Čebelarsko društvo Lendava in Občina Lendava sta se pridružili akciji sajenja medovitih rastlin, ki jo organizira Čebelarska zveza Slovenije.
Lendavsko društvo je drevesa pridobilo na osnovi javnega razpisa nacionalne krovne organizacije. Člani društva so z zasaditvami pričeli že prejšnji teden, zdaj pa nadaljujejo še z urejanjem in zasaditvami pri učnemu čebelnjaku ob Dvojezični osnovi šoli I Lendava.
Javno podjetje Eko park je zasadilo 50 lip ob novi kolesarski stezi med Dolgo vasjo in Slomškovim naseljem v Lendavi, prve lipe pa so simbolično posadili partnerji projekta za obnovo ogroženih habitatov, za vsako državo partnerico po eno lipo.
Slovenski čebelarji se zelo dobro zavedajo pomembnosti ohranjanja čistega in zdravega okolja, saj že vsaka najmanjša sprememba v njem lahko zelo hitro vpliva na naravo, kar med prvimi občutijo naše čebele in ostali opraševalci. Zaradi tega se je Čebelarska zveza Slovenije lansko leto odločila, da naredi odločnejši korak in prevzame pobudo za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje zaradi toplogrednih plinov, za katere smo vsi odgovorni. Tako je stekla akcija »Dan sajenja medovitih rastlin«, v kateri so čebelarji in podporniki projekta lansko leto s skupnimi močmi posadili več kot 200.000 medovitih rastlin za čebele in ostale opraševalce.
vir: Vestnik.si
V izobraževalnem centru za zaščito in reševanje republike Slovenije je potekala redna letna skupščina Zveze slovenskih častnikov (ZSČ) na kateri so bili prisotni tudi Pomurci.
Prisotni so bili nekdanji predsednik Zveze slovenskih častnikov Alojz Šteiner, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenije Ladislav Lipič, predsednica Zveze društev General Maister Lučka Lazarev Šerbec in predsedniki ter podpredsedniki Območnega združenja slovenskih častnikov Gornja Radgona in Murska Sobota. Predsednik Zveze Dobran Božič je v uvodnem delu Branku Bratkoviču iz Lendave podelil najvišje priznanje ZSČ, kipec generala Ivana Dolničarja in priznanje za izjemne dosežke.
"Dobitnik je že davnega leta 1994 opravljal funkcijo predsednika Območnega združenja slovenskih častnikov Lendava, leto kasneje navezal stike z mednarodno organizacijo iz Marcalija na Madžarskem, organiziral streljanje v Čentibi, en mandat bil član predsedstva Zveze slovenskih častnikov, zdaj pa je že drugi mandat član odbora za mednarodno sodelovanje PZSČ zadolžen za Madžarsko," je v obrazložitvi povedal podpredsednik zveze Martin Jugovec.
Bratkovič je tudi prejemnik častnega znaka obrambe z lovorovim vencem III., II. in I. stopnje, ki mu ga je podelilo Ministrstvo za obrambo Republike Madžarske, od ZSČ pa je že leta 2003 prejel Zlato plaketo, že od leta 2010 pa opravlja delo sekretarja pri domačem združenju.
vir: vestink.si
Občina Lendava se je v kategoriji Energetsko učinkovit projekt uvrstila med letošnje finaliste energetske nagrade časnika Finance.
Med finaliste so se uvrstili s Projektom Store4HUC (Hranilniki energije v urbanih zgodovinskih središčih). Pri tem projektu gre za pilotno investicijo v latentni hranilnik toplote v povezavi z geotermalno energijo v enem izmed objektov kulturne dediščine, lendavski knjižnici. V okviru tega projekta je tako še ena javna stavba v občini Lendava prešla iz fosilnega goriva na obnovljivi vir energije.
Strokovna komisija časnika Finance je med prijavljenimi projekti že izbrala finaliste, 18. aprila pa bodo znani tudi zmagovalci. Poleg tega bodo bralci Financ glasovali prek spletne strani in izbrali zmagovalca po izboru bralcev.
vir: vestnik.si
Odbojkarice drugo uvrščene lendavske Muranie so doma v derbiju 17. kroga tretje lige vzhod premagale tretje uvrščeno ekipo KEA iz Šempetra s 3 : 0. Izidi nizov: 25 : 20, 25 : 19, 25 : 22.
To je bila štirinajsta zmaga Muranie v tej sezoni. Lendavčanke so z 42 točkami na drugem mestu, dve točki za vodilno ekipo Kajuh Šoštanj, s katero se bodo pomerile v soboto, 25. aprila, v gosteh. Tekma bo ob 19. uri. Šoštanjčanke so v tem krogu v Črni zmagale samo s 3 : 2, to pa je bil izid, na katerega so upali v lendavskem taboru.
vir: vestnik.si / foto: J.Z.
Lendavsko podjetje Daihen Varstroj, ki je v japonski lasti, je namenu predalo pridobitvi, vredni 2,5 milijona evrov. Gre za dodatne proizvodne zmogljivosti za izdelavo robotskih celic največjih dimenzij z dodatnim prostorom za skladiščenje robotskih komponent. Ves denar za naložbo so zagotovili iz lastnih virov.
V zadnjih letih se je Daihen Varstroj specializiral predvsem kot ponudnik rešitev na področju industrije. Z novo investicijo je podjetje po besedah predsednika uprave Matjaža Vnuka prešlo na novo raven, na kateri bo kos proizvodnji robotskih celic največjih dimenzij. Vzpostavitev novega skladišča robotskih komponent pa bo zagotavljala zanesljivo oskrbo regionalnega trga ter pomenilo izboljšanje interne logistike v proizvodnem procesu.
"Navedene spremembe bodo prispevale k povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti podjetja ter k izboljšanju kakovosti naših izdelkov in storitev," je ob odprtju novih objektov povedal Vnuk.
Z naložbo so pridobili 2000 kvadratnih metrov dodatnih prostorov, s tem je skupna površina kompleksa Daihen Varstroja v Lendavi 11.000 kvadratnih metrov. Podjetje sicer ta čas zaposluje 150 ljudi. V sklopu naložbe Daihen Varstoj načrtuje še nadaljnjo rast, posledično pa se bodo povečale potrebe po čedalje višji stopnji usposobljenosti sodelavcev. Napovedujejo, da bodo potrebovali in zaposlovali inženirje in tehnične strokovnjake s področja strojništva in elektrotehnike ter informatike.
Daihen Varstroj je bil ustanovljen kot Varstroj konec leta 1964 in se začel ukvarjati z varilstvom. Prva širitev podjetja se je začela leta 1970 z razvojnim sodelovanjem s tujimi partnerji, nato z vključitvijo v koncern Gorenje in leta 1975 s postavitvijo poslovnega kompleksa na sedanji lokaciji.
Naslednje širitve proizvodnih zmogljivosti so bile sredi 80. let minulega stoletja, ko je podjetje doseglo največji obseg in bilo razdeljeno v več dejavnosti. Od konca 80. let se je dejavnost varjenja osamosvojila in podjetje Varstroj se od takrat intenzivno ukvarja z razvojem, proizvodnjo in prodajo rešitev varjenja in rezanja.
Leta 2000 se je podjetje Varstroj srečalo z robotizacijo, s tem pa se je začelo poslovno in razvojno sodelovanje z japonsko korporacijo Daihen, ki se je razvilo v strateški lastniški vstop Japoncev leta 2006. Sledila je popolna integracija v Daihen korporacijo v začetku 2014, kar je vključevalo organizacijsko in proizvodno prenovo podjetja. "Danes je Daihen Varstroj v celoti integriran član Daihen korporacije, ki slovenski hčerinski družbi zaupa vse pomembnejše proizvodne in razvojne naloge," pravijo v podjetju.
V okviru Daihenovih evropskih podjetij, v družbi sestrskih podjetij OTC Daihen Europe, LasoTech in Femitec, sodelavci podjetja skrbijo za razvoj, proizvodnjo in prodajo varilnih aparatov, razvoj in izdelavo sestavnih delov robotskih celic, delujejo kot ponudnik rešitev za kupce s področja ročnega varjenja, robotizacije, termičnega rezanja kovin ter podporo najnovejšim rešitvam s teh področij.
vir: STA
Včerajšnje pokalno srečanje med Nafto in Olimpijo v Lendavi, ki se je končalo z rezultatom 1:3, so zaznamovali tudi pripadniki navijaških skupin Gorgone in Green Dragons.
Kot smo poročali, je na tekmi med Nafto in Olimpijo, ki se je končala z izidom 1:3 in uvrstitvijo Olimpije v četrtfinale pokalnega tekmovanja, prišlo tudi do nekaj manjših incidentov. Poleg klasičnega zmerjanja med navijaškimi skupinami in pirotehnike, je namreč 10 minut pred koncem skoraj prišlo do bližnjega srečanja med navijači na nepokriti tribuni. Iz prostora gostujoče navijaške skupine Green Dragons je namreč vsaj ena bakla poletela proti pripadnikom navijaške skupine Gorgone, za tem pa še nekaj stolov proti varnostnikom, ki so na tribuni skrbeli za red. Napete strasti so nato umirili pripadniki posebne policijske enote, ki so posebej izurjeni in usposobljeni za obvladovanje množic. Dve skupini omenjenih policistov so vzpostavili kordon ob Green Dragonsih, nato se je vse končalo brez hujših incidentov.
Tri kršitve javnega reda in eno kaznivo dejanje
Za pojasnila smo se obrnili na Policijsko upravo Murska Sobota, ki so tekmo med Nafto in Olimpijo z vidika varnosti ocenili kot dogodek srednjega tveganja. Na stadionu se je po informacijah organizatorja zbralo 1600 gledalcev, od tega 80 navijačev domače navijaške skupine Grogoni, med njimi so bili tudi tudi navijači iz sosedne Madžarske, in 50 navijačev gostujoče navijaške skupine Green Dragons.
Policisti so v povezavi z varovanjem javne prireditve obravnavali tri kršitve javnega reda in zaenkrat ugotovili enega kršitelja javnega reda, ki je kršil določila Zakona o javnih zbiranjih. Obravnavano je bilo še kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari s strani neznane osebe. "Policisti nadaljujemo aktivnosti v smeri izsleditve ostalih kršiteljev in storilca kaznivega dejanja ter bomo v primeru ugotovitev njihove identite zoper njih uvedli ustrezne postopke," so za Vestnik.si odgovorili na PU Murska Sobota.
vir: vestnik.si
Farmacevtska skupina Sandoz, pod katero spada ljubljanski Lek, bo po neuradnih informacijah spletnega portala N1 v četrtek z vlado podpisala pismo o nameri za večstomilijonsko investicijo v Lendavi. Šlo naj bi za največjo Sandozovo investicijo v Sloveniji doslej. Prinesla naj bi okoli 200 novih delovnih mest.
V novem proizvodnem obratu, ki naj bi ga postavili v dveh letih, naj bi proizvajali biološka zdravila. Ustvarili naj bi okoli 200 novih delovnih mest, poroča N1.
Investicijo bi lahko podprla država. Predsednik vlade Robert Golob ter minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han se bosta namreč v četrtek srečala s predsednikom uprave družbe Sandoz Richardom Saynorjem ter predsednikom uprave Leka in predsednikom Sandoza Slovenija Robertom Ljoljem, so sporočili z gospodarskega ministrstva.
Lek že ima obrat v Lendavi, v katerem poteka proizvodnja antiinfektivov in pakiranje končnih farmacevtskih oblik, zaposlenih je 710 ljudi.
Obrat Trdni izdelki Lendava je največji obrat za pakiranje trdnih farmacevtskih izdelkov v sistemu švicarskega farmacevtskega velikana Novartis, ki je lastnik Sandoza. V proizvodnem obratu izdelujejo tako inovativna kot generična zdravila iz tablet in kapsul več Novartisovih tovarn po vsem svetu in tretjih dobaviteljev.
vir: siol.net
Vnovičen izpust digestata iz bioplinarne zasmradil Trimline in okolico.
Črna tekočina, ki močno zaudarja, po potoku Kopica že odteka proti naselju Petišovci.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je sporočila, da je danes ob 15.28 uri v naselju Trimlini, v občini Lendava, na območju bioplinarne iztekala črna tekočina. Gasilci IGE Lendava so zaprli in dodatno zatesnili ventil na rezervoarju, iz katerega je iztekala tekočina, ter pred potokom Kopica naredili bariero, s čem so preprečili še večje iztekanje tekočine v potok. O dogodku so bile obveščene tudi vse pristojne službe.
Tako je očitno, da je iz vsem dobro poznane bioplinarne vnovič iztekel (domnevno) digestat. Ali se je to zgodilo po nesreči ali namenoma, zaenkrat ni znano, kakor tudi niso znane preostale podrobnosti.
Na terenu so bili poleg gasilcev tudi policisti in kriminalisti, ki odvzeli tudi vzorce. Kljub posredovanju gasilcev pa je črna tekočina, ki močno zaudarja, po potoku Kopica odtekala proti naselju Petišovci. Na gladini iztekle tekočine se je pojavilo tudi penjenje.
Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah je črna tekoča snov, ki je zaudarjala, bila izpuščena iz enega fermentorja in naj ne bi šlo za nesrečo. Iztok iz fermentorja so zaprli gasilci poklicne industrijske gasilske enote Nafta Lendava, situacijo pa si je ogledal tudi župan Občine Lendava, mag. Janez Magyar ter poveljnik občinske civilne zaščite mag. Tibor Hebar.
Kaj je digestat?
Gre za stranski proizvod anaerobne predelave odpadkov, presnovljen ostanek substrata z veliko makro in mikro hranili. Snov je pol-tekoče ali tekoče oblike, temnejše barve, ki ga skladiščijo v lagunah ali zalogovnikih. Obstaja sicer več vrst digestata, vsi pa so zelo smrdeči..
Vir: slovenskenovice.si / FOTO: O.B.
Nogometaši Nafte so v Lendavi odigrali pripravljalni tekmi s predstavnikoma pomurske nogometne lige Čardo in Polano. Zmagali so obakrat, a nastopili z različnima postavama, v katerih ni več Nermina Haljete.
Nafta je ugnala Polano le z 1 : 0 (1 : 0), edini strelec pa je bil že v prvem polčasu Laszlo Barnabas Feher. Lendavčani so začeli s pomlajeno postavo, ki so jo sestavljali: Czirjek, Murar, Zamuda, Urh, Nikolić, M. Plej, K. Plej, Čuček Bezjak, Feher, Časar in Pigac. Na klopi za rezervne nogometaše so na svojo priložnost čakali le Kiss, David, Kumer in Sulejmanović.
Polana je začela v postavi: Šaruga, R. Žalik, Hartman, Hozjan, Jakšič, Recek, Novak, Magdič, Titan, Vori, Pozsgai. V igro so vstopili še: Matjašec, Špiclin, Kotnjek, Horvat in Mihajlović.
Že pred tem je Nafta igrala s Čardo iz Martjanec in zmagala s 6 : 0 (2 : 0). Dvakrat je zadel Stjepan Oštrek, po enkrat pa Bence Szabo, Stjepan Igrec, Laszlo Feher in Mirsad Sulejmanović. Lendavčani so začeli v postavi: Kiss, Sulejmanović, Zoltan, Papp, Zsombor, Oštrek, Szabo, Dinnyes, Kumer, Igrec, Botond. Na klopi za rezervne nogometaše so na svojo priložnost čakali le Czirjek, Urh, Murar in Feher. Med prestopnim rokom je Nafto zapustil mladi vratar Luka Andrašec, ki je odšel v Čakovec k NK Međimurje, članu hrvaške tretje lige. Odšel je tudi napadalec Nermin Haljeta, ki je okrepil Rogaško.
Nafta začenja spomladanski del druge slovenske lige (19. krog) v zares čudnem terminu NZS, namreč v četrtek, 2. marca, že ob 14. uri, ko bo gostovala pri ljubljanski Iliriji. V sredo, 8. marca, ob 18. uri pa bo v osmini finala slovenskega pokalnega tekmovanja gostila Olimpijo, vodilno ekipo prve slovenske lige.
vir: vestnik.si
V Lendavi že od leta 2020 govorijo o večnamenski športni dvorani, za katero je lendavski župan ljudem obljubil, da bo "boljša od Stožic." Po prvotnih načrtih bi morala stati že lani, a krampov in lopat še danes tam ne vihti nihče. Projekt se odmika, ker občina zanj še vedno nima zagotovljenega financiranja. Za zemljišča in projektno dokumentacijo pa je dober milijon že odštela. Razkrivamo, da sta ta denar dobili podjetji, ki sta povezani z ljudmi iz stranke SDS, iz katere je tudi lendavski župan.
Začetek tega lendavskega megaprojekta, za katerega je lendavski župan Janez Magyar ljudem obljubil, da bo “boljši od Stožic”, sega v jesen leta 2020.
Gre za večnamensko športno dvorano, ki naj bi ponujala “vse na enem mestu”. Dvorane in vodne površine naj bi bile primerne za rekreacijo, športno vzgojo, vrhunski šport, kulturne prireditve, družabne dogodke, konference, kongrese, sejme … obljublja lendavska občina. V objektu naj bi bili dva bazena, od tega eden z dvižnim dnom, pa čofotalnik, wellness center, telovadnica za vse športe z žogo, kegljišče, bowling, fitnes, steze za tek, strelišče, fizioterapija, balet, judo, upravni prostori in prostori za zaposlene, manjša kongresna dvorana, poslovni prostori ter gostinski lokal.
Dvorana naj bi stala na zemljišču ob Kolodvorski cesti, med dvojezično srednjo šolo in trgovskim centrom Eurospin.
A vse to so za zdaj še vedno le gradovi v oblakih. Namreč kljub temu, da bi dvorana po prvotnih načrtih morala stati že lani, se gradnja sploh še ni začela. Lendavska občina pa je za zemljišča in projektno dokumentacijo že odštela dober milijon evrov proračunskega denarja.
Kot bo razvidno iz nadaljevanja, sta ta občinski denar dobili podjetji, ki sta povezani z ljudmi iz stranke SDS. Iz te stranke je tudi Janez Magyar, stari-novi lendavski župan, ki je bil na čelu občine tudi takrat, ko so se za ta projekt v Lendavi odločili. Na lanskih aprilskih parlamentarnih volitvah je bil izvoljen za poslanca SDS, na jesenskih lokalnih pa je znova uspešno kandidiral za župana Lendave.
O tem, za kako velik projekt gre, priča dejstvo, da je bilo v občinskem proračunu za leto 2021 predvideno, da bo dvorana stala 12,8 milijona evrov. To je toliko denarja, kolikor je bilo v letu 2020 planiranih vseh prihodkov v proračun lendavske občine.
Načrt je bil, da bodo veliko večino stroškov dvorane pokrila evropska sredstva, občina pa naj bi plačala 1,9 milijona evrov. Magyar je spomladi 2021 napovedal, da bo že tisto jesen večnamensko športno dvorano prijavil na razpis za evropski denar, lokalni mediji pa so poročali o načrtih, da bo konec lanskega leta tudi že stala.
Danes občina na vprašanje, zakaj se gradnja sploh še ni začela, odgovarja, da še ni bilo razpisa, na katerega bi se lahko prijavili.
Od kod je skrivnostni dobrotnik z 2,5 milijona evrov?
Na spletni strani občine zdaj piše, da je zaključek projekta načrtovan za letošnje leto. A je iz proračunskih dokumentov lendavske občine za leto 2023 jasno, da so rok za dokončanje dvorane prestavili na 31. december 2025, črpanje evropskega denarja pa v leti 2024 in 2025.
Prav tako bo projekt po oceni občine še dražji, kot so predvideli sprva.
Ocenjena vrednost projekta je iz 12,8 milijona evrov poskočila na 17,6 milijona evrov. Občina pa sodeč po proračunskih dokumentih še vedno računa, da bo za dvorano prejela najmanj 85 odstotkov nepovratnih sredstev. To zdaj znese že 14,3 milijona evrov.
Spremenilo se je tudi to, da naj bi občina po novem iz svojega proračuna plačala le še dobrih 800.000 evrov, v letih 2025 in 2026 pa naj bi za dvorano prejela donacijo v skupni višini 2,5 milijona evrov.
Na vprašanje, od kod oziroma od koga, na lendavski občini ne odgovarjajo. Pravijo, da “gre za poslovno skrivnost.”
Zaradi odmikanja projekta se krepijo dvomi
Ker se sofinanciranje vse bolj odmika, se zdijo vprašanja, ki so jih nekateri zastavljali že leta 2021, vse bolj relevantna. Občinski svetnik Stanislav Gjerkeš je tedaj opozarjal na tveganje, da nepovratnih sredstev, na katere računa občina, sploh ne bo. In če ni zagotovil, da ta denar pride, se porajajo tudi dvomi, kako je občina porabila dober milijon, ki ga je za ta projekt že dala.
Vodstvo občine še vedno zatrjuje, da so pripravljeni na potencialni razpis, ki bi podpiral tovrstne projekte. Svoje prepričanje, da se bo takšen razpis pojavil, utemeljujejo z “resnostjo vladne podpore temu projektu”.
Po njihovih besedah ga je namreč podprla prejšnja, Janševa vlada, zato na občini verjamejo, da ga bo tudi sedanja.
A ministrica za izobraževanje in šport Simona Kustec v času prejšnje vlade je za N1 prizadevanja lendavske občine pri skrbi za razvoj športne infrastrukture sicer pohvalila, a pojasnila, da je vlada na vseh regijskih obiskih vsem 212 občinam dala zavezo o podpori njihovim projektom “pod za vse enakimi javnimi razpisnimi pogoji”.
Velik zaslužek z zemljiščem
Kot že omenjeno, je občina doslej za zemljišča in projektno dokumentacijo za projekt, ki se odmika in še vedno nima zagotovljenega financiranja, iz proračuna odštela že dober milijon evrov.
Občina je del zemljišča leta 2021 kupila od podjetja FlawlessCode, ki ga lastniško in upravljalsko obvladuje Primož Kokot, brat Tomaža Kokota.
Tomaž Kokot ni samo član SDS, ampak je bil v času Janševe vlade tudi direktor državne Pošte Slovenija. Zaradi njegovega imenovanja se je med tedanjimi koalicijskimi partnericami vnel celo hud spor, a so na koncu lovke SDS dosegle, da so ga nadzorniki imenovali za generalnega direktorja Pošte s polnimi pooblastili.
To se je zgodilo navkljub silno resnim dvomom v to, ali Tomaž Kokot za to imenovanje sploh izpolnjuje pogoje. Moral bi namreč imeti pet let vodstvenih izkušenj v velikih podjetjih, a Kokot, tudi nekdanji kandidat SDS za župana Poljčan, je utemeljeval, da jih ima, ker je od leta 2017 vodil svet zavoda Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah.
Prav njegovo imenovanje na čelo Pošte velja za enega najbolj eklatantnih primerov političnega kadrovanja v času prejšnje vlade.
Revizija, ki jo je kasneje naročil SDH, je pokazala, da tedanji nadzorni svet Pošte Slovenije pri imenovanju Kokota ni ravnal skrbno in transparentno, razlog pa naj bi bilo prav njegovo pomanjkanje vodstvenih izkušenj.
Tomaž Kokot je v svojem življenjepisu, kot so takrat poročale Finance, navedel tudi, da je bil od leta 2013 izvršni direktor v družinskem podjetju FlawlessCode.
Prav od tega podjetja, ki je v lasti njegovega brata, je lendavska občina za potrebe večnamenske športne dvorane odkupila dobrih 15.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče in zanj plačala 581.000 evrov. Lokalni nepremičninski poznavalci so za pomurski Vestnik ocenili, da je dobrih 37 evrov za kvadratni meter tega zemljišča zelo visoka cena.
Poleg tega je podjetje FlawlessCode, ki se sicer ukvarja z digitalnimi tehnologijami in storitvami, s tem nepremičninskim poslom dobro zaslužilo. Parcelo so namreč kupili jeseni 2018 kupil za 159.000 evrov. V stečaju jo je prodalo podjetje Fraktal Consulting, FlawlessCode je bil edini dražitelj, zato je zemljišče dobil po izklicni ceni.
Vse skupaj je še bolj nenavadno, če vemo, da je občina spomladi 2018 iz stečaja Fraktal Consultinga kupila sosednjo parcelo. Velika je dobrih 4.200 kvadratnih metrov, občina je leta 2018 zanjo plačala 53.641 evrov ali slabih 13 evrov na kvadratni meter. Tri leta kasneje je bila za kvadratni meter na sosednji parceli podjetju FlawlessCode pripravljena odšteti skoraj tri krat več.
Približno 560.000 evrov pa je občina plačala za projektno dokumentacijo. Izdelalo jo je podjetje Kota arhitekti Bojana Purga. Pogodba med občino in Purgovim podjetjem je sicer vredna več kot 900.000 evrov, a bo občina celoten znesek izplačala šele, ko bo (če bo) pridobila evropski denar za izgradnjo dvorane.
Kota arhitekti so bili za izdelavo projektne dokumentacije izbrani spomladi 2021, že pred tem pa je podjetje za občino pripravilo projektno nalogo, vredno slabih 45 tisoč evrov. Občina je to projektno nalogo uporabila pri pripravi razpisa za projektno dokumentacijo.
Bojan Purg je decembra 2021 postal državni sekretar. In sicer na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga je v času prejšnje vlade vodil vidni član stranke SDS Andrej Vizjak.
vir: n1info.si
Nezadovoljstvo zaposlenih v podjetju Lek Lendava je vedno večje, zahtevajo ustrezno povišanje plač, napovedujejo pa tudi prekinitev dela. Kako odgovarja vodstvo?
Novartis v Sloveniji, v okviru katerega delujejo družbe Lek, Sandoz in slovenska podružnica Novartis Pharma Services, je podjetje, ki se med drugim lahko pohvali z nazivi 'Družini prijazno podjetje' in 'Najuglednejši delodajalec'.
Toda na naslov Sobotainfo smo nedavno prejeli pismo bralke, ki je zapisala, da so delavci v podjetju zlasti od odkritja napačnega obračunavanja plač lansko leto nezadovoljni, saj menijo, da so jim kratene delavske pravice.
Preverili smo, kako obtožbe o slabi delovni klimi in kratenju delavskih pravic komentirajo v podjetju.
Zaposleni v Lendavi naj bi se pripravljali na stavko, zahtevajo ustrezno povišanje plač
»Večina zaposlenih dela v treh izmenah, dela se tudi ob praznikih. Tudi v Lendavi, kjer se nahaja Pakirni center in Antiinfektivi so zaposleni nezadovoljni in želijo bojkotirati proizvodnjo,« je v pismu še navedla bralka.
Odnos in delovna klima v podjetju naj bi bila neustrezna: »Plače so minimalne. Z dodatki za nočno delo in izmensko delo ter izplačevanjem malice si lahko delavci povišajo nizke osnovne plače. Tudi odnosi in delovna klima v podjetju niso ustrezni, saj se na delavce vrši pritisk ter se jih ustrahuje.«
Na oglasni deski v podjetju se je nedavno pojavila okrožnica o organizirani stavki oziroma prekinitvi dela, nekaj ur za tem pa naj bi vodstveni kader dopis odstranil.
»Delavci se želijo izboriti za svoje pravice. Zahtevajo ustrezno povišanje plač, ki naj bo zapisano tudi v kolektivni pogodbi ter ustrezno deljenje ustvarjenega dobička,« je še zapisala v pismu in priložila fotografijo.
Zahteve delavcev, ki so omenjene na dopisu pa so:
Plače naj bi se prilagajale vsako leto, uporablja pa se enak pristop kot v primerljivih družbah
V Leku plače temeljijo na tržni stopnji za podobna delovna mesta, osnovne plače pa naj bi se po besedah Mojce Pavlin, komunikacijskega eksperta farmacevtske družbe Lek prilagajale vsako leto.
»Plačni sistem v Leku d. d. je del kolektivne pogodbe in je sestavljen iz več elementov: mesečne osnovne plače, ki je višja od minimalne plače, regresa, božičnice, plačila za nadurno delo, dodatkov in plačila za delovno in poslovno uspešnost (bonus),« so zapisali s farmacevtske družbe.
Pri določanju proračunov se uporablja enak pristop, kot primerljive družbe, za osnovo pa se uporablja povprečje tržnih podatkov iz raziskav plač zunanjih ponudnikov.
V podjetju redno primerjajo svoj pristop s primerljivimi podjetji: »Glede na visoko inflacijsko okolje še naprej redno primerjamo svoj pristop s primerljivimi podjetji. Redno letno povišanje plač je odvisno od tržne stopnje, trenutnega konkurenčnega položaja v primerjavi s trgom, cenovne dostopnosti, dolgoročne vzdržnosti podjetja ter trenutnih poslovnih potreb.«
V podjetju si želijo odprtega dialoga za izboljšanje prihodnosti za vse
Pritisk opažajo tudi pri zagotavljanju zdravil: »Zavedamo se, da trenutne razmere pomenijo precejšen pritisk ne le na zaposlene, temveč tudi za delovanje družbe v smeri zmožnosti zagotavljanja zdravil bolnikom in pozicioniranja na trgu.«
»Zavezani ostajamo zagotavljanju konkurenčnih nadomestil na ravni tržne mediane ter ponujanju celovitega in privlačnega plačnega paketa, pri čemer sledimo dolgoročnim plačnim trendom in uskladitvam trga,« so za Sobotainfo pojasnili v odgovoru.
Želijo si odprtega dialoga: »Še naprej si želimo odprtega dialoga z vsemi socialnimi partnerji in zaposlenimi, da skupaj poiščemo odgovore na vsa vprašanja in dileme ter boljšo prihodnosti za vse.«
VIR: Sobotainfo
Plač zaposlenim ne bodo zniževali, prav tako ni predvideno odpuščanje – Z novim upravljavcem in direktorjem napovedujejo vlaganja in razvoj.
Septembra 2021 je vodenje Term Lendava z novim imenom Thermal Resort prevzel Daniel Kovacs, sredi lanskega decembra pa ga je na položaju zamenjal Tamas Gergaly. Ime novega direktorja je povezano z družbo Hotel and More Group, madžarskim hotelirskim svetovalnim podjetjem za področje turističnih naložb. V mrežo omenjenega podjetja je vključenih 29 hotelov, ki poslujejo samostojno kot pravne osebe. Večina jih je na Madžarskem, nekaj pa tudi v sosednjih državah.
Vključitev lendavskih term v omenjeno mrežo je Kovacs napovedal v nekem intervjuju že konec novembra, prav tako je izjavil, da je v okviru tega sodelovanja načrtovana obnova 42 sob v vzhodnem traktu hotela. Nekdanji direktor je še napovedal, da bodo spomladi začeli urejati vhod v kopališče, že decembra pa obogatili ponudbo s storitvami savn, masaž in drugim.
Prenovljeni hotel term ima 85 sob, prav toliko nastanitvenih zmogljivosti ponujajo apartmaji, v podjetju pa je trenutno 72 zaposlenih, kar glede na zasedenost kapaciteti zadostuje. Po odločitvi lastnika, madžarskega sklada Comitatus Energia Zrt, in po sestanku s sindikatom plač ne bodo zniževali nikomur. Ta možnost je bila namreč omenjena zaradi negativnega poslovanja družbe v letu 2021. Prav tako po napovedih prejšnjega direktorja Term Lendava ni pričakovati odpuščanj, ampak zaradi sodelovanja z novim upravljavcem kvečjemu razvoj.
vir: vestnik.si