstavo.«

Boris Hajdinjak je povedal, da so tlakovci spomina oziroma stolperstaini majhni kamni, spotikavci, ki spominjajo na ljudi, ki so tu živeli. »Razstava, ki smo jo pripravili, je pomembno dopolnilo temu. Spotikavce so v Lendavi prvič postavili leta 2019. Na prvih panojih na razstavi so predstavljeni judje v Lendavi od njihove prve omembe leta 1727 do druge svetovne vojne. Sledi predstavitev petih judovskih družin, ki so živele v Lendavi. Ti so bili pretežno nemško in madžarsko govoreči, zato so tudi priimki v obeh jezikih, ob madžarskem ali nemškem še v slovenskem. Družina Blau je bila pomembna lendavska družina. Lajoš oziroma Ludvik je bil predsednik judovske skupnosti v mestu.« Sledi predstavitev družine Pollak; Lazar je bil najbogatejši jud v Lendavi. Hčerka se je poročila s prav tako članom pomembne judovske družine Nadai iz Murske Sobote, ki se je preselil v Lendavo. Družina Balkany je bila znana po tiskarstvu, družina Schwarz so bili lastniki lekarne in mlina, družina Deutsch pa je imela gostilno in igrišče za tenis. Od družne Schwarz je preživel le Tamaš, od družine Deutsch pa Elizabeta: »Na predzadnjem panoju je predstavljeno življenje judov v Lendavi od leta 1941, na zadnjem pa so našteti vsi, ki so sodelovali pri pripravi razstave, ki jih je veliko. Zavednim Lendavčanom gre zasluga, da so po drugi svetovni vojni ohranili sinagogo v Lendavi in judovsko pokopališče v Dolgi vasi, da nista doživela usode sinagoge in judovskega pokopališča v Murski Soboti.«

Razstava se začne s panojem Judje v Lendavi 1727 - 1837. Zmaga Habzburžanov nad Turki in Kruci je v tem obdobju omogočilo velikemu delu Ogrske kraljevine gospodarski in siceršnji razvoj. Del tega razvoja je tudi prva omemba Judov v Lendavi leta 1727. Marko, Lemel in Mojzes s priimkom Löbl se omenjajo kot trgovci v mestu, ki je bilo v sklopu tedanje Zalske županije. V naslednjih letih se omenjajo še drugi. Tudi knezi Esterhaziyi, ki so imeli v posesti celotno Lendavo, so jim bili naklonjeni. 26. aprila 1944 so v lendavski sinagogi zbrali 112 Judov in jih preko Čakovca in Nagykanizse poslali v koncentracijsko taborišče Austchwitz. Od teh jih je preživelo le osem.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Uradno so se začela gradbena dela na projektu »SI-Geo-Electricity - Pilotna geotermična elektrarna Čentiba na obstoječi plinski vrtini Pg-8«.
Družba Petrol Geo je meseca decembra pričela s podzemnimi gradbenimi deli na opuščeni vrtini Pg-8 za potrebe pilotne Geotermične elektrarne Čentiba, za kar so Dravske elektrarne Maribor maja lani prejele gradbeno dovoljenje.

Slavnostni govornik današnjega uradnega začetka podzemnih gradbenih del je bil Aleksander Jevšek, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Pilotna geotermična elektrarna v naselju Čentiba v občini Lendava bo izkoriščala geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov.

Na začetku podzemna dela
Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne bo prihajala v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena.

Geotermična elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemnega dela, to je geotermična gravitacijska toplotna cev in nadzemnega dela, to je hladilni sistem in strojnica.

Podzemna dela zajemajo odstranitev obstoječih cevi, za kar je mobilizirano specialno dvigalo z dodatno opremo, s katerim se bo izvleklo trenutno postrojenje.

Sledilo bo preverjanje plino-tesnosti vrtine, montaža geotermične gravitacijske toplotne cevi ter preverjanje plino-tesnosti med-cevnega prostora v vrtini. Omenjena podzemna dela potekajo v skladu z izdelanim rudarskim projektom.

V nadaljevanju dela na nadzemnem delu
Po opravljenih nevednih delih se začnejo aktivnosti na nadzemnem delu izgradnje pilotne geotermične elektrarne, in sicer gradbena dela, dela na elektro in strojni inštalaciji, tehnični pregled, modeliranje in dolgoročni monitoring poskusnega obratovanja ter ocena geotermičnega potenciala opuščenih naftno-plinskih vrtin v Sloveniji.

Zagonski testi prve geotermične elektrarne v Sloveniji so načrtovani junija letos.

V primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta se bo lahko zasnovan koncept uporabil na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi po svetu.

Projekt zato pomeni pomemben mejnik za razvoj geotermične energije in možnost izrabe opuščenih vrtin po svetu.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski grad, v katerem domuje Galerija-Muzej Lendava, temeljito obnavljajo. Med drugim so že sanirali vzhodno in južno obzidje ter jugovzhodni stolp, zgradili pa so tudi razgledno ploščad, od koder bodo imeli obiskovalci pogled na mesto pod gradom.

Projekt obnove in sanacije gradu, ki ga vodi Občina Lendava, je vreden skoraj 600.000 evrov. Dve tretjini zneska financira občina, tretjino je primaknilo ministrstvo za kulturo.

Obnova je obsežen projekt, v sklopu katerega so uredili tudi odvodnjavanje okolice gradu in uredili južni plato z obnovo obzidja in ureditvijo stopnišča. Prav tako so postavili temelje za razsvetljavo ter uredili klet jugovzhodnega stolpa. Delno so sanirali tudi južno fasado, ki pa jo bodo dokončali v ugodnejših vremenskih razmerah.

"Smo zelo zadovoljni oziroma srečni, da se je z lendavskim gradom začelo konkretneje ukvarjati. In vsaka nova obnovljena opeka oziroma kos zidu je dobrodošel," je novinarjem dejal direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner.

Med pridobitvami je omenil razgledno ploščad, ki bo obiskovalcem omogočila "idealen pogled na staro mestno jedro", kjer stojijo znamenitosti Lendave, kot so cerkev svete Katarine, sinagoga ter markantna gledališka in koncertna dvorana.

Poleg tega bo razgledna ploščad omogočila izvedbo kulturnih programov, kot so literarni večeri, manjši koncerti in delavnice za otroke, kar Baumgartner vidi kot pomembno dodano vrednost.

Vodja projekta obnove, višji svetovalec za okolje in prostor na Občini Lendava Robert Recek, največji pomen projekta obnove vidi v odprtju predgradja oziroma južnega obzidja, ki je bilo od leta 2088 praktično zaprto in kot arheološko gradbiščno območje ni bilo dostopno javnosti.

Za izvajalca del je bilo izbrano podjetje GMI iz Slovenskih Konjic. Pri sanaciji je moralo upoštevati zahtevo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, da se v obzidje ne vgrajuje industrijska, temveč tradicionalna ročno delana stara polna opeka navadnega formata. Težava je bila v tem, da so potrebovali velike količine opeke, zato so jo morali iskati na več koncih. Gre za opeko s starih porušenih objektov, ki je narejena z apneno malto, saj je cementno malto težko odstraniti.

Obnova gradu se bo letos nadaljevala. Obnoviti želijo še južno fasado, namestiti svetila in nov sistem reflektorjev ter urediti videonadzor okolice. Treba bo tudi očistiti in zasaditi grajsko brežino, kar bo omogočilo boljši razgled. Na zahodni brežini, kjer obzidja ni več, so ob tem težave z nestabilnostjo grajskega griča, je opozoril Recek.

Sicer pa je veliko dela še s celotnim grajskim hribom, ki je, tako Recek, velika neizkoriščena zelena površina. Z ureditvami, ki jih zdaj izvajajo, po njegovih besedah ustvarjajo pogoje za to, da se bodo "lahko lotili grajskega hriba kot parkovne površine".

najdi.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi obeležili dan madžarske kulture

Osrednja prireditev pomurskih Madžarov ob dnevu madžarske kulture je bila na predvečer madžarskega praznika v lendavski gledališki in koncertni dvorani.

Slavnostna govornica na kulturni prireditvi je bila direktorica Hiše Madžarov v Budimpešti Krisztina Csibi. V kulturnem programu so nastopili: Ilona Zadravec Szekeres, Lucija Šetar, Laura Pal in Emil Pal, ter folklorna skupina Mecsek in ljudski godci Tenkes iz Pecsuha. Na prireditvi so podelili štiri najvišja priznanja s področja narodnostne kulture. Kulturno priznanje Györgya Zale za življenjsko delo je prejela Anna Car. Kulturno priznanje Györgya Zale je prejel Peter Šooš, posebno kulturno priznanje Györgya Zale Bela Bokor, zahvali listini pa sta prejela Janosne Anduska in Lajosne Orban. Dan madžarske kulture obeležujejo 22. januarja, ker je ta dan leta 1823 Ferenc Kölcsey dokončal besedilo madžarske himne.

Direktorica Hiše Madžarov v Budimpešti Krisztina Csibi je v svojem govoru ob slovesnosti spomnila, da sta se pred dvesto leti, januarja 1823, rodila Madach in Petöfi, istega leta pa je Kölcsey dokončal svoj rokopis himne, ki jo je začel pisati leto pred tem: »Vsi trije so skupno živeli 115 let, kar je le dobro stoletje, toda to, kar so ustvarili, bo za vedno in neizbrisno ostalo del madžarske obče kulture. Vsi trije so bili velikani duha.« Med velikani duha je tudi György Zala, arhitekt, rojen v Lendavi, ki je za seboj nedvomno pustil veličastno življenjsko delo, njegovo mesto med pomembnimi umetniki pa se z leti vse bolj utrjuje. Pri tem je Krisztina Csibi poudarili tudi pomen sodobnih ustvarjalcev, med temi so tudi pomurski, ki pišejo v madžarskem jeziku: »Obstajajo tudi kratkoročni cilji. Na primer ocenitev položaja madžarske kulture v tujini. Kmalu bomo začeli z obsežnim delom, ki smo ga poimenovali Pregled madžarske kulture v tujini med leti 1918 in 2023. Tudi pri tem računamo na vas, še posebej na predstavnike madžarske kulture v Pomurju. Menim, da bo kultura, ne glede na to, v kakšno smer bo šel svet in kakšne preizkušnje nas čakajo, v vseh okoliščinah temelj za obstoj Madžarov.«

 

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Oprema tovarne formalina F2, ki jo je Nafta Petrochem zgradila leta 2009, je že skoraj v celoti demontirana in del opreme tudi odpeljan.

Tovarna formalina F2, ki jo je Nafta Petrochem zgradila leta 2009, in ki je delovala samo do uvedbe stečaja leta 2014, je že skoraj v celoti demontirana in del opreme tudi odpeljan. Prav tako je v polnem teku odstranjevanje ter razrez rezervoarjev, ki bodo končali v predelavi. S tem se končuje še zadnje dejanje v zgodovini petrokemične tovarne, ki je s svojo proizvodnjo predstavljala v zadnjem obdobju osrednjo dejavnost Nafte Lendava.

Kot smo že poročali, je januarja 2022 osrednje premoženje Nafte Petrochem v stečaju za 2,8 milijona evrov kupilo egiptovsko podjetje RG for Supplies Export iz Kaira. Po naših informacijah je nakup povezan s proizvodnjo formaldehida v Egiptu, ki poteka z opremo istega švedskega dobavitelja, ki je v Lendavi postavil tovarno formalina F2, in ki je bila zgrajena po najnovejših ekoloških standardih. Egiptovsko podjetje je za izvedbo nakupa in demontaže ustanovilo v Lendavi podjetje Marcus Aureliu s poslovnim sedežem na naslovu stečajnega dolžnika.

Ob tem premoženju je egiptovsko podjetje z nakupom premoženja v stečajnem postopku dobilo v last še dve starejši tovarni formalina, in sicer F1 in F3, ki še vedno stojita, a naj bi tudi ti dve čakala ista usoda kot najnovejše.

vir: vestnik

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Včeraj so si župan Občine Lendava , direktor Galerije-Muzeja Lendava in skrbnik projekta »Obnova lendavskega gradu« Robert Recek ogledali izvedena dela v sklopu obnove in rekonstrukcije lendavskega gradu. Občina Lendava je v začetku leta 2022 uspešno pristopila k obnovi in sanaciji gradu; projekt je vreden 559.706,13 evra.

Občina Lendava je projekt obnove in rekonstrukcije gradu na Ministrstvo za kulturo uspešno prijavila meseca februarja 2021, od ministrstva pa je prejela odločbo 14. maja 2021. Pogodba o sofinanciranju v znesku 192.594,88 EUR je bila podpisana februarja 2022.

V sklopu projekta se je saniralo vzhodno in južno obzidje, uredilo se je odvodnjavanje okolice gradu, saniral se je jugovzhodni stolp in uredil južni plato z obnovo obzidja in ureditvijo stopnišča. Prav tako se je uredila razgledna ploščad, postavili so se temelji za razsvetljavo, uredili kletni prostori in stopnišče v klet jugovzhodnega stolpa. Saniral se je tudi del južne fasade, dela na fasadi pa se bodo zaključila ob ugodnejših vremenskih pogojih.

Sanacijska in rekonstrukcijska dela predstavljajo nadgradnjo ureditve gradu kot kulturne in turistične točke mesta Lendava.

Občina Lendava bo v letu 2023 pristopila k nadaljnji obnovi gradu, in sicer z javnim razpisom za izbiro izvajalca, s katerim bi se izvedla še obnova južne fasade gradu, betonskih opornikov, montaža svetil, montaža novega sistema reflektorske osvetlitve, ureditev videonadzora okolice, ureditev poti na zahodni strani gradu ter čiščenje in zasaditve grajske brežine.

Predvidena dela naj bi se zaključila do začetka meseca maja, so sporočili iz občine Lendava.

vir:pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Dušan Orban novi predsednik sveta madžarske skupnosti v Sloveniji

Novi predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) je postal Dušan Orban iz Domanjševec. Na ponedeljkovi prvi seji novega sveta PMSNS, ki je potekala v Lendavi, je bil Orban, sicer edini kandidat, soglasno izvoljen na položaj, kjer je nasledil Ferenca Horvatha. Prejšnji predsednik sveta krovne organizacije prekmurskih Madžarov Horvath, ki je bil na tem položaju 12 let, tokrat sploh ni bil izvoljen v svet PMSNS, saj mu člani sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava na decembrskem glasovanju niso namenili dovolj glasov.

Ferenc Horvath, sicer poslanec v državnem zboru, je kasneje v odzivu dejal, da odločitev spoštuje, je pa ne razume. Kot je zatrdil, je svojo nalogo opravljal vedno po svojih najboljših močeh in imel vedno pred očmi interese skupnosti. Poleg uspešnih projektov, ki jih je bilo več kot sto, in novih zaposlitev je kot svoj največji uspeh navedel, da mu je uspelo povezati pripadnike madžarske skupnosti po celotnem Prekmurju.

 

vir: STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Čeprav so vrata dolgovaške opekarne zaprta, tovarniški dimnik grozi, da se bo nekega dne sesul v prah.
V Dolgi vasi pri Lendavi je svoj čas delovala dolgovaška opekarna, ki je pred leti zaprla svoja vrata, danes, po nekaj letih, pa je slika opekarne klavrna.

Vse propada, stoji le še tovarniški dimnik, ki kljubuje času. Dolgovaška opekarna je pred leti zaprla zaradi stečaja.

Po večletni agoniji so se delavci znašli na zavodu za zaposlovanje, opekarniški objekti pa že dlje časa propadajo.

Dimnik nevaren za domačine
Na domačine vseskozi preži nevarnost, saj v središču opekarne stoji zidan dimnik, ki ga je že zdavnaj načel zob časa.

Pred mnogimi leti, ko je opekarna še delovala, so v njej izdelovali opečne izdelke za zidanje. Iz domače gline so žgali opeko, iz dimnika pa se je vseskozi kadilo.

Dejstvo je, da so nekoč v opekarni izdelovali eno boljših opek v Sloveniji. Potem, ko je opekarna prešla v stečaj, se je stečajni upravitelj zavzemal za njeno prodajo, a do tega ni prišlo.

Kakšen bo nadaljnji razplet objekta dolgovaške opekarne, pa je težko napovedati.

»Vstop strogo prepovedan – smrtno nevarno«
Dolgovaška zapuščena opekarna stoji in čaka na boljše čase, mimo pa je speljana cesta proti Lendavskim goricam in stolpu Vinarium, kjer se sprehajajo domačini, turisti in izletniki.

Dejstvo je, da je hoja po dvorišču lahko zelo nevarna. Pred vhodom na tovarniško dvorišče je postavljen napis: »Vstop strogo prepovedan – smrtno nevarno«, napis je v madžarskem in slovenskem jeziku.

Dimnik se počasi podira, tako da je samo vprašanje časa, kdaj se bo sesul v prah. Mimoidoče, ki se ustavijo pred opekarno, pa ob pogledu na razpadajoče objekte zgrabita otožnost in nostalgija.

Vse, kar je ostalo od nekdanje dolgovaške opekarne, je prepuščeno vidnemu propadanju. Nekateri se zavzemajo, da bi del opekarne preuredili v muzej, ki bi mladi rod spominjal na stare čase.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava organizira javno dražbo za prodajo stavbnih zemljišč v katastrski občini Dolga vas pri Lendavi, na kateri lahko sodelujejo poslovni subjekti, ki kot svojo registrirano dejavnost na trgu opravljajo dejavnost energetike.

Občina Lendava je razpisala javno dražbo za prodajo stavbnih zemljišč v k. o. Dolga vas pri Lendavi, na kateri lahko sodelujejo poslovni subjekti, ki kot svojo registrirano dejavnost na trgu opravljajo dejavnost energetike.

Predmet javne dražbe so stavbna zemljišča, katerih skupna površina je 10.298 kvadratnih metrov, ki se prodajajo z namenom izgradnje sončne elektrarne in se prodajajo kot celota.

Parc. št.  3151, 3150/8, 3152 in 3123
k.o.        157 Dolgs vas pri Lendavi
Skupna pov. 10.298 m2
Izklicna cena 148.672 eur
Varščina         14.867 eur

Izklicna cena je 148.672 evrov in se lahko viša za tisoč evrov. Varščina znaša 14.867,20 evra in jo je potrebno poravnati pred dražbo. Podrobnosti najdete tukaj.

Poleg davščin kupca bremenijo tudi stroški notarske overitve pogodbe ter stroški vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Javna dražba bo potekala v prostorih Občine Lendava, Glavna ulica 20, 23. januarja 2023 ob 9. uri.

vir: pomurec.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je prejela listino Občina po meri invalidov, ki jo podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije. »Listina nam veliko pomeni, kajti občina je spoznala, da je treba na področju, pomembnem za ranljive skupine, narediti nekaj več,« je povedal Jožef Gjerek, predsednik Medobčinskega društva invalidov (MDI) Lendava, ki je dalo pobudo za pridobitev listine. MDI Lendava deluje na območju Upravne enote Lendava in šteje okoli štiristo članov, od tega jih ima 125 odločbo invalidske komisije ali priznano telesno okvaro ali pa odločbo Zavoda za zaposlovanje, da so nezaposljivi. Preostali so podporni člani, predvsem sorodniki invalidov. Priprave na pridobitev listine so trajale štiri leta, ustavljala jih je predvsem epidemija covida.

Lahko jo tudi odvzamejo

Vodstvo občine je v celoti sledilo pobudi, prizadevanja za pridobitev listine pa je soglasno podprl tudi občinski svet. Listina se podeljuje občinam na osnovi prizadevanj in sprejetih programov, s katerimi lokalna skupnost upošteva potrebe invalidov pri vsakdanjem življenju, delovanju in vključevanju v družbo. Najprej so izvedli analizo stanja, pri čemer so sodelovala tudi druga društva in organizacije, ki so pomembne za invalide. Na tej osnovi so pripravili dokument Akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Občini Lendava za obdobje 2022–2026. Ocenil ga je projektni svet Zveze delovnih invalidov Slovenije in po pridobitvi pozitivne ocene ga je obravnaval še upravni odbor krovne invalidske organizacije, ki je letos listino podelil štirim slovenskim občinam.

Akcijski načrt ima več poglavij, vsako pa zajema ukrepe, časovni okvir za izvedbo nalog, nosilca in način financiranja. Na primer pri poglavju informiranje in ozaveščanje je kot prvi ukrep navedena naloga, da se na spletni strani lendavske občine doda podstran z informacijami za invalide, kar je občine že naredila. »Če občina ne bi izpolnila vseh nalog, ki so opredeljene v akcijskem načrtu za leto 2022, listine ne bi prejela,« je pojasnil predsednik društva. V načrtu je tudi določeno, katere naloge je treba izvajati neprenehoma in katere v tekočem letu. Izvajanje teh spremljata svet za invalide, ki je imenovan na ravni občine, in projektni svet zveze, ki podeljuje listino. »Če se načrt ne izvaja, se listina lahko zadrži, v skrajnem primeru tudi odvzame,« je podčrtal Gjerek.

Ne gre samo zanje

Izstopajoč problem, ki ga obsežno obravnava tudi akcijski načrt, so številne arhitekturne in komunikacijske ovire, ki omejujejo invalide pri uporabi javnih površin, na primer pločnikov v mestu, pri vstopanju v javne objekte, tudi v sinagogo ali mestno hišo, ali pri uporabi javnih storitev, kajti informacijski pulti niso opremljeni z indukcijsko zanko.
Ena od nalog, ki so bile predvidene v akcijskem načrtu za leto 2022, je bila ureditev Ulice heroja Mohorja z enosmernim prometom in dodatnimi parkirišči, kar bi koristilo društvom, ki imajo tu svoje prostore, kot tudi Dvojezični osnovni šoli II in obiskovalcem zdravstvenega doma, vendar so tamkajšnji prebivalci imeli glede takšne ureditve drugačno mnenje. Občini pa je uspelo zbrati soglasja in oddati vlogo za gradbeno dovoljenje za prizidavo dvigala k mestni hiši, ki bi se lahko začela spomladi. Prav tako se urejajo javna stranišča na prireditvenem prostoru Nogača na Hotizi, prilagoditve bodo potrebne tudi pri javnem stranišču blizu gledališke in koncertne dvorane, saj je to težko dostopno z vozičkom.

»Vsako leto si zadajmo manjše cilje in te potem tudi uresničimo, kot pa da si zastavimo nekaj zelo velikega in tega potem ne naredimo. Treba je iti korak za korakom, kajti občina po meri invalidov je projekt, ki nima konca. Ob tem pa je treba še poudariti, da ne gre samo za potrebe invalidov. Ukrepi so namenjeni tudi starejšim občanom in vsem, ki so morda danes še zdravi, a ne vedo, kaj jih čaka jutri,« je še poudaril Jožef Gjerek. Akcijski načrt se bo po potrebi prilagajal, kar bo naloga sveta invalidov, njegova pomembna vloga pa bo tudi spodbujanje deležnikov za izvedbo zadanega v tekočem letu.

vir: vestnik.si