Podrobnosti
Kategorija: Novice

Mineva 30 let od začetka proizvodnje kalijevega klavulanata.

V Lekovem obratu antiinfektivov v Lendavi so se spomnili začetkov proizvodnje kalijevega klavulanata, pomembne farmacevtske učinkovine, potrebne za proizvodnjo antibiotikov. »Obseg proizvodnje kalijevega klavulanata se je z nekaj ton ob zagonu proizvodnje pred tridesetimi leti povzpel na stotine ton,« pravi zdajšnji direktor obrata Antiinfektivi Lendava Saša Sankovič.

Večji del proizvedenega kalijevega klavulanata v obliki prahu pošiljajo v prevaljski obrat za potrebe proizvodnje širokospektralnega antibiotika, nekaj pa tudi v mesto Kundl v Avstriji. Lekov obrat v Lendavi je eden ključnih delov Sandoza, globalnega proizvajalca generičnih zdravil. Prav zato se ob napovedani oddelitvi divizije Sandoz od Novartisa in prenosu dejavnosti na samostojno družbo postavlja vprašanje, komu bo potem pripadala proizvodnja učinkovin v Lendavi in kakšne spremembe čakajo lendavski obrat. Saša Sankovič odgovarja: »Kam bo spadala lendavska lokacija, zdaj še ni znano, a ne glede na napovedano delitev velikih sprememb ne pričakujemo. Mi bomo še naprej delali v skladu z našo vizijo, to je postati najboljši proizvajalec kalijevega klavulanata, našim kupcem ponujati kakovostne produkte, zagotavljati varne procese in ne nazadnje stroškovno učinkovitost. Ti cilji se z oddelitvijo ne bodo spremenili. Kalijev klavulanat se bo tukaj proizvajal tudi naslednja leta, saj smo vodilna lokacija za proizvodnjo kalijevega klavulanata v Sandozu oziroma Novartisu. Lendavska lokacija je bila do zdaj uspešna in verjamem, da bo uspešna tudi v prihodnje. To je plod dela, znanja, požrtvovalnosti ljudi, ki jim gre tudi vsa zahvala.«


V Lendavo je bila v luči sprememb s Prevalj že preseljena proizvodnja mešanic. Za kaj konkretno gre?

»V Lendavi proizvajamo kalijev klavulanat, na Prevaljah pa je potekala proizvodnja mešanice kalijevega klavulanata z inertnim materialom. Ta se kupcem na trgu prodaja za proizvodnjo njihovih končnih produktov, zdravil. Pripravo mešanic smo v Lendavi uvedli lani, obseg te proizvodnje še povečujemo, kar ugodno vpliva na našo proizvodnjo. S tem postajamo bolj konkurenčni in lahko nastopamo na vseh trgih, tudi tistih, kjer imamo konkurenco domačih proizvajalcev. Lendavski obrat je bil s kalijevim klavulanatom pomembna strateška lokacija že doslej, s pripravo mešanice pa smo to še bolj.«

Ne glede na napovedane lastniške spremembe bo lendavski obrat, kot pravite, sledil viziji razvoja. Kaj je na tej poti razvoja za vas ključno oziroma kakšna so vaša pričakovanja do države in lokalne skupnosti? Pri čem vas lahko podpreta?

»Odnosi z lokalno skupnostjo se mi zdijo ključni, prav tako z državo. Država ustvarja pogoje za poslovanje podjetij in vpliva tudi na našo konkurenčnost predvsem z vidika oblikovanja davčne in delovnopravne zakonodaje. Občina pa je za nas pomembna med drugim tudi s sprejemanjem prostorskih načrtov in zagotavljanjem drugih okoliščin, kot je infrastruktura, stanovanjska politika, šolstvo in otroško varstvo, ne nazadnje kultura in šport. Vse to je pomembno tudi za nas. Zelo pomembni pa so še dobri odnosi s sosednjimi lokalnimi skupnostmi.«

Omenili ste prostorske načrte. Ali ima obrat na tej lokaciji dovolj prostora za širitev?

»Na tej lokaciji imamo še dovolj prostora za širitev kapacitet. Vemo pa, da se glede naše proizvodnje tukaj porajajo številna vprašanja. Mi želimo biti čim bolj odprti in delovati transparentno. Organiziramo dneve odprtih vrat, v poročilih objavljamo podatke o naših izpustih, o našem delovanju obveščamo tudi medije. Tak pristop se mi zdi ključen, pomembno je, da delujemo transparentno in ostanemo odprti tudi v prihodnje.«

Prav v proizvodnji kalijevega klavulanata in delovanju sežigalnice industrijskih odpadkov okoliški prebivalci deloma vidijo izvor neprijetnih vonjav v okolju.

»Vsi naši vplivi na okolje so v skladu z uredbo predpisani v okoljevarstvenem dovoljenju, prav tako vsi dovoljeni izpusti. V tem dokumentu so na podlagi opisane tehnologije za proizvodnjo določeni tudi vsi dovoljeni izpusti v okolje. Izpusti so identificirani in nadzorovani prek programa monitoringov. Program je potrdil regulator in ga izvajajo pooblaščeni izvajalci. Nekateri monitoringi se izvajajo tudi online, kar pomeni, da se meritve izvajajo nepretrgoma. Mislim, da smo pri tem na visoki ravni. K temu, da smo skladni z zakonom in okoljevarstvenim dovoljenjem, nas zavezuje tudi Novartis, v okviru interne pobude za trajnostno ravnanje z okoljem pa dodatno znižujemo emisije, porabo energije, vode in količino ustvarjenih odpadkov. Zmanjševanju porabe energije in emisij veliko pozornosti posvečamo tudi ob naših sprotnih investicijah v obnovo proizvodne in podporne opreme.

Skupna čistilna naprava Leka in Občine Lendava je bila zgrajena pred dvajsetimi leti po konceptu javno-zasebno partnerstvo. Kako je videti to partnerstvo, ob tem ko je napravo treba vzdrževati in posodabljati?

»S sodelovanjem smo zelo zadovoljni in mislim, da je zgledno. V zadnjem desetletju je bila tudi izvedena posodobitev naprave glede upravljanja odvečnega blata in pri obravnavi emisij, zato nova večja vlaganja niso potrebna. Vsa vlaganja in investicijsko vzdrževanje izvaja podjetje Čistilna naprava Lendava, Lek pa kot solastnik sodeluje pri nadzorovanju finančnega in tehnološkega delovanja naprave.«

Lek je pred časom zgradil cevovod do reke Mure, po katerem se odvaja iz obrata antiinfektivov odpadna tehnološka voda. Kako obremenjena je ta voda?

»Gre za hladilno vodo, ki ni bila v stiku s produktom. Njena edina obremenjenost je toplota, ker se ta voda uporablja samo za hlajenje opreme prek hladilnih plaščev ali toplotnih izmenjevalcev. Meritve ob iztoku se izvajajo in to tudi dokazujejo.«

Prvič se pogovarjamo z vami kot direktorjem obrata antiinfektivov v Lendavi. Do kdaj boste na tem položaju?

»Direktorsko mesto obrata v Lendavi sem prevzel marca letos po upokojitvi Gizele Štampar, hkrati pa vodim tudi lokacijo na Prevaljah. O tem, do kdaj bom zasedal to mesto, pa odločajo lastniki.«

vir Vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na predvečer praznika Občine Lendava se je v Gledališki in koncertni dvorani Lendava odvila osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj.

Letošnja slovesnost ob 26. prazniku se je pričela s kulturnim programom vrtčevskih otrok, učencev vseh osnovnih šol in glasbene šole ter dijakov srednje šole, ki smo ga poimenovali Vrtiljak življenja. Mladi nastopajoči so občinstvu predstavili svoj svet, svet otrok in odraščajočih v našem mestu.

Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Lendava, Ivan Koncut, je v osrednjem delu slovesnosti podelil občinska priznanja posameznikom, društvom in organizacijam za obletnice, dosežke in uspehe na različnih področjih, ki prispevajo k ugledu in napredku občine.

Slavnostni govornik prireditve, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Lendava, Ivan Koncut, je v nagovoru spomnil, da je naše mesto že od nekdaj veljalo za stičišče kultur: »Kar nas navdaja s ponosom in spoštovanjem do tistih, ki so ga gradili in soustvarjali, hkrati pa pomeni obvezo, da zaradi geografske pozicije in multikulturne sredine krepimo povezovanje in sobivanje različnih kultur in narodnosti v širšem čezmejnem prostoru.«

Podžupan Ivan Koncut je poudaril: »Prihodnost gradimo na mladih, zato je vsaka podpora mladim investicija v našo in njihovo prihodnost,« ter ob tem izpostavil investicije Občine Lendava, ki bodo prvenstveno namenjene mladim in mladim po srcu. »Iskreno si želim, da bi Lendava postala mladim prijazno mesto, mesto, kjer bi mladi dobro živeli in kamor bi se vedno radi vračali,« je še dodal.

Vrtiljak življenja

Glasbeno in plesno obarvan kulturni program slovesnosti ob občinskem prazniku so soustvarjali mladi iz vzgojno-izobraževalnih ustanov Občine Lendava. Prireditev so povezovali in v svet odraščanja popeljali Nika Ferenc, Zoja Kopinya in Črtomir Kelenc, dijaki Dvojezične srednje šole Lendava. Vrtiljak življenja občinske slovesnosti sta zavrteli učenki Dvojezične osnovne šole I Lendava, Maruška Zavec, ki je zapela himni, in Asja Levačič z deklamacijo pesmi Tvoj svet. Učenci Dvojezične osnovne šole II Lendava so predstavili, kaj zanje pomeni ljubezen. Po klavirskih tipkah sta se sprehodili učenka Glasbene šole Lendava, Kristina Žabot, in dijakinja Dvojezične srednje šole Lendava, Ališa Lebar Gor. Otroci Vrtca Lendava so ob kitarski spremljavi Jana Lőrinca peli o prijateljstvu. Z ritmičnim nastopom so se predstavile plesalke Dvojezične osnovne šole Genterovci, učenka te šole, Tina Gašparič, pa je z deklamacijo izrazila naklonjenost do Lendave. Otroški pevski zbor Dvojezične osnovne šole I Lendava je zapel jesensko Őszi dal, mladinski pevski zbor pa navdušil z novozelandsko ljudsko pesmijo. V pisani ritem tolkal so nas popeljali fantje Tolkalne skupine Glasbene šole Lendava in njihov mentor Tomi Došen. Vsi nastopajoči so se ob koncu kulturnega programa ponovno združili na odru in zasijali v skupni pesmi Življenje je vrtiljak.

Prejemniki občinskih priznaj

Občinski praznik je priložnost, da nagradimo tiste, ki so se v naši skupnosti posebej izkazali, in tiste, ki svoj čas posebej darežljivo namenjajo naši skupnosti. Pomembno je, da jim tudi z gestami, kot so občinska priznanja, izkažemo zahvalo in potrditev za njihovo delo, njihov prispevek, ki ga dajejo tej skupnosti.

Plaketo Občine Lendava je prejela Nataša Horvat, Rominja iz Dolge vasi, ki že vrsto let na več področjih skrbi za svojo romsko skupnost tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju. Plaketo Občine Lendava je prejel tudi Ivan Denša, predsednik krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi, za prispevek h kakovostnejšemu življenju in razvoju te krajevne skupnosti.

Priznanja Občine Lendava je letos prejel državljan Češke Republike, Bohumil Dufek, za utrjevanje vezi med občino Lendava in Češko Republiko na področju športa, izobraževanja in kulture. V imenu nagrajenca je priznanje prevzel Bojan Sekereš, predsednik Badmintonskega kluba Mladost Lendava. Priznanje Občine Lendava je prejela tudi skupina prostovoljnih gasilcev Gasilske zveze Lendava, ki je sodelovala pri gašenju največjega požara v zgodovini Slovenije, za izjemno požrtvovalnost, prostovoljstvo in humanitarnost, saj so s svojim ravnanjem prispevali k varnosti človeških življenj in k varovanju premoženja ljudi. Priznanje za najlepše urejeno naselje v občini je za naselje Gaberje prevzela predsednica Krajevne skupnosti Gaberje, Helena Antolin Tibaut.

Priznanje župana Občine Lendava je za svoje udejstvovanje na kulturnem področju prejel Béla Szomi. Spominske listine Občine Lendava, ki se podeljujejo društvom in organizacijam ob okrogli obletnici delovanja na različnih področjih ustvarjalnosti in dela, so letos za 50 let delovanja prejeli Nogometni klub Mostje, Nogometni klub Kapca, Judo klub Lendava in Klub zdravljenih alkoholikov Lendava.

vir: lendava.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V sredo, 21. oktobra 2022, je potekala I. Redna seja Parlamenta Dijaške organizacije Slovenije (DOS). V okviru seje so bile izpeljane volitve za Predsednika, člane Predsedstva in Svet organizacije. Na funkcijo Predsednika Dijaške organizacije Slovenije je bil ponovno izvoljen dijak Gimnazije Bežigrad, Simon Trussevich.

Poleg njega novo Predsedstvo Dijaške organizacije Slovenije sestavljajo:

Žak Župan Galunič (Gimnazija Nova gorica) kot član Predsedstva DOS in Predsednik odbora za PR,
Kaja Dolenc (Gimnazija Kranj) kot članica Predsedstva DOS in Predsednica Odbora DOS za socialo,
Max Jerovčnik (I. gimnazija v Celju) kot član Predsedstva DOS in Predsednik Odbora DOS za izobraževanje,
Črtomir Kelenc (Dvojezična srednja šola Lendava) kot član Predsedstva DOS in Predsednik Odbora DOS za mednarodno sodelovanje in regionalno povezovanje,
Alma Ikanović (Gimnazija Ledina) kot članica Predsedstva DOS in Predsednica Odbora za kulturo, šport in obšolske dejavnosti.
V Svet Dijaške organizacije Slovenije je bilo izvoljenih 15 svetnic in svetnikov.

Skupna izjava Predsedstva Dijaške organizacije Slovenije: »Novoizvoljenemu Predsedstvu Dijaške organizacije Slovenije se zdi pomembno, da Dijaška organizacija Slovenije učinkovito zastopa pravice in interese ter uresničuje želje vseh dijakinj in dijakov v Republiki Sloveniji ne glede na kraj bivanja, nivo izobraževalnega programa in osebne okoliščine.

Ključno se nam zdi, da organizacija deluje tako na vsebinskem kot tudi na projektnem področju, saj le tako zagotovimo veliko dodano vrednost dijakom v njihovih okoljih in pri izvajanju izobraževalnega procesa. Dijaška organizacija Slovenije mora postati vodilna organizacija za iskanje predlogov za spremembe zakonodaje na področju dijaške problematike, odkritem pogovoru o izzivih dijakov v prihajajočem obdobju ter drugih priložnostih za aktivacijo vsega dijaškega potenciala.

V predsedstvu 2022/2023 smo si zastavili zelo ambiciozne cilje za celoten mandat. Verjamemo, da jih bomo sposobni uresničiti. Skupaj nam bo uspelo!«

vir: dostop.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Prostorska stiska v zdravstvenem domu je pereča že vrsto let.
Občina Lendava je zavrnila kot nedopustne in nesprejemljive vse tri ponudbe za gradnjo prizidka zdravstvenega doma in napovedala, da kot naročnik postopka oddaje javnega naročila ne bo ponovila. To pomeni, da se naložba ne bo izvedla po dosedanjem načrtu in da se njena realizacija, kljub temu da so zanjo že bila odobrena državna sredstva, odlaga. Direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Lendava Olga Požgai Horvat je dejala, da jih je odločitev občine neprijetno presenetila. Toliko bolj, ker bi zdravstveni dom sofinanciral naložbo z lastnimi sredstvi v najvišjem možnem znesku.

Kot smo že poročali, je Občina Lendava na razpis zdravstvenega ministrstva za naložbe v osnovno zdravstvo prijavila projekt v višini 4,29 milijona evrov in zanj pridobila državno sofinanciranje v višini 1,3 milijona evrov. V občinskem proračunu je bilo za naložbo, ki naj bi se izvajala dve leti, predvidenih 1,88 milijona evrov, skoraj milijon evrov bi vložil še ZD Lendava. Toda ponudbe za izvedbo gradbenih del so vse presegle skupaj z DDV štiri milijone evrov. Legartis, gradbeno podjetje iz Lendave, je oddal ponudbo v višini 4,1 milijona evrov, IMP, družba za svetovanje, projektiranje, inženiring in gradnjo iz Ljubljane, 4,2 milijona evrov in Pomgrad 4,6 milijona evrov. Podatka, za koliko so ponudbe presegle razpoložljiva sredstva, ki so bila v finančnem načrtu celotnega projekta predvidena za izvedbo gradbenih del, v občinski upravi ne razkrivajo. Kot pravijo, gre za pomemben podatek, ki ga občina in soinvestitorji ne razkrivajo zaradi pridobivanja najugodnejše ponudbe. Na vprašanje, zakaj se občina kot glavni investitor ni odločila za postopek javnega naročila z možnostjo nadaljnjih pogajanj s ponudniki, pa odgovarjajo, da občina te možnosti v okviru javnega razpisa ni imela.

Če torej ponovljenega razpisa ne bo, s tem pa občina kot soustanoviteljica ZD Lendava tudi ne bo izkoristila že odobrenih državnih sredstev za naložbo, kakšne možnosti za rešitev perečega prostorskega problema preučujejo? Občinska uprava pojasnjuje, da se sredstva za tovrstne naložbe zagotavljajo na osnovi zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031. "Nova priložnost bo, kot so nam to zagotovili na ministrstvu za zdravje, že v začetku naslednjega proračunskega leta," so nam še sporočili z Občine Lendava. To torej pomeni, da se bo morala občina za izvedbo projekta znova potegovati za državna sredstva s prijavo na razpis, ki bo temeljil na drugi pravni podlagi od zdajšnjega. Spomnimo še, da so na razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva za leti 2022 in 2023, ki ga je zdravstveno ministrstvo objavilo januarja letos, občine v Pomurju prijavile pet naložb, in sicer gradnjo prizidka pri zdravstvenem domu v Gornji Radgoni, nadzidavo objekta za potrebe murskosoboškega zdravstvenega doma, obnovo zdravstvenih postaj v Turnišču in Črenšovcih ter gradnjo dveh prizidkov pri lendavskem zdravstvenem domu. Razen lendavske naložbe se preostale že izvajajo ali so dela tik pred začetkom.

vir: vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavo rešuje geotermalna energija.

Ob drastičnih podražitvah energentov ima Lendava zaradi možnosti ogrevanja z geotermalno energijo veliko srečo, ugotavlja Igor Kolenko, direktor Stanovanjskega podjetja (SP) Lendava, ki upravlja večstanovanjske in poslovne objekte na lendavskem območju. Cena ogrevanja z uporabo geotermalne energije se namreč ni spremenila že od oktobra 2018 in po zagotovilih dobavitelja energije, to je Petrol, bo ostala nespremenjena do konca februarja prihodnje leto. Strošek ogrevanja za povprečno veliko stanovanje znaša od 45 do 55 evrov na mesec. Fiksni del cene porabniki plačujejo vseh dvanajst mesecev v letu, variabilni del, ki znaša manj kot polovico stroška ogrevanja, pa samo za čas kurilne sezone. Ker pa ob nižjih temperaturah zraka objektov vendar ni mogoče dovolj ogreti samo z izkoriščanjem geotermalne energije, je potrebno dogrevanje, za kar se uporablja zemeljski plin. V strukturi cene ogrevanja tvori strošek souporabe zemeljskega plina približno deset odstotkov. To pomeni, da podražitve tega energenta lahko vplivajo na morebitni dvig cene ogrevanja samo v tem deležu. Se bo pa cena ogrevanja spremenile šele po tem, poudari Kolenko, ko bo morebitni predlagan dvig potrdila Agencija za energijo.

Kolenko pojasni, da so ugodne cene daljinskega ogrevanja z geotermalno energijo posledica nizkih stroškov pridobivanja te energije, predvsem pa tega, pove, ker se Petrol tu obnaša kot gospodar, ki racionalno ravna z razpoložljivimi viri. Daljinsko ogrevanje z geotermalno energijo se v Lendavi izvaja na osnovi koncesijske pogodbe, ki jo je Občina Lendava s Petrolom sklenila konec leta 2015 in z veljavnostjo desetih let. Ob njenem izteku pa se bo zagotovo znova tehtala tudi gospodarnost izvajanja te dejavnosti. Zdajšnji se je v tej luči odločil, da mreže daljinskega ogrevanja ne bo širil, saj bi bila za to potrebna velika vlaganja, to pa bi vplivalo na dvig fiksnih stroškov ogrevanja in cene ogrevanja za uporabnike. SP Lendava ima v upravljanju deset kotlovnic, od tega so štiri velike v mestu Lendava priključene na daljinsko ogrevanje z uporabo geotermalne energije. Gre za 622 stanovanjskih in poslovnih enot. Šest manjših kotlovnic za skupaj 70 stanovanjskih enot pa je nameščenih v objektih v različnih krajih na območju lendavske upravne enote in te kot energent še vedno uporabljajo kurilno olje. To pa zato, pojasni Kolenko, ker ni možnosti za priključitev na plinsko omrežje, prav tako stanovalci ne zmorejo plačila za menjavo vira ogrevanja. Večino kotlovnic so že obnovili in izboljšali izkoristek kurjenja, zaradi nihanja cen tega energenta pa se pri SP Lendava ne odločajo za nakup energenta na daljši rok. O vznemirjenju, ki ga povzročajo pri ljudeh napovedi visokih stroškov ogrevanja zaradi rasti cen energentov, ima Kolenko jasno stališče. Vprašati se je treba, kaj tako pomembnega se je zgodilo v zadnjem letu ali dveh, da bi upravičilo tako drastičen skok cen energentov in goriv. Nič, ugotavlja, samo vojna v Ukrajini, ki vpliva kvečjemu na ceno plina.

»Gre za pogoltnost dobaviteljev in proizvajalcev energije,« je jasen Kolenko. Podčrta še, da so te podražitve zaradi domino učinka sprožile široko paleto podražitev. A težava po njegovem ni v tem, da je nekdo to sprožil, pove, ampak da smo vsi to mirno sprejeli kot nekaj najbolj normalnega. Kako se bodo ljudje pri ogrevanju odzivali na nenehne pozive k varčevanju z energijo, Kolenko ne upa napovedati. Ugotavlja pa, da so nekateri stanovalci že sedaj pri ogrevanju prekomerno varčni in se s tem odrekajo normalnim razmeram za življenje. Opozarja tudi na nesmiselnost zniževanja temperature v delovnih prostorih pod raven sprejemljivosti.
vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Štirideset milijonov evrov vreden proračun Občine Lendava za to leto je bil nerealen. Na to so opozarjali nekateri svetniki že ob njegovem sprejemanju, zdaj je to potrdil pregled izvrševanja proračuna ob polletju ter predvidene izvedbe do konca leta. Odkloni na prihodkovni in odhodkovni strani so veliki, realizacija načrtovanega pa skromna.

Največje odklone na prihodkovni strani ugotavljajo pri transfernih prihodkih, saj so znašali samo 1,3 milijona evrov, kar je petina načrtovanega. Zamikata se na primer gradnja prizidka pri zdravstvenem domu in gradnja telovadnice v Gaberju, za katero je Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost (PMSNS) na račun občine že zdavnaj nakazala 916 tisoč evrov. Prelaga se obnova podružničnih vrtcev, projekt stanovanjske skupnosti za starejše, na prihodnje leto ali poznejša se prelagajo tudi ureditev mednarodnega kulturnega centra, ki naj bi nastal v nekdanji blagovnici, večnamenska športna dvorana s pokritim bazenom in še druge večje naložbe. Gre za projekte, ki jih je občina že predstavljala kot paradne konje nadaljnjega razvoja. Investicijski odhodki so bili ob polletju uresničeni samo v višini 1,6 milijona evrov, kar je 14 odstotkov načrtovanega, po predvidevanjih naj bi ob koncu leta znašali 60 odstotkov načrtovanih ali približno sedem milijonov evrov.

Občinski svet je na zadnji seji tudi zavrnil prvo branje proračuna za prihodnje leto z umikom točke z dnevnega reda, z obrazložitvijo nekaterih, da je to nekorektno do občinskega sveta, ki se bo konstituiral na novo po lokalnih volitvah. Prav tako so nekateri opozorili, da bodo novemu vodstvu lokalne skupnosti prepustili vodenje občine z občinskim proračunom, za katerega je že zdaj jasno, da bo imel ob koncu leta, če mu odštejejo sredstva, prejeta od PMSNS, negativni predznak.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V vaškem domu v Gaberju je Kulturno društvo Zarja Gaberje sedmič organiziralo etnološko-kulinarično prireditev Zlevankijada, na kateri so izbirali najboljše koruzne zlevanke.

Zlevanke so ocenjevali v dveh kategorijah: po tradicionalnem receptu in moderne zlevanke. Torej take, kot so jih pripravljali že naši predniki, pa tudi take, kjer so gospodinje in gospodinjci ob pripravi uporabili še ideje, da bi bila tradicionalna jed nekoliko drugačna. Pogoj pri obeh kategorijah je bil, da mora jed obvezno vsebovati koruzno moko. Koruzne zlevanka je lahko vsebovala različne nadeve. V klasični so to smetana, marmelada in jabolka. V moderni pa so lahko tudi orehi, mak, čokolada, semena, suho sadje in drugo.

V ocenjevalni komisiji so bili Angela Toplak iz Kapce, Irenca Smodiš iz Melinec in Arpad Berki iz Lendave. Ocenjevali so 43 zlevank, 22 klasičnih in 21 modernih, ki jih je prineslo na ocenjevanje 36 gospodinj in gospodinjcev. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci in godci Gaberski mantraši, ljudski pevci iz Madžarske ter ljudski pevci in citrarji iz Gaberja. Svojo knjigo Moja herbija - Spumijni pa pripuvejsti ud inda pa je predstavila Marija Hren iz Srednje Bistrice.

Med klasičnimi zlevankami je po mnenju komisije bila najboljša tista, ki jo je na ocenjevanje prinesla Judit Štefanec iz Dolgovaških goric. Druga je bila Salorte Hajas iz Bejcgyertyanosa na Madžarskem, tretja pa Rozalije Bukovec iz Gornjega Lakoša. Med modernimi je bil najboljši Stanislav Vučko iz Gaberja, drugo mesto je pripadalo Društvu žena Pince Marof – Benica, tretja pa Olgi Magdič iz Dolgovaških goric. Najbolj inovativna pa je pri pripravi zlevank bila Dragica Nagy iz Gaberja.

    Obiskovalce prireditve je nagovorila predsednica Kulturnega društva Zarja Gaberje Elvira Vaupotič Göncz, ki je povedala, da z Zlevankijado in drugimi prireditvami in aktivnostmi promovirajo zlevanke in druge tradicionalne jedi kraja in okolice. V času prireditve so obiskovalci lahko poskusili zlevanke, ki so jih pripravili člani društva, po ocenjevanju pa so lahko poskusili tudi tiste, ki so jih ocenjevali. Tudi po njihovi zaslugi so koruzne zlevanke in druge tradicionalne jedi pogosteje na mizah. V društvu so tudi raziskali zgodovino kulinarike v vasi in ugotovili, da so njihovi predniki koruzo veliko uporabljali v kulinariki in znali pripraviti iz nje zelo okusne jedi. Zato so se tudi pred sedmimi leti odločili za organizacijo Zlevankijade. Prireditev je mednarodna, saj se je udeležujejo tudi gospodinje iz Madžarske.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Barting
Podjetje iz Lendave, ki ga je Robert Bažika ustanovil leta 2001, se ukvarja z distribucijo lesenih palet in odkupom mleka. So eden največjih slovenskih distributerjev EURO in EPAL palet, novih, rabljenih in za enkratno uporabo, poleg tega odkupujejo mleko in ga prodajajo na evropskem trgu. »Nominacija je veliko priznanje za naše dosedanje delo in podjetje, ves čas ohranjamo likvidnost in imamo dobre bilance in premišljeno poslovno politiko,« pravi Bažika. Pohvali odlično ekipo sodelavcev in doda, da niso družinsko podjetje, imajo pa družinsko vzdušje. Zaradi vojne v Ukrajini, od koder je veliko njihovih poslovnih partnerjev, se je precej spremenilo, a se trg počasi odpira. »Če pa bi se kar koli zgodilo, bi prej prodal delež podjetja kot zamenjal ekipo. Zmagovalni so,« pravi Bažika. Ima veliko idej in načrtov, a zaradi trenutnih razmer pri investicijah ostajajo previdni.


Benko-Tehna
Osnovna dejavnost družinskega podjetja iz Puconec, ustanovljenega pred tremi desetletji, je trgovina s kovinskimi proizvodi na debelo. So eden največjih ponudnikov ekspondirane in perforirane pločevine, mrež, okovij za vrata in vremensko odpornega jekla. »Trudimo se od ustanovitve leta 1991, dobri rezultati pa so zasluga celotnega tima,« pove direktor Simon Benko, ki je podjetje leta 2010 prevzel od očeta, aktivno pa se vključuje že hčerka študentka. Ker imajo razpršeno mrežo dobaviteljev po Evropi, trenutna situacija ne vpliva na njihovo poslovanje. Stremijo k temu, da je kupec njihovih produktov zadovoljen. Nedavno so zagnali robotizirano skladišče za pločevino, načrtujejo postavitev sončne elektrarne, nakup laserskega rezalnika in druge opreme, da bi ponudbo dopolnili z dodatnimi storitvami in servisom prodajanih izdelkov. Poudarjajo pomen partnerskega odnosa tako z dobavitelji kot s kupci.

VIRS
Podjetje iz Lendave, ki je dobavitelj profesionalne opreme za rezanje in varjenje, podprte z najsodobnejšimi tehnologijami na področju robotskega varjenja in avtomatizacije, se že vrsto let uvršča med najuspešnejša pomurska podjetja. »Nominacija je obveza, da delamo še naprej tako, kot smo do zdaj, in ohranjamo svoje poslovne vrednote. V ospredju sta inovativnost, timski duh, izjemno pomemben pa je profesionalen in individualen pristop do kupca,« poudarja direktor Renato Pahor in doda, da vztrajno iščejo rešitve za vse želje kupcev, da bi prispevali k njihovemu boljšemu delu. V negotovih časih delajo dobro, imajo dovolj naročil, so pa kupci, pravi, nekoliko previdnejši.

KIT Žižki
Proizvodni program podjetja iz Žižkov zajema širok asortiment izdelkov, kar kupcem omogoča izbiro pri opremljanju zasebnih ali poslovnih prostorov. Leta 1993 so začeli s preprostimi kovinskimi izdelki, danes pa so strokovnjaki za garderobne omare, skladiščno opremo, arhivske in trgovinske regale ter druge izdelke iz kovinskega programa. Rasti proizvodnje prilagajajo strojno opremo in posodabljajo proizvodne procese ter sledijo zahtevam trga. »Uvrstitev med najboljša mala podjetja v Pomurju je potrditev, da delamo dobro, kar je plod in izraz dela vseh zaposlenih. Uspešnost gradimo na kakovosti izdelkov ter inovativnih, strokovnih in zanesljivih pristopih do poslovnih partnerjev. To nas tudi stimulira za prihodnje delo in napredek naše dejavnosti ter opogumlja za načrtovane investicije,« pravita direktorja Anton Cigan in Peter Tibaut.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Slovenske predstave, ki jih bo šest, bodo napovedali sproti

Gledališka in koncertna dvorana Lendava je 11. septembra objavila sklop predstav madžarskega gledališkega abonmaja 2022/23 z željo sodelavcev Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava, da bi naše življenje spet teklo normalno kot v obdobju pred težavami zaradi epidemije in vojne. Nemalo pa so bili presenečeni zvesti obiskovalci slovenskih predstav, ki so tudi letos hoteli vpisati abonma nove sezone, ko jim je bilo rečeno, da slovenskega abonmaja, kot so ga poznali v preteklih sezonah, letos ne bo. Pojasnila, zakaj ne, niso dobili.

V programu dela zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKCL) za leto 2022, v sklopu katerega poteka tudi gledališka in koncertna dejavnost in ki ga je potrdil svet zavoda marca letos, je med drugim navedeno, da bo tako kot vsako leto oblikovan tudi slovenski gledališki abonma, ki da sodi med temeljne programske vsebine, ki jih izvaja KKCL. Abonmajske predstave bi se vrstile od septembra do junija naslednje leto.

Prav tako je v omenjenem programu opredeljeno izhodišče za izbor predstav, ob tem pa dodano, da se je zavod odločil, da bodo zaradi negotovega stanja na področju gledališke umetnosti predstave v sklopu slovenskega gledališkega abonmaja prodajali posamezno, s predvidenim popustom za abonente iz prejšnjih sezon.

Da bodo vstopnice za slovenske predstave prodajali sproti, je povedala tudi zdajšnja direktorica zavoda KKCL Judit Zagorec Csuka, ni pa pojasnila, zakaj letos ni pripravljen seznam predstav, ki bi se odvile v sklopu slovenskega abonmaja.

"Navajeni sprememb in izzivov današnjega časa vstopamo v novo sezono s trdo kožo in izkušnjami, zato smo tudi letos primorani ponudbo predstav nekoliko prilagoditi. Ponudili vam bomo šest predstav vrhunskih slovenskih gledališč, vstopnice pa se bodo prodajale posamezno po predstavah. Vstopnice za predstave si boste zvesti abonenti pretekle sezone (2020/2021) lahko zagotovili ugodneje," je navedla direktorica in še dodala, da obiskovalce z veseljem pričakujejo tudi v sezoni 2022/2023.

lendava

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Marsikdo se na novo delovno mesto ne prijavi zato, ker zanj nima ustreznih veščin in znanj, obenem pa se mu morda zdi, da je že prepozno za ponovno sedenje v šolskih klopeh. Spet drugi se v starosti morda srečujejo s skrbjo, kako bodo lahko še naprej opravljali fizično zahtevna dela.

V Varisu Lendava jim je uspelo z eno potezo rešiti obe težavi – z uvedbo Varis Akademije so v kolektiv uspešno vpeljali medgeneracijsko učenje in tudi nekatere nenačrtovane, a dobrodošle izboljšave. »V Varisu smo opažali potrebo po kvalificiranem kadru, ki ga na trgu dela zaradi deficitarnosti teh poklicev ni bilo več mogoče najti. Hkrati smo se zavedali, da je naša delovna sila iz leta v leto starejša. Zato smo vpeljali projekt Varis Akademije,« pove Matej Furlan, vodja splošne službe v Varisu Lendava. Kot pravi, je njen namen pomoč tako pri zagotavljanju kadra, ki je potreben za izvajanje del, kot pri zagotavljanju medgeneracijskega prenosa znanja s starejših, izkušenih delavcev s potrebnimi znanji na mlajše. »Prav tako je bil eden izmed osnovnih ciljev razbremeniti starejše delavce težaških del, ki se pojavljajo v gradbeništvu, da jih lahko v podjetju zadržimo dalj časa in ne odhajajo v predčasne upokojitve ali – huje – da niso zadnja leta več na bolniškem dopustu kot na delu,« še doda.

In kako poteka urjenje na njihovi akademiji? Kot pojasni Furlan, gre v enem segmentu za usposabljanje novih zaposlenih za dela, za katera sicer niso usposobljeni, in poda primer natakarja z gostinsko izobrazbo, ki se želi preizkusiti v gradbeništvu ali na terenu v tujini: »Z mentorjem – starejšim delavcem, ki skrbi zanj in ga usposablja – mu nudimo zaposlitev in hkrati učenje za samostojno delo,« pove in doda, da se »tako rekoč 'šola' pri nas in hkrati prejema plačo«. To »šolanje« je v celoti sestavljeno iz praktičnega učenja, torej ne gre za teoretični prenos znanja, še pojasni.

Nepričakovani, a dobrodošli učinki

Seveda pa je prenos znanj in veščin pri medgeneracijskem učenju dvosmeren – tako kot se lahko mlajši marsikaj naučijo od starejših, si tudi starejši lahko razširijo obzorja ob pomoči mlajših. Enako je na Varis Akademiji. V njenem drugem segmentu mladi delavci usposabljajo starejše za kvalificirana dela, ki so lažja – Furlan pri tem ponudi primer, ko se starejši zidar usposablja za vodovodnega inštalaterja: »S tem se ga razbremeni težaških del, hkrati pa gre za medgeneracijski prenos znanj. Ker delata v paru, je konec koncev delo bolj zanimivo, pride tudi do prenosa drugih znanj (delovnih navad, veščin komuniciranja, reda in discipline, digitalnih znanj).«

Največ šteje ravno odziv zaposlenih. Kot pravi Furlan, opažajo, da so vsi vključeni zadovoljni, poleg hitrejšega prenosa znanj, razbremenitve težaških del in podaljšanja delovne dobe pa je prišlo tudi do drugih učinkov, na katere sploh niso računali, kot sta komunikacija in pripadnost. »Vse navedeno je v bistvu tudi eden od razlogov za sodelovanje v projektu ASI oziroma Z leti še vedno ZAvzeti. Dejstvo je, da smo prišli do faze, ko starejši sami zaprosijo za tovrstna usposabljanja, nekateri zaradi razbremenitev pri delu, drugi zaradi novih znanj, zaslužka na višje rangiranem mestu, spet tretji zaradi mentorstva mladim ali nagrad za izvajanje le-tega,« še pojasni. Spomnimo – Varis Lendava je tudi prejemnik priznanja Zlata nit: z leti še vedno ZAvzeti.

Vsakodnevno dokazujejo, da se da

In četudi so jih nekateri učinki med izvajanjem aktivnosti na Varis Akademiji presenetili, to ne pomeni, da si za doseganje takih učinkov niso aktivno prizadevali tudi na drugih področjih. Ravno nasprotno. Ob pomoči zunanjih svetovalcev so zasnovali serijo treningov, katerih namen je bil jasen – opolnomočiti sodelavce preko prenosa vrednot in organizacijske kulture Varis Lendava. Z različnih delovnih mest so izbrali 22 zaposlenih različnih profilov in izkušenj, z jasnim ciljem oblikovati ekipo, ki bo znala reševati različne izzive znotraj podjetja.

Tako je nastala ekipa Varis da se!, katere ime so si izbrali člani sami. Besedna zveza v njej izkazuje njihovo poslanstvo prenosa pozitivnega vpliva med sodelavce in zaposlene po celotnem podjetju. Omeniti velja, da je delovanje in treninge ekipe aktivno podprlo tudi vodstvo; enega izmed srečanj se je kot gostja udeležila tudi direktorica Sabina Sobočan. Opolnomočeni člani ekipe so po zaključenih treningih postali promotorji in pozitiven zgled skupnih vrednot in ciljev, ki jih širijo med svojo socialno mrežo v podjetju. S tem se prizadevanja za utrjevanje vezi in gradnjo dobrih medosebnih odnosov uresničujejo na vsakodnevni ravni.

vir: dnevnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

30-letnica proizvodnje kalijevega klavulanata v Lendavi.
Strokovnost, kakovost, znanje, dolga tradicija in vpetost v lokalno okolje so besede, s katerimi lahko opišemo tri ponosna desetletja Lekovega obrata Antiinfektivi Lendava. Leta 1992 se je namreč začela proizvodnja kalijevega klavulanata, učinkovine najbolje prodajanega Sandozovega širokospektralnega antibiotika Amoksiklav. Okroglo obletnico so skupaj z zaposlenimi in ob prisotnosti nekdanjih direktorjev obeležili na lokaciji v Lendavi.

Začetki lendavske lokacije sicer segajo že v leto 1982, ko je majhen obrat, takrat za proizvodnjo kozmetike, pomenil začetek razvoja. Proizvodnja farmacevtskih učinkovin v Lendavi se je začela leta 1985, pomembna prelomnica pa je začetek devetdesetih let, ko so zgradili sodobni proizvodni obrat in začeli proizvajati kalijev klavulanat, ki je danes in bo tudi v prihodnosti ključni izdelek lokacije. Proizvodnja se je nenehno povečevala in skladno s tem so v Leku v Lendavi intenzivno vlagali v povečevanje proizvodnih kapacitet in gradili potrebne objekte. Kalijev klavulanat je tako sprožil kontinuirani ciklus vlaganj. Leta 1998 je sledila še širitev proizvodnje, pomemben trajnostni mejnik in zaveza skrbi za lokalno skupnost pa je bila postavitev čistilne naprave v solastništvu z lendavsko občino leta 2001. Leta 2005 so zgradili objekt Finalne operacije, 2011 pa povečali kapacitete fermentacije te ključne sestavine najbolj prodajanega Sandozovega širokospektralnega antibiotika.

Že v prvem letu proizvodnje se je kalijev klavulanat uvrstil med deset vodilnih Lekovih izdelkov in takoj postal zgodba o uspehu. Ta farmacevtska učinkovina ostaja paradni konj proizvodnega obrata v Lendavi, z njo pa iz leta v leto dosegajo nove mejnike. Samo lani so bili priča rekordnim količinam, ob čemer so izvedli tudi uspešen prenos proizvodnje mešanic s Prevalj in zagon kontinuiranega postopka izolacije te ključne sestavine antibiotikov.

»Zasluge za napredek ima predana ekipa sodelavk in sodelavcev. S strokovnim znanjem, sodelovanjem, povezanostjo in prilagodljivost skupaj skrbimo, da obrat ne le veča proizvedene količine, ampak tudi izboljšuje učinkovitost, s čimer ohranja svoj trdni položaj v sicer zelo zaostreni globalni konkurenci,« je ob obletnici povedal direktor Antiinfektivov Lendava Saša Sankovič.

Zavezani sedanjosti, pripravljeni na prihodnost
Antiinfektivi, med katere štejemo tudi kalijev klavulanat, so eden pomembnejših delov Sandozove globalne dejavnosti, zato v družbi antibiotikov ne jemljejo za samoumevne, temveč vlagajo v proizvodnjo. Do danes skupni vložek v lendavsko lokacijo znaša 150 milijonov evrov, obrat pa predstavlja enega ključnih delov globalne farmacevtske družbe in eno redkih proizvodenj antibiotikov na evropskih tleh. Polovica vse proizvedene količine je vertikalno integrirane v lastno proizvodnjo širokospektralnega antibiotika, polovica pa se proda na poslovnem trgu, v obliki mešanice. Dolgoročni uspeh temelji na močni dediščini proizvodnje, s posodabljanjem in stalnimi naložbami pa so na lendavski lokaciji opremljeni za prihodnost.

Vlaganje v razvoj in rast podjetja pozitivno vpliva tudi na razvoj lokalnega okolja, v katerem podjetje deluje. Lek je v Lendavi pomemben člen lokalne skupnosti, saj z obema svojima enotama, Trdnimi izdelki in Antiinfektivi, nudi delovna mesta skoraj 800 ljudem, tvorno sodeluje z različnimi ustanovami v Lendavi in okolici ter vsa leta učinkovito posluje, pri tem pa spoštuje tudi vse ekološke vidike delovanja.

Foto: Lek farmacevtska družba d.d.

vir: si21.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Prva od več naložb, ki jih madžarska podjetja s podporo sosednje države načrtujejo v Lendavi

Nedaleč od razglednega stolpa Vinarium se gradi nov turistično-gostinski objekt, čokoladnica. Investitor je podjetje Forfino s poslovnim sedežem v Lendavi, ki so ga z namenom izvedbe naložbe avgusta 2020 ustanovili madžarski vlagatelji. Gre za znano družinsko podjetje Chocoland Kft, ki ima tovarno čokoladnih izdelkov v kraju Nagyatad, ki leži med Veliko Kanižo in Kaposvarjem. Poslovati je začelo leta 2007, najprej s prodajo bonbonov, uvoženih iz tujine, leta 2009 pa so začeli lastno proizvodnjo in prodajo izdelkov lastne blagovne znamke.

Leta 2020 je podjetje ustvarilo novo blagovno znamko Forfino, s tem imenom pa torej zdaj vstopa tudi kot investitor in s pomembno finančno podporo madžarske države na slovenski trg. Lastniki podjetja so namreč blizu ministru za zunanje zadeve in trgovino Petru Szijjartu, ki je oktobra 2020 tudi obiskal Chocoland, ob tem pa jim predstavil dokument, s katerim se jim, kot so takrat zapisali na svojem omrežju, odpirajo priložnosti za nastop na več mednarodnih trgih.

Sprva so madžarski vlagatelji načrtovali gradnjo objekta v velikosti 200 kvadratnih metrov, zdaj bo ta velik tisoč kvadratnih metrov. Objekt gradi podjetje Hoving iz Beltinec, projekte je pripravilo podjetje Projekt T iz Lendave, ki bo tudi izvajalo nadzor. Dela naj bi bila dokončana septembra prihodnje leto.


Projektna dokumentacija govori o novogradnji turistično-gostinskega objekta. V pritličju bo kavarna s prodajalno čokolad in prostor za pečenje tort in slaščic. Govor je o prihodu izstopajočega madžarskega slaščičarja. V nadstropju bodo multimedijski prostor in konferenčna soba, namenjena kongresnemu in poslovnemu turizmu, ter zasebni bivalni prostori. Objekt bo tudi podkleten, v kleti bo prostor za predstavitveno čokoladnico s prikazom izdelave čokoladnih izdelkov, pa tudi skladišče, kurilnica in pralnica. V pritličju bo še zunanja terasa, namenjena gostinski ponudbi.

Gradnja čokoladnice je prva od več podjetniških naložb madžarskih podjetij z različnimi dejavnostmi, ki jih s finančno podporo sosednje države načrtujejo na območju Lendave.

vir vestnik.si