Sporni posegi kmetijske družbe na plazovitem območju spet burijo duhove. Inšpekcijski postopki še niso povsem končani.

Hrib Čonka v Lendavi, med domačini bolj znan kot Csukadomb, je zaradi svoje specifične peščeno-laporne sestave opredeljen kot plazovito območje, kjer se občasno pojavljajo plazovi in zdrsi zemlje. Najbolj znan primer je iz junija leta 2016, ko se je s pobočja odtrgala skala, težka dve toni in pol, in padla na restavracijo Trije izviri ter bližnje parkirišče ob eni najstarejših vpadnic v mesto. Že pred leti je podjetje Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, ki je lastnik več tamkajšnjih zemljišč in stare obnovljene meščanske hiše, znane kot vila Hermina, izvedlo več zemeljskih del na tem območju, predvsem z namenom revitalizacije starih teras za vinograde in sadovnjake. Sedaj se problematika ponovno zaostruje. Lastniki sosednjih parcel namreč menijo, da je KG Lendava z nadaljnjimi posegi – še posebej nedavnim posekom dreves – dodatno destabiliziralo teren. Kot pravijo, je zaradi plazenja terena že prišlo do poškodb ograje in celo razpok na počitniški hiši enega od sosedov. O spornih posegih so bile že v preteklosti obveščene inšpekcijske službe, a se ni zgodilo nič, trdijo sosedje.

Na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo so nam pojasnili, da se v zvezi s problematiko na območju hriba Čonka vodita dva različna inšpekcijska postopka zoper družbo KG Lendava. Kmetijska inšpekcija vodi postopek zaradi ureditve teras na predmetnem območju, gozdarska inšpekcija pa zaradi ureditve dostopne poti brez ustreznih dovoljenj. Izvršitvi inšpekcijskih odločb se v KG Lendava očitno več ali manj spretno izmikajo in izkoriščajo procesne možnosti za neskončno vrtenje v krogu slovenske birokracije. Kmetijska inšpekcija je namreč julija 2022 izdala odločbo, s katero sta bili družbi naloženi poravnava teras in uporaba zemljišča izključno za kmetijske namene. Ker podjetje, kot navajajo na inšpektoratu, odločbe ni upoštevalo, je bila aprila 2023 uvedena izvršba. Podjetje se je pritožilo, a je kmetijsko ministrstvo njihovo pritožbo zavrnilo. Hkrati so ugotovili, da odločba še vedno ni bila izvršena, zato je lanskega aprila sledila izvršba z denarno prisilitvijo. Zoper ta sklep se je podjetje ponovno pritožilo, odločitev ministrstva pa še do danes ni znana. Na drugi strani je gozdarska inšpekcija maja 2022 začela postopek zaradi gradnje pešpoti brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. Inšpekcija je izdala ureditveno odločbo o sanaciji gozdnega zemljišča na trasi zgrajene pešpoti in vzpostavitvi stanja zemljišča, ki bo primerno za razvoj gozdne vegetacije. Inšpekcijski postopek je v fazi izvršbe, saj po pojasnilih inšpektorata KG Lendava ni v določenem roku v celoti izvedlo naloženih obveznosti. Na inšpektoratu so ob tem za naš časopis poudarili, da je Zavod za gozdove Slovenije marca 2023 izdal družbi KG Lendava na parceli, kjer je zgrajena pešpot, in na dveh sosednjih parcelah odločbo o krčitvi gozda v kmetijske namene. »Iz tega izhaja, da je bil posek dreves izvršen v skladu z izdano odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, inšpekcijski postopek pa se bo nadaljeval zaradi zgraditve pešpoti,« so še pojasnili na inšpektoratu.

"O nevarnosti plazenja le z geomehanskim poročilom

Na Zavodu za gozdove Slovenije pojasnujejo, da izdajajo odločbe o krčitvi gozda v kmetijske namene na podlagi zakona o gozdovih, ki v 21. členu pravi, da je za krčitev gozda v kmetijske namene potrebno pridobiti dovoljenje zavoda, to pa je izdano z odločbo, če zavod ugotovi, da je krčitev gozda v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži gozd oziroma gozdno zemljišče. Ob tem na zavodu opozarjajo, da pri posegih v gozd oziroma gozdni prostor presojajo le vplive na gozd oziroma njegove funkcije in ne vplivov gozda na druge dejavnike v prostoru. »Zavod namreč nima strokovnih kompetenc in pristojnosti, da presoja kakšne so možnosti plazenja nekega terena. To se lahko ugotovi le z geomehanskim poročilom, ki ga izdela strokovno usposobljena institucija. Zavod kljub temu v takih primerih v izreku odločbe lastnike opozori, da morajo novo nastale brežine urediti tako, da se prepreči morebitno premikanje zemljine,« so za naš medij še pojasnili in poudarili, da v drugih upravnih postopkih na zemljiščih na hribu Čonka ne sodelujejo, saj ta površina uradno ni več gozd in tam nimajo pristojnosti."

vir: svet24.si