Terme Lendava prehajajo v madžarske roke, kar v pri nekaterih vzbuja pomisleke in celo paranojo. Investitorji naj bi se osredotočili predvsem na športni turizem.
Slovenski turizem letos ponovno beleži rekordno število obiskov in nočitev. Tako je tudi v Lendavi, kjer so v lanskem letu zabeležili rekordnih 140.000 nočitev, letos pa jim kaže še bolje in pričakujejo za še 10 odstotkov več nočitev. Paradni konj lendavske turistične namestitvene ponudbe, Terme Lendava, prehaja v madžarske roke. Nekateri imajo ob tem pomisleke ter celo svarijo pred projektom tako imenovane velike Madžarske. Prodaji nasprotuje tudi gospodarski minister Počivalšek.

Sedem ponudnikov, Madžari z daleč najvišjo ponudbo
Po naših informacijah se je za Terme Lendava potegovalo sedem ponudnikov. Madžarski sklad je ponudil devet milijonov evrov, kar tri milijone oziroma pol več kot drugi najboljši ponudnik, ki je za terme ponudil šest milijonov. Posel je v zaključni fazi, končal pa naj bi se šele v začetku prihodnjega leta.

Novi lastnik, madžarski sklad, je v stoodstotni lastni madžarske države. Nekateri zato opozarjajo na projekt obujanja velike Madžarske in invazijo Madžarov na Pomurje. Lendavski župan Anton Balažek, ki je pred nekaj dnevi predstavil rekordne podatke o obiskanosti občine, nevarnosti za to ne vidi.
 
"Mene ne moti lastniška struktura, pa mislim, da nobenega ne bi smela motit, če je vsebina prava in če je odnos korekten. Seveda pa se potem to tudi neka paranoja zganja in tako naprej, saj verjetno lastniki vedo kaj počenjajo", je prepričan Balažek.

Madžare zanima športni turizem
Po naših informacijah naj bi se Madžari osredotočili predvsem na športni turizem. Iz sosednje države že prihaja pokrovitelj nogometnega kluba, prav v bližini term pa se bo v naslednjih mesecih gradila nogometna akademija s tremi nogometnimi igrišči, od tega dvema ogrevanima, igrišče za odbojko ter dijaški dom. Tudi tu so investitorji Madžari.

"Igrišča z umetno travo, naravno travo, ogrevana igrišča, vse to se bo pri nas zgodilo v naslednjih nekaj mesecih in seveda to daje nove priložnosti", še pojasnjuje Balažek.

Počivalšek nasprotuje prodaji
Doslej je sicer veljalo, da so največ nočitev v države ustvarile ravno zdraviliške občine, kjer turistična sezona traja vseh 365 dni v letu, letos pa so jih po številu nočitev prvič prehitele gorske občine. Gospodarski minister Počivalšek zato meni, da je termalni turizem ena od strategij slovenske turistične ponudbe in nasprotuje prodaji term, a hkrati priznava da neposrednih vzvodov za vplivanje na prodajo nima.

VIR: Sobotainfo.com

Comitatus Energia v Termah Lendava postavil ljudi iz madžarskih vladnih krogov.

Madžarski državni sklad Comitatus Energia, ki ima poslovni sedež v turističnem mestu Miskolc, je po dolgotrajnem postopku decembra 2019 uspešno sklenil nakup termalnega kopališča Terme Lendava, kar je imelo v javnosti velik odmev. Daleč od oči javnosti pa se je slabo leto pozneje zgodil še nakup znamenite vinske kleti iz 19. stoletja v Bukovju pri Čentibi z okoliškimi vinogradi v skupni velikosti pet hektarjev. Nepremičnine je madžarskemu skladu v drugi polovici avgusta 2020 prodala fizična oseba. Vinogradi imajo zdaj skrbnika, vedo povedati tamkajšnji domačini, ekološko pridelano vino pa bo predvidoma del gostinske ponudbe Thermal Resorta, kakor se od februarja letos imenuje turistični kompleks v Lendavi.

Nakup kleti z vinogradi sam po sebi ne bi vzbujal pozornosti, če ne bi s še nekaterimi potezami madžarskega lastnika nakazoval neke nove plati zgodbe, ki jo je začrtal po začetnem fiasku z obnovo objektov termalnega kopališča. Opozarjamo na nov vpis pri poslovnem subjektu Terme Lendava, objavljen na spletni strani Ajpesa, o čemer več v nadaljevanju. Za razumevanje tega povzemamo nekaj dejstev.

Oktobra lani smo v Vestniku pisali, da se obnova lendavskega hotela vleče kot jara kača in da po slabi izkušnji z lastništvom Save Turizma dogajanje po nakupu Term Lendava, ki jih je prevzel madžarski sklad Comitatus Energia, postaja novo veliko razočaranje. Prav tako smo razkrili, da izvajalcev gradbenih del ni najemala družba Terme Lendava, ampak podjetje s sedežem v kraju Ede na Nizozemskem. Nekaj domačih podjetnikov se je pri sklepanju posla opeklo, pomisleke jim je vzbujal tudi neobičajen pristop k obnovi.

Kmalu po tistem so bile ustavljene vse aktivnosti, povezane z obnovo, Comitatus Energia pa je kot edini družbenik Term Lendava sprejel sklep o spremembah ustanovnega akta družbe. Po tem sklepu so se pomembno zmanjšala pooblastila direktorja – ta položaj je po odslovitvi Petra Molnarja oktobra lani zasedel Daniel Kovacs – ter okrepila nadzorna vloga lastnika pri sprejemanju odločitev, povezanih predvsem s porabo denarja. Direktor namreč potrebuje predhodno soglasje lastnika tako glede letnega načrta javnih naročil kot pri njihovih večjih finančnih preseganjih, prav tako pri najemanju posojil, odobritvi večje naložbe, tudi tiste, ki vključuje porabo subvencij Evropske unije, in drugo. Sklad Comitatus Energia je vajeti vzel v svoje roke, smo ob tem zapisali.

Pripravljen je bil tudi nastavek za lastniške spremembe. Osnovni kapital družbe, ki znaša dobrih devet milijonov evrov, je razdeljen na tri osnovne vložke. Vrednost prvega je 7500 evrov, kar je minimalno za ustanovitev družbe. Drugi znaša dobrih sedem milijonov evrov in je bil zagotovljen s prevzemom premoženja Save Turizma, tretji je vreden dva milijona evrov in je nastal z dokapitalizacijo Term Lendava, kar je lastnik izvedel januarja 2021.

   Nova vlaganja?

Zadnji vpis pri pravnem subjektu Terme Lendava, ki ga je Ajpes objavil konec avgusta, je logična posledica omenjenega sklepa. Madžarski sklad je v Termah Lendava zadnje dni junija postavil svoje »nadzornike«, ki pa prihajajo iz vrst blizu vlade. Imena so vpisana pod rubriko seznam dejanskih lastnikov subjekta, način nadzora nad poslovnim subjektom pa je opredeljen kot obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev poslovnega subjekta.

Glede na strokovnost in položaje, ki jih imenovani zasedajo v sosednji državi, ne moremo govoriti le o nekih imenih, ampak o vplivnih osebnostih. Prav to pa napeljuje k misli, da bo njihova vloga pomembnejša od zgolj naloge sodelovanja pri pripravi poslovnega poročila. O kom je torej govor? Orsolya Maria Pacsay-Tomassich je državna sekretarka, odgovorna za madžarsko diplomatsko akademijo in program Stipendium Hungaricum. Zsolt Virag je generalni direktor madžarskega programa za gradove. Gergely Jakli je izkušen finančnik na področju strukturnih naložb in generalni direktor madžarske banke EXIM in zavarovalnice Export Credit. Levente Magyar je namestnik ministra za zunanje zadeve in trgovino, Peter Kiss-Parciu pa vodja oddelka za čezmejno gospodarsko sodelovanje na ministrstvu za zunanje zadeve in trgovino.

Da bo madžarski lastnik zadeve v prihodnje peljal povsem drugače kot na začetku in da poleg obnove objektov termalnega kopališča dolgoročno načrtuje še nova vlaganja v Lendavi, je direktor Daniel Kovacs v pogovoru s takratnim županom Janezom Magyarjem napovedal že v začetku tega leta. Med drugim je Kovacs povedal, da bi želeli na zemljišču med turističnim kompleksom in objekti nogometne akademije postaviti rastlinjake za gojenje zelenjave, ki bi jih ogrevali z geotermalno energijo iz lastne vrtine.

vir: vestnik.si

Sava Turizem je ustanovila hčerinsko družbo Terme Lendava. Nanjo bo prenesla premoženje, da ga bo lahko prodala madžarskemu skladu Comitatus.

Postopek prodaje Term Lendava se nadaljuje. To lahko sklepamo po tem, da je Sava Turizem prve dni septembra ustanovila hčerinsko družbo Terme Lendava z minimalnim osnovnim kapitalom, pred dnevi pa so jo vpisali tudi v sodni register. Ta korak je potreben zaradi sklenitve posla, saj bo Sava Turizem na to družbo prenesla premoženja, ki ga bo nato prodala madžarskemu kupcu  za približno devet milijonov evrov. Kupec premoženja, ki bo zajemalo hotel Lipa, apartmajsko naselje, kamp, hotelske bazene in zemljišče, naj bi bil sklad Comitatus v stoodstotni lasti madžarske države, ta pa deluje v sklopu MNV - Magyar Nemzeti Vagyonkezelő, Zrt, ki sodi pod okrilje madžarskega ministrstva za nacionalni razvoj.

Avgusta smo poročali, da ministrstvo za gospodarstvo postopkov prodaje lendavskih term, ki so bile pred leti pripojene Savi Turizem, ni ustavilo, ampak da so ti zastali na mrtvi točki. Takratni in zdajšnji gospodarski minister Zdravko Počivalšek je sicer prodaji nasprotuje iz treh razlogov - ker ta ni v skladu s strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma, ker gre za vprašljivo kapitalsko naložbo in ker gre za prodajo na obmejnem območju. A kot kaže njegovo zapoznelo mnenje glede prodaje in izbire kupca v kapitalskih krogih ter v SDH nima veljave.

VIR: vecer.com / Majda Horvat

Stanje status quo - Počivalšek prodaji nasprotuje iz treh razlogov, vendar  MGRT prodaje formalno ne more ustaviti.

Prodaja Term Lendava ni ustavljena, ampak je v statusu quo, smo izvedeli iz zanesljivih virov. Če je tako, to pomeni, da so postopki obstali na ravni sklenjene pogodbe med prodajalcem Savo, d. d., in kupcem. Neuradno je kupec sklad Comitatus v stoodstotni lasti madžarske države, ta pa deluje v sklopu MNV - Magyar Nemzeti Vagyonkezelő, Zrt, ki sodi pod okrilje madžarskega ministrstva za nacionalni razvoj.

Kot je znano, gospodarski minister Zdravko Počivalšek prodaji nasprotuje iz treh razlogov - ker ta ni v skladu s strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma, ker gre za vprašljivo kapitalsko naložbo in ker gre za prodajo na obmejnem območju. Ali bodo postopki stekli odvisno od strukturiranja nove vlade in pozicije SMC v njej, so lahko ugibanja.

Terme Lendava prodaja finančni holding Sava, v kateri ima SDH 22,56 odstotni lastniški delež. SDH prodaji Term Lendava ni nasprotovala in je ni ustavila, ker da, tako so zapisali pred časom, spoštujejo meje korporativnega upravljanja in pristojnosti organov vodenja in nadzora družb v upravljanju. Formalno naj bi devet milijonski posel dokončali v začetku prihodnjega leta.

Terme Lendava so namreč bile pred leti pripojene Savi Turizem, hčerinski družbi Save, d. d., zato bodo morali za izpeljavo posla ustanoviti novo družbo in nanjo prenesti prodajano premoženje. To pa zajema hotel Lipa, apartmajsko naselje, kamp, hotelske bazene in zemljišče. Zemljišče se nahaja med kampom in občinsko parcelo v smeri vasi Trimlini, tu pa naj bi zgradili športno-turistični kompleks za športni turizem in za delovanje nogometne akademije.

VIR: Vesnik.si

Prodaja Term Lendava madžarskemu državnemu skladu Comitatus Energia zaključena.
Prodaja lendavskih term se je vlekla kar nekaj časa. Po naših informacijah pa se je prevzem zdaj tudi uradno zaključil, saj naj bi bila včeraj sklenjena kupoprodajna pogodba. Posel bo uradno sklenjen v prihodnjih dneh, ko bo novi lastnik tudi uradno vpisan v sodni register.

Za Terme Lendava so Madžari plačali devet milijonov evrov, kar naj bi bila za tri milijone evrov višja ponudba, kot je bil za lendavske terme pripravljen odšteti drugi najboljši ponudnik.

Kot smo že poročali, naj bi bilo za ohranitev zdajšnje ravni poslovanja treba vložiti vsaj pet milijonov evrov, za prenovo pa bi bilo treba vložiti še dodatnih enajst milijonov evrov. Glede na informacije bo podjetje Comitatus Energia vlagalo v Terme Lendava, zato odpuščanj ne pričakujejo.

Spomnimo, da je bil zadnji korak k prevzemu storjen ob koncu meseca julija, ko je vlada na seji sprejela sklep o spremembi uredbe, o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Term Lendava. To je bila tudi osnova pri prenosu koncesije na novega koncesionarja.

Kar pa je še zanimivo, pa je to, da sta družbi Sava Turizem in Hoteli Bernardin, ki sta v večinski lasti družbe Sava, prejšnji teden podpisali pogodbo o pripojitvi Hotelov Bernardin Savi Turizmu.

Ravno Sava Turizem pa je sicer pred časom Terme Banovci in Terme Lendava v strateških smernicah za prihodnja leta prepoznala kot destinaciji, primerni za prodajo, oba posla pa sta zdaj tudi uradno zapečatena.

Medtem, ko so Terme Lendava romale v roke madžarskemu kupcu, so bile Terme Banovci že pred časom prodane ljutomerskemu poslovnežu Srečku Karbi, ki je plačal kupnino v višini 4,6 milijona evrov.

vir: sobotainfo.com

Termalno kopališče in nogometna akademija sta pomembna postranska korist.
Prenos koncesije je eden od pogojev za dokončanje postopka prodaje Term Lendava madžarskemu kupcu, je pred časom izjavil Klemen Boštjančič, predsednik upravnega odbora Sava Turizem. Lendavski župan Janez Magyar pa je ministra za okolje in prostor Jureta Lebna ob njegovem obisku v Lendavi vprašal, ali bo država podelila koncesijo za uporabo termalne vode za termalno kopališče in rastlinjake. S tem je v bistvu dan odgovor na vprašanje, zakaj madžarski sklad Comitatus-Energia s poslovnim sedežem v Miskolcu na Madžarskem, ki se ukvarja s proizvodnjo električne energije, kupuje Terme Lendava. Skupna točka tako termalnega kopališča kot rastlinjakov je namreč prav raba geotermalne energije.

Če bo torej slovenska vlada prenesla koncesijo na madžarskega kupca, so Terme Lendava vhodna vrata, skozi katera bo prišel do lastništva treh geo­termalnih vrtin. Pogodba o nakupu Term Lendava je bila podpisana junija lani, sklad Comitatus-Energia pa je avgusta lani na slovensko agencijo za varstvo konkurence priglasil koncentracijo obeh družb, odločbo o tem pa prejel oktobra lani. Madžarski sklad ima za ta namen na banki že zagotovljena sredstva za plačilo kupnine.

Tri vrtine, v pogonu le ena
Vlada je Savi Turizmu podelila koncesijsko pravico za tri geotermalne vrtine na območju Lendave za 30 let, ta pa jo je z oddelitvijo prenesla na hčerinsko družbo Terme Lendava. Koncesija je podeljena za skupni obseg črpanja največ 290.149 kubičnih metrov na leto. Na parkirišču pred hotelom Lipa je glavna vrtina Le-1g/97, s katero je dovoljeno po koncesijski pogodbi izčrpati 204.984 kubičnih metrov termalne vode na leto. Druga vrtina z oznako Pt-20/49 je v Petišovcih tik ob avtocesti, kjer so bile v preteklosti tako imenovane mokre terme ali petišovske terme. Koncesija je podeljena za količino 56.765 kubičnih metrov vode. Tretja vrtina z oznako Pt-74/50 in s koncesijo za 28.400 kubičnih metrov termalne vode pa je pri vasi Trimlini, po zahtevi koncedenta pa naj bi bila ta vrtina tudi opazovalna vrtina. Potrebe termalnega zdravilišča v bistvu zadovoljuje vrtina, ki je najbližje hotelskemu kompleksu, drugi dve ohranjajo le v funkciji.

V globinah zelo vroča voda
Znano je, da so prav na območju Petišovec zelo bogate zaloge geotermalne vode, ki imajo tudi zelo velik energetski potencial. Ležišča termalne vode z visokimi temperaturami se nahajajo na globini od 3800 do 4500 metrov, s karakteristikami 50 litrov na sekundo in temperaturo na ustju vrtine 170 stopinj Celzija. Na tej osnovi je torej mogoče razvijati projekt z visokotemperaturno geotermijo (prva kaskadna uporaba), torej zeleno elek­trično energijo ali elektrarno. Druga stopnja izkoriščanja geotermalne energije je procesna uporaba. Ta zajema ogrevanje poslovnih in stanovanjskih objektov, industrijskih procesov in bazenskih kompleksov. Velik del stanovanjskih blokov v Lendavi se že ogreva s termalno vodo od leta 2009, sistem pa upravlja podjetje Petrol Geo, prav tako se termalna energija uporablja za termalno zdravilišče. Tretja kaskada izrabe geotermalne energije pa je sekundarno ogrevanje rastlinjakov.

Prodaja Term Lendava ni več vprašanje
Skupščina Sava Turizem je prižgala zeleno luč za izčlenitev in prevzem Term Lendava ter prodajo madžarskemu kupcu. Kupoprodajna pogodba v višini devet milijonov evrov je bila sklenjena junija, madžarski sklad Comitatus-Energia pa je prevzem uradno napovedal avgusta lani.
​Poleg glavnega delničarja, delniške družbe Sava, ki obvladuje 99,91 odstotkov vseh delnic Sava Turizma, se je skupščine udeležil še Jožef Zidar, ki je zastopal enega izmed malih delničarjev, ter predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič. Verbič je v zvezi z edino vsebinsko točko postavil več vprašanj. Nanje je odgovarjal član uprave Borut Simonič, pisne odgovore pa bo uprava pripravila v desetih dneh. V kolikor ti ne bodo zadovoljivi, bo VZMD izpodbijalo sprejeti sklep s tožbo.

Konzorcij za rastlinjake
Kot vemo, postavitev rastlinjakov v velikosti najmanj 30 hektarjev v Lendavi načrtuje konzorcij avstrijskih, nemških in nizozemskih podjetij, za kar pa je potrebno zagotoviti (zaradi logistike in spremnih objektov) skoraj 70 hektarjev površine. Konzorcij se je sestavil maja 2018, partnerji pa so podjetja Gartenbau Herneth KG, Green center Lendava (to je ustanovil Herneth Gartenbau), WPK-Perkgoed in Royal Lemkes, s tem da naj bi kot vlagatelj nastopilo nizozemsko podjetje. Ob tem spomnimo, da ima tudi naftna družba MOL Slovenija vpisan nizozemski kapital. Predstavniki omenjenih podjetij so si že ogledali lokacijo nedaleč od petišovskih gramoznic, za katero občina zdaj vodi postopek OPPN za spremembo namembnosti zemljišč, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG). Februarja lani so predstavniki podjetja Royal Lemkes pod vodstvom namestnika nizozemskega veleposlaništva v Ljubljani že tudi obiskali kmetijsko ministrstvo, ki pa rastlinjakom na tej lokaciji nasprotuje, saj gre za najboljša kmetijska zemljišča. Zato je postopek OPPN tudi povsem obstal.

Vrtina pred nosom
Vodstvo občine je v preteklosti že napovedovalo, da bodo, če na tej lokaciji rastlinjakov ne bo mogoče postaviti, vlagateljem pač iskali drugo. S tem vse bolj prihaja v ospredje degradirano območje Nafte, kjer ima SKZG prav tako v lasti precej površin, celoten kompleks pa je tudi blizu obeh geo­termalnih vrtin. Zakaj bi vlagatelji v rastlinjake delali novo geotermalno vrtino, če te v neposredni bližini že obstajajo? Vložek v to namreč ni zanemarljiv.

V preteklosti je med belimi rudarji Nafte veljalo nepisano pravilo, da je vrednost vrtin mogoče izračunati na zelo preprost način, saj vsak kilometer v globino pomeni milijon dolarjev. Če to vsaj približno velja še danes in če upoštevamo široke možnosti za izrabo geotermalne energije na območju Petišovec, potem bo Comitatus-Energia kot formalni kupec Term Lendava dobil v last vrtine, ki so vredne skoraj toliko kot je njihova ponudba za nakup. Ali ni v tem tudi odgovor, zakaj je madžarski kupec pripravljen za Terme Lendava ponuditi toliko več kot drugi najugodnejši ponudniki oziroma bistveno več od ekonomsko razumne cene glede na izjemno slabo stanje turističnih objektov?

Miskolc in PannErgy
V to sestavljenko, ki vse bolj razkriva veliko obsežnejše interesno ozadje nakupa kot je zgolj nogometna akademija, je zdaj potrebno umestiti le še vlogo sklada Comitatus-Energia. Že njegov poslovni naslov nas pripelje do kraja Miskolc na Madžarskem, ki je poznano po znamenitem termalnem kopališču, v energetskih krogih pa po sistemu izkoriščanja geotermalne energije, ki zajema skoraj vse kaskade. Vanj je vključeno ogrevanje mesta, oskrba termalnega kopališča in na koncu so tu še rastlinjaki. Projekti so nastali v skupini PannErgy, družbi za geotermalno energijo, nekateri pa so poželi tudi pomembno mednarodno priznanje. Z namenom spodbujanja izkoriščanja obnovljivih virov energije, med katere še vedno spada tudi geotermalna energija, je projekte finančno podprla tudi EU.

VIR: vecer.com / Majda H.