Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vsa infrastruktura je iz Slovenije, a hišnih številk ne dobijo.
Čeprav je vse bližje dan, ko bodo Hrvati vstopili v schengensko območje, državi sosedi niti po dobrih 31 letih po osamosvojitvi ter dobrih pet let po pravnomočnosti arbitražnega sporazuma nista mogli določiti dokončne meje med njima. Nedoločena meja ni grenila življenja zgolj prebivalcem na Obali, Trdinovem vrhu, pri Razkrižju in še kje, temveč tudi ob Muri, v Krajevni skupnosti Hotiza, predvsem v zaselku Brezovec – del ali sedaj končno tudi uradno v Mirišču.

Arbitražna razsodba je omenjeni prijetni zaselek ob Muri jasno pripisala Sloveniji, zaselek je prejel smerno in krajevno tablo, to pa je tudi vse. Naselje Mirišče je ostalo na slovenski strani meje.

So in bodo Slovenci
»Takratni župan občine Lendava je marca letos naročil oddelku za prostor, infrastrukturo in gospodarske javne službe, da začne postopke za označitev naselja Mirišče, ter o tem obvestil predsednika KS Hotiza Igorja Kövesa,« so na poizvedovanje, kako daleč je rešitev zapleta, zapisali na občinski upravi. V zaselku Mirišče je nekoč živelo 30 ljudi, danes jih le še osem. Uradno se je kraj doslej imenoval Brezovec – del, a se krajani s tem niso strinjali in so že pred leti postavili tablo Mirišče. »Mi smo bili in smo Slovenci,« je bilo še pred arbitražno razsodbo jasnih osem krajanov, ki vztrajajo v omenjenem zaselku. Nezaupljivi so in naveličani, ker so si politiki tu leta in leta samo podajali kljuko. Krajani pravijo, da so šolo obiskovali v Sloveniji. »Vsi so nas imeli za Slovence in nikoli ni nihče niti pomislil, da smo Hrvati ali da prihajamo s hrvaškega ozemlja, ali da bi bilo to kadar koli kaj spornega.«

Nekdanji jugoslovanski republiki katastra nista urejali in je Mirišče do arbitražne razsodbe ostalo na hrvaškem katastrskem ozemlju. Spomnimo: hiše so bile brez hišnih številk in brez oznak vasi, a voda, elektrika, telefon in tudi poštar so slovenski. Tudi edina cesta, ki vodi do Mirišča, gre že od nekdaj po Sloveniji. Hrvati so jo sicer nekoč hoteli zgraditi do zaselka, a jim je to, spomnimo, preprečila slovenska posebna policijska enota. V zaselek do arbitražne razsodbe niso stopili ne slovenski in ne hrvaški policisti. Občina Lendava je pred dnevi v skladu z arbitražno razsodbo v naselju Mirišče na Hotizi postavila kažipote in table, ki označujejo naselje.

   Katastrofa v praksi

Že junija 2019 so se takratni župan Janez Magyar, podžupan dr. Mihael Kasaš ter direktorica občinske uprave Aleksandra Kreslin skupaj s predstavniki resornih ministrstev odpravili na teren preverit, kako se uveljavitev arbitražne sodbe kaže v praksi. »Občina Lendava si bo še naprej prizadevala za spoštovanje in upoštevanje arbitražne sodbe, vsekakor pa je treba poudariti, da sta in bosta Slovenija in Hrvaška na območju naše občine še naprej dobro sodelovali in živeli v sožitju ter medsebojnem spoštovanju,« so sporočili z občine, kjer je problem prebivalcev omenjenega zaselka zelo pereč. Ti so na upravni enoti zaprosili za nove osebne dokumente, vendar teh ne morejo dobiti z novim naslovom. To pomeni, da tri družine po naslovu sodeč v osebnem dokumentu še vedno živijo v zaselku Brezovec – del, torej v delu hrvaške vasi Brezovec. »Na matičnem uradu so nam povedali, da novega naslova še ne morejo upoštevati, in ker brez osebnega dokumenta ne morem biti, sem to, da se navede stari naslov, pač sprejel,« pravi Viktor Bogdan, ki je nekaj pojasnil sicer dobil, vendar jih težko razume, in sicer, da prebivalci ne morejo dobiti dokumentov z naslovom Mirišče, dokler spremembe ne vpiše geodetska uprava.


vir: slovenskenovice.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Upravni odbor Združenja Manager je za managerja leta 2022 izbral Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB, in Sabino Sobočan, generalno direktorico družbe Varis Lendava. Priznanji bosta prejela v četrtek, 29. septembra 2022, na Managerskem kongresu v Portorožu.

Kakovost voditeljstva in podjetništvo v Sloveniji sta v preteklih letih izjemno napredovala. A ker je vodenje in rezultate v velikih podjetjih težko primerjati z malimi in srednje velikimi, so ti premalokrat stopili v ospredje. Zato je upravni odbor Združenja Manager – združenje povezuje izjemne voditelje podjetij različnih velikosti – odločil, da letošnje priznanje Manager/-ka leta prejmeta Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, ter Sabina Sobočan, direktorica družbe Varis Lendava.

Sabina Sobočan je družinsko podjetje Varis Lendava uvrstila med vodilne evropske proizvajalce gotovih kopalnic – do zdaj so jih proizvedli že več kot 100.000. Varis Lendava kar 95 odstotkov svojih prihodkov ustvari na tujih trgih, največ v Nemčiji. Vse bolj se usmerja k zelenim rešitvam in je med drugim razvil okolju prijazen ‘zeleni beton’. Sobočanova stavi na vključujoče vodenje, zaposleni pa jo opisujejo kot odločno in vztrajno pri doseganju ciljev.

Sabina Sobočan, magistrica ekonomskih znanosti, je direktorica družbe Varis Lendava. Svojo poslovno pot je gradila v več podjetjih, družinskemu podjetju Varis pa se je pridružila leta 2013. Vodenje družbe, ki se ukvarja s proizvodnjo gotovih kopalnic, je prevzela dve leti kasneje.

Kljub začetnemu prepričanju, da bo svojo kariero peljala izven družinskega podjetja in v stroki revizije, se je naposled na povabilo dolgoletnega direktorja in očeta Štefana Sobočana le pridružila Varisu Lendava. Ko je januarja 2015 prevzela vodenje družbe, je imela ta 157 zaposlenih. Njena takratna odločitev je bila v duhu njenega načela, ki ga pri vodenju zagovarja tudi danes. Besedna zveza ‘se ne da’ ne obstaja. ‘Da se!’ verjame Sobočanova.

Dinamična rast družinskega podjetja in odlični poslovni rezultati
Varis Lendava je uspešno srednje veliko, izvozno naravnano družinsko podjetje, v katerem letno proizvedejo med 4.000 in 4.500 gotovih kopalnic, v 45-letni zgodovini pa so jih proizvedli že več kot 100.000. Izkazali so se tudi z razvojem in proizvodnjo skate parkov ter pump trackov.

Odkar je Sobočanova prevzela vodenje družbe, so se čisti prihodki povečali za 2,5 krat in so konec lanskega leta znašali 31,9 milijona evrov. Čisti dobiček je desetkrat višji in znaša 6,3 milijona evrov. Bistveno je v teh letih zrasla tudi dodana vrednost, in sicer na 67.000 evrov na zaposlenega, kar je 65 odstotkov več od povprečja panoge. Donosnost kapitala je bila lani kar 33 odstotkov. Ob tem imajo v Varis Lendava sistemsko organizirano vpeljevanje nenehnih izboljšav, tako procesnih kot tehnoloških. Zaradi hitre rasti so na novo zastavili poslovne procese, intenzivno pa delajo tudi na digitalizaciji poslovnih procesov na vseh ravneh.

Kultura inovativnosti in podjetnosti z motom: Da se!
Odgovornost, kreativnost, korektnost, ambicioznost in kakovost so vrednote, ki jih v Varisu danes živi 243 zaposlenih. Teh je za polovico več, kot jih je bilo pred sedmimi leti. Njihove plače so za 35 odstotkov višje od povprečja panoge.

Kakovosten odnos do zaposlenih potrjujejo tudi priznanja in nagrade. Lani so se uvrstili med superfinaliste velikih podjetij v izboru Zlata nit, tri leta zapored so bili prejemniki priznanja starejšim prijazno podjetje. Raznolikost, vključujoče okolje ter multikulturnost so v DNK podjetja, tudi zaradi neposredne bližine Varisa hrvaški in madžarski meji. Za raznoliko in vključujoče delovno okolje so Varisovci leta 2015 prvi prejeli priznanje Vključi.Vse. Mešani timi, tako po spolu, starosti, izobrazbi in narodnostni pripadnosti, jim prinašajo številne prednosti: večjo raznolikost idej in rešitev, širše razumevanje potreb trgov in poslovnih partnerjev.

Poleg Varisove akademije, kjer razvijajo kompetence zaposlenih, ima vedno bolj pomembno vlogo tudi mentorstvo. Kulturo podjetnosti in inovativnosti krepijo z razvojnim programom Varis Da Se. S krepitvijo kompetenc in razvojnimi projekti se zaposleni vključujejo v uresničevanje štirih strateških ciljev Varisa, ki vključujejo dvig trojne kakovosti: izdelkov, procesov in odnosov ter digitalno preobrazbo.

Predana trajnostnem vodenju
Sabina Sobočan v podjetju stavi na vključujoče vodenje in v njem uvaja trajnostno voditeljstvo. Združuje pravo mero odločnosti in vztrajnosti pri doseganju ciljev organizacije ter sposobnosti empatije in skrbi za zaposlene. V Varisu ustvarja kulturo, kjer spodbujajo izražanje mnenj, predlogov in idej. Njena želja po učenju in znanju izvira iz potrebe po kakovosti in nenehnih izboljšavah. Zato ima zase in za svoj tim ima visoka pričakovanja.

Hkrati je tudi velika podpornica družbene odgovornosti. Zato v Varisu pri pokroviteljstvih in donacijah dajejo prednost tistim projektom, v katerih sodelujejo njihovi zaposleni. Največji delež pri družbeno odgovornih projektih namenjajo zdravju, izobraževanju, okolju, športu in odpravljanju revščine. Imajo sklenjena večletna partnerstva, med drugim z Dvojezično srednjo šolo Lendava, nogometnim klubom Dolga Vas, Kulturnim društvom Hotiza, društvom za napredek in kulturo, vsako leto pa podprejo tudi letovanje otrok v Baški. V preteklosti so skupaj z Ljudsko univerzo Lendava in z ZZRS že dvakrat izvedli prekvalifikacijo brezposelnih žensk v keramičarke in fugirke.

Izvozno usmerjena blagovna znamka vse bolj trajnostna
Varis Lendava se uvršča med vodilne evropske proizvajalce gotovih kopalnic. Njihovi kupci so najprestižnejši hotelirji, kot so Sheraton, Hilton in Holiday Inn, Intercity, Novotel in drugi. Glavni izvozni trg je Nemčija, kjer imajo 15-odsotni tržni delež in jim prinese med 70 in 90 odstotkov vseh prihodkov. Izvoz v Varisu sicer predstavlja kar 95 odstotkov vseh prihodkov, prepoznani pa so kot uveljavljen dobavitelj, ki zagotavlja kakovost, odlično izvedbo detajlov in hitro odzivnost, v zadnjem času pa je vse bolj tudi razvijalec tehnoloških rešitev za kupce.

Tako so razvili okolju prijazen, lahek samozgoščevalni beton, ‘zeleni beton’, za katerega so leta 2016 prejeli nagrado za inovacijo. V zadnjem obdobju trajnostni vidik poslovanja interno nadgrajujejo z vzpostavitvijo ekosistema dobaviteljev, ki prav tako kot oni trajnostno strateško poslujejo ter s svojimi zelenimi izdelki podpirajo Varisove zelene rešitve. Velika večina uporabljenih materialov in opreme sledi smernicam in zahtevam trajnostne gradnje (DGNB, LEEDs). V Varisu imajo tudi lastno elektrarno, s katero 100-odstotno pokrivajo lastne potrebe po električni energiji.

Podjetje se ponaša tudi z nazivom Ambasador slovenskega gospodarstva, ki mu ga je podelila javna agencija Spirit Slovenija za trajnostne, inovativne in pametne rešitve, s katerimi bodo lahko pripomogli k večji prepoznavnosti Slovenije ter k promociji stabilnega in naprednega poslovnega okolja.

Tako okoljski kot družbeni vidik sta za Varis Lendava in Sobočanovo izjemnega pomena in sta posredno ter neposredno vključena v vizijo in poslanstvo podjetja. Trajnostni razvoj – kot sinergija okolja, družbe in uporabnika – so temelj vseh projektov. Zadovoljstvo zaposlenih, kupcev in okoljska odgovornost pa so temelji poslovanja.

Francoski predsednik Macron jo je povabil k podpisu deklaracije
Sabina Sobočan se zaveda, kako pomembno je za managerja oz. managerko, da svoje znanje predaja tudi v širšem družbenem okolju, zato je aktivna v številnih organizacijah. Je članica UO Zbornice za gradbeništvo in gradbene materiale, članica predsedstva in UO Pomurske gospodarske zbornice, članica Združenja Manager in UO Sekcije managerk ter delovne skupine za trajnostno voditeljstvo, članica Kluba slovenskih podjetnikov – GIZ (SBC) in združenja žensk SBC ONA ter združenja FAM – Društvo poslovnih žensk Slovenije.

Visoko priznanje za Sobočanovo je marca letos prišlo iz Francije, saj je bila izbrana med 21 voditeljic, ki jih je v okviru predsedovanja EU francoski predsednik Emmanuel Macron 8. marca povabil v Elizejsko palačo k podpisu deklaracije za uravnoteženost spolov. Maja 2022 je prejela tudi nagrado Primus za komunikacijsko odličnost managerjev in managerk.

vir: mladipodjetnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi je ljubiteljem kolesarjenja na voljo osem električnih koles, ki si jih lahko izposodijo za vožnjo po mestu in okolici.

Zavod za turizem in razvoj Lendava in tamkajšnja občina sta ob svetovnem dnevu turizma organizirala predstavitev nove e-kolesarnice in e-koles, s katerimi so se obiskovalci lahko tudi popeljali po okolici. E-kolesarnica z osmimi električnimi kolesi je ob parkirišču pri Dvojezični srednji šoli Lendava. Kolesa je sicer potrebno poganjati, a nekajkrat manj, kot če ne bi bila električna.

Na voljo je tako občanom lendavske občine, kakor tudi drugim uporabnikom. Za izposojo kolesa, oziroma uporabo sistema Lendavski biciklin, se morajo uporabniki registrirati. Uporabniško kartico prejmejo v Turistično-informacijskem centru ali v prostorih Zavoda za turizem in razvoj Lendava. Ob uporabniški kartici prejmejo še PIN številko.

     E-kolesarnico je zgradila Občina Lendava v sklopu projekta Pametne vasi za jutri, ki ga je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Pri tem so uredili dovozno pot, postavili nadstrešnico z betonsko podlago, nabavili osem električnih koles, osem polnilnih postaj za e-kolesa, postaje z ekranom na dotik za izposojo e-koles ter servisno stojalo za kolesa. Vrednost investicije je bila 48.426 evrov, od tega so dobili 85 odstotkov iz evropskega sklada. Prijavitelj projekta je bil LAS Pri dobrih ljudeh, razpisalo pa ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S tem lendavska občina sledi sodobnim trendom trajnostne mobilnosti in spodbuja uporabo trajnostnega prevoza. Gre za naložbo, ki koristi tako okolju, kakor tudi zdravju ljudi.

vir: vestnik

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Beltinski slaščičar razveselil varovance varstveno-delovnega centra iz Lendave.
Varstveno-delovni center (VDC) Lendava, ki je enota matičnega centra iz Murske Sobote, je svojim varovancem v sodelovanju z Gabrielo Pongrac, ženo Boža Pongraca, predsednika društva za pomoč v stiski Zarja Lendava, pripravil sladko presenečenje, ki so se ga varovanci izjemno razveselili.

VDC je javni socialnovarstveni zavod, kjer odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju zagotavljajo organizirano dnevno varstvo, vodenje in zaposlitev pod posebnimi pogoji ter institucionalno varstvo. Pokrivajo Pomurje s štirimi enotami dnevnega varstva, ki so v Murski Soboti, kjer je tudi sedež zavoda, v Ljutomeru, Gornji Radgoni ter Lendavi. Institucionalno varstvo omogočajo v treh bivalnih enotah, in sicer v Gornji Radgoni, v Lendavi in Ljutomeru.

   Plačilu se je odpovedal
»Kako malo je potrebno, da na lica drugih privabimo nasmeh in z njimi delimo srečo. To je z obiskom lendavske enote VDC pokazal slaščičar Aslan Zećiri - Sali iz Beltincev. Z gospodom Salijem se poznamo že dlje. Večkrat je omenil, da je že nekajkrat razveselil ljudi po domovih za starejše in podobno in tako smo dobili idejo, da bi na enak način, s sladoledom, razveselili varovance VDC. Za termin obiska se je z vodstvom ter Salijem dogovorila žena Gabriela, in tako je bilo treba le počakati dan, ko smo izvedli presenečenje,« je dejal Božo Pongrac, upokojeni policist in policijski starešina, nazadnje operativec OKC PU Murska Sobota.

Povedal nam je tudi, da sladoledar Sali iz Beltincev ni potreboval časa za razmislek, hitro je pripravil sladke dobrote in pripotoval v Lendavo. »Poudariti moram, da sva bila z ženo kot soorganizatorja pripravljena prispevati neki znesek, a se mu je Sali odpovedal. Druženje je potekalo dobri dve uri, vodja enote Lilijana Novak pa je uporabnikom že zjutraj omenila, da tega dne sledi presenečenje. V začetku so bili zelo bojazljivi, nato pa je vse steklo kot po maslu,« je dejal Pongrac, ki si želi, da bi kmalu razveselili tudi otroke na Dvojezični osnovni šoli II Lendava.

vir: slovenskenovice

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Comitatus Energia v Termah Lendava postavil ljudi iz madžarskih vladnih krogov.

Madžarski državni sklad Comitatus Energia, ki ima poslovni sedež v turističnem mestu Miskolc, je po dolgotrajnem postopku decembra 2019 uspešno sklenil nakup termalnega kopališča Terme Lendava, kar je imelo v javnosti velik odmev. Daleč od oči javnosti pa se je slabo leto pozneje zgodil še nakup znamenite vinske kleti iz 19. stoletja v Bukovju pri Čentibi z okoliškimi vinogradi v skupni velikosti pet hektarjev. Nepremičnine je madžarskemu skladu v drugi polovici avgusta 2020 prodala fizična oseba. Vinogradi imajo zdaj skrbnika, vedo povedati tamkajšnji domačini, ekološko pridelano vino pa bo predvidoma del gostinske ponudbe Thermal Resorta, kakor se od februarja letos imenuje turistični kompleks v Lendavi.

Nakup kleti z vinogradi sam po sebi ne bi vzbujal pozornosti, če ne bi s še nekaterimi potezami madžarskega lastnika nakazoval neke nove plati zgodbe, ki jo je začrtal po začetnem fiasku z obnovo objektov termalnega kopališča. Opozarjamo na nov vpis pri poslovnem subjektu Terme Lendava, objavljen na spletni strani Ajpesa, o čemer več v nadaljevanju. Za razumevanje tega povzemamo nekaj dejstev.

Oktobra lani smo v Vestniku pisali, da se obnova lendavskega hotela vleče kot jara kača in da po slabi izkušnji z lastništvom Save Turizma dogajanje po nakupu Term Lendava, ki jih je prevzel madžarski sklad Comitatus Energia, postaja novo veliko razočaranje. Prav tako smo razkrili, da izvajalcev gradbenih del ni najemala družba Terme Lendava, ampak podjetje s sedežem v kraju Ede na Nizozemskem. Nekaj domačih podjetnikov se je pri sklepanju posla opeklo, pomisleke jim je vzbujal tudi neobičajen pristop k obnovi.

Kmalu po tistem so bile ustavljene vse aktivnosti, povezane z obnovo, Comitatus Energia pa je kot edini družbenik Term Lendava sprejel sklep o spremembah ustanovnega akta družbe. Po tem sklepu so se pomembno zmanjšala pooblastila direktorja – ta položaj je po odslovitvi Petra Molnarja oktobra lani zasedel Daniel Kovacs – ter okrepila nadzorna vloga lastnika pri sprejemanju odločitev, povezanih predvsem s porabo denarja. Direktor namreč potrebuje predhodno soglasje lastnika tako glede letnega načrta javnih naročil kot pri njihovih večjih finančnih preseganjih, prav tako pri najemanju posojil, odobritvi večje naložbe, tudi tiste, ki vključuje porabo subvencij Evropske unije, in drugo. Sklad Comitatus Energia je vajeti vzel v svoje roke, smo ob tem zapisali.

Pripravljen je bil tudi nastavek za lastniške spremembe. Osnovni kapital družbe, ki znaša dobrih devet milijonov evrov, je razdeljen na tri osnovne vložke. Vrednost prvega je 7500 evrov, kar je minimalno za ustanovitev družbe. Drugi znaša dobrih sedem milijonov evrov in je bil zagotovljen s prevzemom premoženja Save Turizma, tretji je vreden dva milijona evrov in je nastal z dokapitalizacijo Term Lendava, kar je lastnik izvedel januarja 2021.

   Nova vlaganja?

Zadnji vpis pri pravnem subjektu Terme Lendava, ki ga je Ajpes objavil konec avgusta, je logična posledica omenjenega sklepa. Madžarski sklad je v Termah Lendava zadnje dni junija postavil svoje »nadzornike«, ki pa prihajajo iz vrst blizu vlade. Imena so vpisana pod rubriko seznam dejanskih lastnikov subjekta, način nadzora nad poslovnim subjektom pa je opredeljen kot obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev poslovnega subjekta.

Glede na strokovnost in položaje, ki jih imenovani zasedajo v sosednji državi, ne moremo govoriti le o nekih imenih, ampak o vplivnih osebnostih. Prav to pa napeljuje k misli, da bo njihova vloga pomembnejša od zgolj naloge sodelovanja pri pripravi poslovnega poročila. O kom je torej govor? Orsolya Maria Pacsay-Tomassich je državna sekretarka, odgovorna za madžarsko diplomatsko akademijo in program Stipendium Hungaricum. Zsolt Virag je generalni direktor madžarskega programa za gradove. Gergely Jakli je izkušen finančnik na področju strukturnih naložb in generalni direktor madžarske banke EXIM in zavarovalnice Export Credit. Levente Magyar je namestnik ministra za zunanje zadeve in trgovino, Peter Kiss-Parciu pa vodja oddelka za čezmejno gospodarsko sodelovanje na ministrstvu za zunanje zadeve in trgovino.

Da bo madžarski lastnik zadeve v prihodnje peljal povsem drugače kot na začetku in da poleg obnove objektov termalnega kopališča dolgoročno načrtuje še nova vlaganja v Lendavi, je direktor Daniel Kovacs v pogovoru s takratnim županom Janezom Magyarjem napovedal že v začetku tega leta. Med drugim je Kovacs povedal, da bi želeli na zemljišču med turističnim kompleksom in objekti nogometne akademije postaviti rastlinjake za gojenje zelenjave, ki bi jih ogrevali z geotermalno energijo iz lastne vrtine.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Projekt WE4EU me drugim prinaša izmenjavo dobrih praks

V Lendavi so v okviru evropskega projekta WE4EU ali Europe for Citizens projektni partnerji iz Slovenije, Madžarske, Slovaške, Češke, Romunije in Poljske predstavili projekte na področju turizma. Projekt prinaša izmenjavo dobrih praks, je pa tudi priložnost za spoznavanje kulture mest sosednjih držav v osrčju Evropske unije.
Projekt združuje partnerska mesta Gyöngyös, Mělník, Łodygowice, Lučenec, Târgu Secuiesc in Lendavo in poteka od letošnjega maja, sklenil pa se bo septembra prihodnje leto. Na desetih strokovnih srečanjih v sklopu projekta bodo sodelujoči spoznali njihovo tradicijo in kulturo, prednost pa dajejo vzpostavitvi osebnih odnosov med prebivalci posameznih mest.
Predstavniki partnerskih mest so si v Lendavi ogledali najpomembnejše kulturnozgodovinske znamenitosti mesta, se udeležili Bogračfesta, na petkovi delovni konferenci pa izmenjali mnenja, ideje in dobre prakse na področju turizma.

    Ivan Koncut, podžupan v funkciji župana, je na srečanju poudaril, da prav na področju turizma v Lendavi gradijo nove zgodbe in produkte. "V teku so tudi takšni, za katere smo nekoč mislili, da so preveč ambiciozni, vendar jih bomo z voljo, medsebojnim sodelovanjem in optimizmom prav gotovo uresničili."
Kot so še zapisali na spletni strani občine, je ključni cilj projekta vzpostaviti in razvijati družbene, gospodarske, okoljske in kulturne odnose med državljani EU s sodelovanjem lokalnih oblasti in njihovih združenj, ki vključujejo podjetnike, nevladne organizacije in lokalne državljane. Navedeno bodo dosegli s strokovnimi delavnicami ter kulturnimi in gastronomskimi spremljevalnimi dogodki.
Polega tega bo vsaka občina zbrala predloge projektov in naredila seznam razvojnih projektov, ki jih namerava izvesti do leta 2027, kar bo osnova za strategijo sodelovanja pri predložitvi skupnih vlog na evropske razpise.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Tako so se včeraj okviru etno večerov na letnem odru Gledališke in koncertne dvorane v Lendavi predstavila slovenska društva in izvajalci, ki so obiskovalcem ponudili pester kulturno obarvan večer.

Nastopili so: Folklorna skupina KTD Moščanci, orkester izvajalcev na frajtonaricah, KPZ Vita Lendava, StandUp komik Perica Jerkovič in Veseli Vandrovci KD Lipa.

Danes bo na Madžarskem etno večeru ob 19. uri Lutkovno gledališče Pupilla uprizorilo predstavo Utazók, ob 20. uri pa sledi predstava Produkcije Liliom - Csaba Csík: Öreglányok (Starke). Za gastronomsko ponudbo bo poskrbelo Društvo vinogradnikov Čentiba, so sporočili iz občine Lendava.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zmagali sodelovanje, dobro vzdušje in srčnost kuhanja
V Lendavi se je odvilo največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji, Bogračfest 2022, ki poteka pod okriljem Festivala Vinarium. Na tekmovališču v skupni dolžini 700 metrov se je letos pomerilo 63 ekip, ki so se potegovale za naziv mojstra bograča in za najlepše urejeno tekmovališče. Najboljši bograč je po oceni komisije skuhala ekipa Filc, za najlepše urejeno tekmovališče pa so razglasili ekipo ZKMN Lendava. Festival Vinarium, ki se letos odvija od 26. avgusta do 4. septembra, in ponuja številne kulturno-kulinarično obarvane dogodke, bo naslednjo soboto sklenila 43. Lendavska trgatev.

Strokovna komisija, ki je tudi letos delovala pod taktirko Zdenke Tompa, je za najboljši bograč ocenila tistega, ki so ga skuhali stari znanci Bogračfesta, ekipa Filc. V petnajstih letih, odkar sodelujejo na festivalu, so prvič postali mojstri bograča. »Kaj je naša skrivnost? Skrivnost je v dobri ekipi, dobrem vzdušju in pa srčnosti kuhanja. Veselimo se prvega mesta, velikokrat smo bili drugi in tretji, tudi četrti, končno se nam je nasmehnila pa ta sreča.« je povedala Mojca Dolinar, predsednica sindikata podjetja Filc.

Drugo mesto je osvojilo podjetje Eko park d.o.o. Lendava, tretji pa so bili mojstri bograča iz Thermal Resort Lendava. Komisija je skupno podelila 12 zlatih priznanj.

Podžupan v funkciji župana Ivan Koncut: Bogračfest 2022 začinjen z dobro voljo

Dogajanje v starem mestnem jedru se je začelo že zgodaj zjutraj, ko so ekipe pridno krasile in pripravljale svoje tekmovališče, ter pripravljale sestavine za najokusnejši bograč. Ob 12. uri je podžupan v funkciji župana Občine Lendava, Ivan Koncut pozdravil vse zbrane in zagnal gasilsko sireno ter z njenim zvokom dal znak za pričetek tekmovanja. »Zelo veseli smo, da se počasi spet vračamo v čase pred covidom, da je festival spet v starih okvirjih in lahko gostimo tudi ekipe iz drugih držav; iz Srbije, Hrvaške in Madžarske.« Ob tem je podžupan tekmovalnim ekipam zaželel dobrodošlico v svetovni prestolnici bograča in uspešno kuhanje, začinjeno z obilico dobre volje.

 Bogračfest sinonim za največjo kulinarično prireditev v Sloveniji

Letos celotna organizacija Festivala Vinarium poteka pod okriljem Zavoda za turizem in razvoj Lendava v sodelovanju s ključnimi organizacijami v občini Lendava. Direktorica Martina Bukovec je izpostavila, da gre za največji kulinarični dogodek v Sloveniji: »Bogračfest je sinonim za največjo kulinarično prireditev daleč naokrog, upam si trditi tudi v celotni Sloveniji. Zelo smo ponosni, da je danes tukaj sodelovalo lepo število ekip, nekaj čez 60, kar je zadovoljiva številka glede na razmere, ki smo jim bili priča organizatorji prireditev v preteklosti. Prav ponosni smo, da nam uspe takšno prireditev pripraviti v osrčju Lendave, ob vznožju Lendavskih goric in jo speljati vse do konca.«

Bogračfest je skozi ves dan skupaj z večernim delom pritegnil številne obiskovalce, ki so lahko občudovali kuharje pri delu na ulici ter se udeležili spremljevalnega programa.

 MasterChef Luka Novak: Skrivnost bo obdržal zase

Na tokratnem Bogračfestu je sodeloval tudi aktualni zmagovalec oddaje MasterChef Luka Novak, ki se je z veseljem odzval povabilu organizatorjev in sprejel izziv, saj je bograč tokrat kuhal prvič. »Danes se kuhanja bograča lotevam prvič in vsi govorijo o nekih skrivnih sestavinah. Te sem moral jaz naštudirati sam, saj sem vedel, da mi tukaj tega nihče ne bo izdal. Konec koncev je to tekmovanje. Tudi jaz imam pripravljenih par svojih skritih sestavin in če mi slučajno uspe pripraviti res dober bograč, mislim, da tudi jaz ne bom povedal, kaj sem dal noter.«

Zadnja sobota v avgustu ni ponudila le pristnega vzdušja ob dišečih kotlih, pač pa tudi pestro celodnevno dogajanje s spremljevalnim programom za otroke s sladko ulico, zabavo na mestnem odru, veliko možnosti za fotografiranje na spominskih foto kotičkih in ob tekmovališčih, kulinarično ulico ter večernim koncertnim dogajanjem. Na celodnevnem dogajanju v starem mestnem jedru je za zabavo skrbel Duo Halicanum, zaključil pa ga je koncert Tanje Žagar na prireditvenem prostoru pri hotelu Cubiss.

Letos že 43. izvedba Lendavske trgatve

Festival Vinarium bo v naslednjem tednu še v znamenju etno večerov, koncertov, večera lendavskega vina, praznovanju 7. rojstnega dneva stolpa Vinarium… Eno izmed sklepnih dejanje letošnjega festivala v soboto, 3. septembra, Lendavska trgatev, ki prav letos praznuje že svojo 43. obletnico; gre za eno največjih etnoloških prireditev v Sloveniji, praznik vinogradnikov, ki postreže s tradicionalno povorko ter zabavno glasbenim programom pozno v noč. Več o prihajajočih dogodkih najdete na spletni strani www.lendava-lendva.si 

vir: mojponudnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je bila uspešna na razpisu Ministrstva za zdravje, ki je za projekt dozidave in rekonstrukcije Zdravstvenega doma Lendava odobrilo sofinanciranje v višini nekaj več kot 1,3 milijona evra.

Zdravstveni dom Lendava za nemoteno funkcioniranje in opravljanje zdravstvene dejavnosti potrebuje dodatne prostore, nadstrešek za službena vozila, dodatna parkirišča in prostor za infektivne odpadke. V okviru projekta je tako načrtovana gradnja dveh prizidkov, rekonstrukcija obstoječega dela zdravstvenega doma ter gradnja dveh nadstreškov, predvidena je tudi ureditev okolice s parkirišči, ureditev komunalnih vodov in prestavitev toplovoda.

Ocenjena vrednost celotne naložbe skupaj z opremo je nekaj več kot 4,2 milijona evra, od tega sofinancerki delež države (Ministrstvo za zdravje RS) predstavlja nekaj več kot 30 odstotkov investicije, dobrih 25 odstotkov Zdravstvenega doma Lendava, razliko pa bo zagotovila Občina Lendava. Zaključek investicije je predviden konec leta 2023. Občina pa je že objavila javno naročilo za izbor izvajalca, so sporočili iz občine Lendava.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ivan Koncut, podžupan v funkciji župana Občine Lendava, in Aleksander Marguč, direktor podjetja GMI d. o. o., sta na Lendavskem gradu podpisala izvajalsko pogodbo za obnovo gradu.

Pogodbena vrednost za sanacijo znaša dobrih 581 tisoč evrov, občina je pridobila tudi sofinancerska sredstva kulturnega ministrstva v višini 200 tisoč evrov.

  Občina je, ker so bili na objektu v preteklosti izvedeni le manjši vzdrževalni posegi, pristopila k sanaciji brežine z razglednim platojem na jugovzhodnem stolpu ter ureditvi dela fasade. Projekt sicer obsega sanacijo gradu z okolico. Predvidene so sanacije obzidja, dela fasade, ureditev kleti jugovzhodnega stolpa in izgradnja razglednega platoja z zidovi nad kletjo stolpa. Prav tako bodo urejene dostopne poti do gradu in izvedena sanacija meteorne kanalizacije ter izvedba drenaže ob projektu.

Dela se bodo predvidoma zaključila do konca oktobra 2022.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na grajskem dvorišču v Lendavi se bo med 5. in 7. avgustom odvijal butični filmski festival Bograč kratkih filmov.

Kulturno umetniško društvo Lavina s podporo Občine Lendava vabi na tri večere jagodnega izbora kratkih filmov domače in mednarodne produkcije.

Po premierni ediciji leta 2020 se Bograč kratkih filmov v mesto vrača s svežnjem kratkometražnih filmov po izboru idejnega in programskega vodje festivala, lendavskega režiserja Árona Horvátha Botke. Lendavi, ki je nekoč kino že imela, umanjkajo kakovostne filmske vsebine in to vrzel organizatorji dogodka prepoznavajo kot priložnost, da lokalnemu prebivalstvu približajo odlične produkcije mlade generacije filmarjev iz Slovenije in drugod.

Tako so letos na programu, ki se vsak večer prične ob 21. uri, filmi Izhod v sili (r. Vladimir Tagić), Babičino seksualno življenje (r. Urška Djukić), Tempelj (r. Murat Ugurlu), Razglednice s konca sveta (r. Konstantinos Antonopoulos), Najtoplejši dnevi poletja (r. Maša Šarović), Nevihta (r. Anton Martin Emeršič), Vagabond (r. Dominik Enzi), Zbiratelji (r. Mia Martinović) in zadnja dva kratka filma Árona Horvátha Sčasoma ter Delčki. Program projekcij bodo obogatili pogovori z ustvarjalci videnih filmov, letos bodo Lendavo obiskali turški režiser Murat Ugurlu, ki je filmsko režijo doštudiral na priznani poljski filmski šoli v Lodžu, avstrijski režiser Dominik Enzi, ki trenutno ustvarja na Dunaju ter ustvarjalci slovenskega filma Nevihta, ki je nastal pod okriljem produkcijske hiše Temporama. Festivalski program in druge informacije objavljajo na Facebook strani facebook.com/bograckratkihfilmov.

Hkrati je Bograč kratkih filmov tudi priložnost, da sodelujoči v Horváthovih filmih vidijo izdelek, ki so ga pomagali soustvariti. Veliko njegovih filmov se namreč snema v Lendavi in okolici, Lendavčanke in Lendavčani pa vsakič radi priskočijo na pomoč ter kot lokacijo snemanja ponudijo svoja stanovanja in druge površine, posodijo avtomobile, pohištvo ali celo zaigrajo oziroma statirajo v filmu.

  Áron Horváth Botka (1991) je scenarist in režiser iz Lendave. S filmom Delčki (2020) je letos osvojil nagrado v kategoriji najboljša drama na dublinskem Festivalu neodvisnega filma, lani nagrado za najboljši kratki film na albanskem Balkan Film Food Festivalu, leta 2020 pa nagrado Vesna za najboljši kratki film, ki jo podeljuje strokovna žirija Festivala slovenskega filma. S svojimi kratkometražniki aktivno kroji programe slovenskih, evropskih in svetovnih filmskih festivalov (FeKK - mednarodni festival kratkega filma Ljubljana, mednarodni filmski festival Motovun, Palm Springs International Shortfest, Ars Independent Film Festival Katowice …), med bogato festivalsko kariero pa se je med drugimi uvrstil v tekmovalne programe festivalov, kjer se je potegoval za nagrade, ki pomenijo kvalifikacijo za nominacijo za nagrado Oskar v kategoriji kratkih filmov. Trenutno je v postprodukciji triler Nadure, ki so ga v Lendavi posneli lani poleti, na ogled pa bo predvidoma v 2023.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pred več kot petimi leti je arbitražno sodišče v Haagu izdalo končno razsodbo glede kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško.
Naselje Mirišče pri Hotizi je pred petimi uradno postalo slovensko, tamkajšnji prebivalci pa še vedno nimajo urejenega slovenskega naslova bivanja.

»Letos so nam vsem potekli osebni dokumenti in smo si jih žal mogli menjati. Žal imamo zopet stari naslov, zaradi česa smo zelo žalostni, ker je že dolgo časa od tega, ko se je to uredilo oziroma odkar smo v Sloveniji,« je povedala Marina Žerdin, prebivalka naselja Mirišče.

Zakaj imajo prebivalci Mirišča tudi v novih osebnih dokumentih še vedno naveden naslov v delu hrvaške vasi Brezovec, smo povprašali tudi Upravno enoto Lendava.

Tam pa so nam pisno odgovorili:

»Prebivalci ne morejo dobiti dokumentov z naslovom Mirišče, dokler spremembe ne vpiše Geodetska uprava Republike Slovenije.«

   Spremenjen odlok bo kmalu obravnavan na občinskem svetu
Kot pa pojasnjujejo na občini Lendava, so si že pred časom zadali, da bi Mirišče postalo del naselja Hotiza.

»Tako smo tudi pripravili odlok septembra leta 2020, pred dvema letoma, in smo to poslali v mnenje Geodetski upravi Republike Slovenije, ki nam je potem odgovorila, da bi bilo bolje spremeniti odlok,« je dejal Mihael Kasaš, direktor občinske uprave občine Lendava.

Geodetska uprava Republike Slovenije je občini že podala podrobnejša navodila, kako naj odlok spremijo. Spremenjen odlok pa bo sedaj kmalu na občinskem svetu občine Lendava, še pojasni Kasaš.

»Arbitražni sporazum je zgodovinska napaka«
Nekdanji podžupan občine Lendava Stanislav Gjerkeš pa meni, da je v arbitražni razsodbi še vedno veliko stvari nedorečenih in nedoločenih.

»Še vedno ni rešeno nogometno igrišče v naselju Kapca, še vedno ni rešena betonarna Balažic, ki je ostala na hrvaški strani in seveda regulacija katastrskega potoka, ki ob večjem deževju poplavlja, tudi to še ni rešeno,« je jasen Gjerkeš.

Arbitražni sporazum je močno posegel v življenja ljudi ob meji, zato je Gjerkeš prepričan, da je bil sporazum napaka.

»Lahko mirno povem, da je ta arbitražni sporazum zgodovinska napaka za Slovenijo in bi Slovenija morala vztrajati pri sporazumu Drnovšek - Račan, ki je bil, lahko rečem, za obe države bolj praktičen in je prinašal rešitve ob meji,« dodaja.

»Edino to je Slovenija z arbitražo dobila, pa še to vse prepočasi poteka«
Kljub temu da je od razglasitve arbitražne razsodbe minilo že pet let, država še vedno ni izpolnila vseh obljub prebivalcem ob mejah.

Kot priznava Žerdin, se je v Mirišču veliko stvari sicer že uredilo, vendar pa se zaradi dolgih postopkov urejanja samega položaja naselja mladi izseljujejo. Trenutno tam živi zgolj sedem ljudi.

»Žal edino to, kar je Slovenija z arbitražo dobila, pa še to vse prepočasi poteka, da bi se uredilo,« je jasna Žerdin.

Prebivalci ob meji zato nestrpno čakajo in upajo, da se bodo stvari čimprej uredile.

ptujinfo.com