Gre za nepremičnino, ki je v upravljanju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in v lasti Republike Slovenije. Odslej se bo uporabljala za potrebe stanovanjske skupnosti za odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju.
Nepremičnina se nahaja v centru mesta Lendava in predstavlja zemljišče z objektom, v katerem je delovala Dvojezična srednja šola Lendava.

Objekt vse od leta 2005, ko se je Dvojezična srednja šola Lendava preselila v nove prostore ni v funkciji, ker ga upravljavec ne vzdržuje ta vidno propada, zaradi slabe zunanjosti pa kazi podobo mesta.

Zgradili bodo dvanajst bivanjskih enot
Občina bo nepremičnino uporabljala za potrebe stanovanjske skupnosti za odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, z motnjami v duševnem razvoju in osebe, ki zaradi gibalne oviranosti ne morejo živeti v domačem okolju in skupnosti za začasno institucionalno varstvo in varovana stanovanja.

Kot so zapisali na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, se nepremičnina z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenaša zaradi izvedbe načrtovanega projekta "Stanovanjska skupnost za odrasle invalidne osebe, za začasno bivanje in varovana stanovanja".

Občina bo skladno z načrtovanim projektom zgradila 12 samostojnih bivanjskih enot s potrebnimi skupnimi prostori in dvigalom.

Vrednost nepremičnine slabih 300 tisočakov, investicija bo znašala okoli 800 tisočakov
Vrednost nepremičnine na podlagi Poročila o ocenjeni vrednosti nepremičnine znaša 280.700,00 evrov.

Občina Lendava ocenjuje in načrtuje, da bodo vsa investicijska dela znašala 800 tisoč evrov. Načrtovani projekt bo občina zaključila v treh letih po sklenitvi pogodbe o neodplačnem prenosu zadevne nepremičnine.

vir: sobotainfo.com

Občina Lendava je preko zoom povezave pripravila uvodno srečanje »Evropski gastronomski vodnik po Lendavi«, s katerim želi z informiranjem in marketinškimi aktivnostmi pomagati lokalnim ponudnikom in pridelovalcem k večji prepoznavnosti lokalne kulinarike ter nasploh izkoristiti potencial Evropske gastronomske regije.

V prihajajočem letu 2021 Slovenija namreč prevzema prestižni naziv Evropska gastronomska regija (EGR), katerega osrednji poudarek je na edinstveni kulinarični kulturi, izobraževanju za bolj zdravo in sonaravno življenje ter spodbujanju inovativnosti v gastronomiji.

Srečanja preko zoom povezave so se udeležili predstavniki gostincev ter obrtno-podjetniške zbornice, ter različni ponudniki, pridelovalci pa tudi vinarji. Župan Janez Magyar je poudaril pomen povezovanja vseh deležnikov na področju gastronomije - kljub temu, da letošnje leto zaradi zdravstvenih razmer ni bilo prijazno do organizatorjev kulinaričnih prireditev, različnih ponudnikov, pa tudi ne do gostiln in restavracij, je želja občine spodbuditi k razmisleku ter možnostih in priložnostih, ki jih ponuja prestižni naziv. Gastronomija je eden ključnih elementov turistične ponudbe in veliko pripomore k promociji, prepoznavnosti kraja in turizma.

Na srečanju so se sodelujoči strinjali, da je potreben skupen nastop in povezovanje – izkoristiti pa je treba tudi priložnosti, ki se ponujajo zaradi številnih obiskovalcev stolpa, ki med drugim iščejo tudi domače, lokalne specialitete. V okviru aktivnosti bo ustvarjen gastronomski vodnik po Lendavi s predstavitvijo vseh kulinaričnih ponudnikov, gostiln in restavracij ter zanimivih jedi; za ponudnike pa se bodo pripravile tudi delavnice z namenom ustvarjanja pristnih okusov Lendave.

vir: pomurec.com

Na občnem zboru Speedway Teama v Lendavi je društvo sklenilo, da bo ena od dirk državnega prvenstva 4. avgusta v Petišovcih, klub pa bi lahko v kratkem dobil tri nove voznike.
Občni zbor je potekal v Tuš supermarketu Kocet v Lendavi. Predsednik ŠD Speedway Team Lendava Andrej Matjašec je najprej opozoril, da se že nekaj let v Sloveniji soočajo s pomanjkanjem voznikov, svoje vrste pa klubi dopolnjujejo s tujimi vozniki. Letos bodo tri dirke državnega prvenstva: 1. aprila v Krškem, 14. aprila v Ljubljani in 4. avgusta v Lendavi oz. na spidvej stadionu v Petišovcih.

Poleg tega v letošnjem letu želijo izvesti še en spidvej kamp (aprila), po vzoru kampa iz leta 2017. Na skupščini so tudi razrešili upravni in nadzorni odbor društva in imenovali novega. Nov upravni odbor sestavljajo Ladislav Adorjan, Zoran Varga, Igor Rubin, Jože Koren, Andrej Matjašec, Igor Kolenko in Blaž Kotnjek, nov nadzorni odbor pa Sašo Kranjc, Štefan Feher in Mojmir Wolf. Društvo je lani kljub skromnemu proračunu, ki je letos še manjši, poslovalo pozitivno. Presežek prihodkov nad odhodki je znašal okrog 2.300 evrov.

Skupaj je prihodkov bilo nekaj manj kot 12.000 evrov, odhodkov pa nekaj čez 9.600 evrov. Na skupščini so predstavili tudi tri nove potencialne voznike. To bi lahko postali Tim Gal, Teo Hozjan in Aleš Senekovič. Tim Gal in Teo Hozjan sta iz Lendave, Aleš Senekovič pa je nekdanji voznik cestnih motorjev, ki se je v Lendavo preselil iz Benedikta.

VIR: pomurje.si

Marjan Koren je decembra lani prevzel vodenje Območno-podjetniške zbornice Lendava. Ta združuje 260 obrtnikov ter podjetnikov iz sedmih občin lendavske upravne enote, in čeprav sodi med manjše območne zbornice, je močna po številu članov glede na velikost območja, ki ga zajema.

Koren je bil že nekaj časa aktivno vpet v delovanje stanovske organizacije obrtnikov in podjetnikov in njeno vlogo razume zelo široko. Pomembni so skrb za članstvo, odprto delovanje v javnosti ter sodelovanje z različnimi deležniki v družbi in tudi prek mej, kar vse vodi k rasti obrtništva in podjetništva, s tem pa tudi do boljšega življenja.

Koren je mnenja, da zdajšnja organiziranost stanovske organizacije omogoča doseganje vsega tega in da je zato povsem v redu. Drobljenje na manjše enote ne bi prineslo nekih pozitivnih učinkov in tudi ni mogoče s finančnega vidika, zaradi morebitnega združevanja na regijski ravni pa bi se izgubljal neposredni in pristni stik s člani, ki močno sloni na medsebojnem poznavanju in zaupanju, s tem pa tudi pripadnosti. "Za dobro zbornično delovanje je zelo pomembno imeti osebo, kot je naša sekretarka Tatjana Koša, ki je tukaj že dvajset let, ki pozna vse člane, ki ji lahko zaupaš in za katero veš, da niti denarno niti drugače ne bo šlo kaj narobe," je povedal Koren.

Stabilno članstvo in utečeno delo zbornice sta dobri izhodišči za vodenje stanovske organizacije tudi v prihodnje. V katero smer jo boste peljali?

Utečene zadeve bodo enako potekale še naprej, večji poudarek pa bomo dali vključevanju v projekte. Gre za sodelovanje pri projektih z občinami, ki nas sofinancirajo, in projektih, ki jih vodijo državne institucije. Obuditi želimo tudi družabna srečanja in izlete. Ravno minuli konec tedna smo bili po osmih letih spet na smučanju na Kopah. Družabno življenje in druženje se morata okrepiti, saj se le tako lahko spoznamo in drug drugemu pomagamo, tudi pri pridobivanju posla.

Zelo pomembno pa se mi zdi tudi to, da obudimo mednarodno sodelovanje, saj že nekaj let nismo bili vključeni v noben čezmejni projekt. Lani smo s trgovinsko in gospodarsko zbornico iz Nagykanizse, ki je veliko močnejša od nas, podpisali pismo o nameri za sodelovanje pri skupnih projektih, ravno te dni pa so nam sporočili, da bi njihovi predstavniki prihodnji mesec ali v začetku marca prišli v Lendavo. Dogovorili bi se o organizaciji konference v Lendavi, na kateri bi sodelovali tudi predstavniki Hrvaške. Skupaj bi tako preverili možnosti sodelovanja in določili projekte, pri katerih bi lahko sodelovali kot partnerji.

Pri katerih projektih bi vaša območna zbornica želela sodelovati?

Nas najbolj zanima področje izobraževanja zaradi pomanjkanja kadra in z namenom, da Avstrija vendar ne bi bila edina možnost za zaposlitev. Delodajalcem je tudi treba povedati, da ko dobijo mladega delavca, ta ne more na primer pri gostincu samo lupiti krompirja za solato, ampak mu mora biti dana tudi možnost, da pridobi strokovno znanje. In ko je enkrat zaposlen, ga je treba tudi primerno plačati. Tega seveda ni mogoče doseči le s tem, da nekomu to poveš, ampak je treba to zavedanje graditi s spodbujanjem ustvarjalnosti in predstavljanjem uspešnih podjetniških zgodb. Kajti mi potrebujemo ljudi, ki bodo delali pri obrtnikih, in čez čas bomo potrebovali tudi nove obrtnike.

Ena od zadnjih raziskav slovenskega javnega mnenja je pokazala, da uživate obrtniki in mali podjetniki visoko stopnjo zaupanja. Kaj vam to sporoča?

Če nas kdo pohvali, si to štejemo v čast, dviguje pa tudi naš ugled v družbi. Vedeti je treba, da je v Sloveniji in tudi na našem območju od 60 do 70 odstotkov podjetnikov, ki zaposlujejo, kar pomeni, da zagotavljajo velikemu številu delavcev in njihovim družinam socialno varnost.

Moti pa nas, da imajo nekateri še vedno obrtnike za goljufe že samo zato, ker se vozijo z dražjimi avtomobili. Ljudje naj se ne sprašujejo, kakšen avto kdo vozi in kaj vse ima, ampak naj vprašajo drug drugega, ali je zaupano delo dobro opravil, ali je bila storitev kakovostna in tudi pošteno zaračunana.

Na srečo večina naših obrtnikov dela pošteno in jih ljudje spoštujejo, na zbornico pa tudi ne prihajajo pritožbe zoper delo naših članov. Na srečo nam še nobenega člana ni bilo treba izključiti zaradi nespoštovanja norm ali kršenja pravil zborničnega delovanja.

Je v obrtništvu in podjetništvu dovolj ambicioznosti in razvojnega potenciala?

Mislim, da ga je veliko. Pri tem izhajam iz števila prijav na razne razpise nekoč in danes. Veliko več obrtnikov in podjetnikov se zdaj prijavlja na razpise z namenom nakupa osnovnih sredstev ali širitve ter opremljanja obratovalnic z novo tehnologijo. A ko to naredijo, naletijo na problem, pomanjkanje primernega kadra, postopki za zaposlitev delavcev iz drugih držav pa lahko trajajo nekaj mesecev. Na to sami ne moremo vplivati, država pa bi lahko skrajšala te dolge postopke. Če nekdo širi obratovalnico, jo opremlja in če zaposluje, so to pozitivni trendi v podjetništvu. Vanj pa vstopajo tudi mladi s prevzemanjem obrti svojih staršev ali z registracijo novih dejavnosti, kjer se uporabljajo sodobne tehnologije.

VIR: vestnik.si

Zaradi upada povpraševanja se ustavlja program, s katerim se je leta 1985 začela proizvodnja v Lendavi. Kaj to pomeni?

S poletnim remontom se bo v Lekovem obratu antiinfektivov v Lendavi ustavila proizvodnja gentamicin sulfata. Gre za farmacevtsko učinkovino, s katero je Lek na lendavski lokaciji leta 1985 sploh začel proizvodnjo. Z ustavitvijo te proizvodnje bo na druga delovna mesta prezaposlenih približno deset delavcev. "Zmanjševanja števila zaposlenih v proizvodnem obratu antiinfektivov v Lendavi ne načrtujemo niti ne izvajamo. Seveda pa smo v podjetju vedno agilni in se z optimizacijo in izboljšavo procesov proaktivno odzivamo na svetovne gospodarske razmere. To nam omogoča, da nemoteno poslujemo in proizvodnjo prilagajamo tržnim razmeram in povpraševanju po naših izdelkih," so o razlogih in posledicah ustavljanja proizvodnje gentamicin sulfata povedali pri Leku. Gentamicin sulfat prodajajo na najzahtevnejših svetovnih trgih, toda proizvodnja v Lendavi se ustavlja zaradi upada povpraševanja, kar traja že nekaj časa. Polno zasedena pa je ves čas proizvodnja kalijevega klavulanata, ki je ključna sestavina širokospektralnega antibiotika amoksiklav, enega najpomembnejših Lekovih in Sandozovih izdelkov. Proizvodnjo klavulanske kisline so v Lendavi zagnali leta 1995, proces pa obvladuje dobrih sto delavcev.

Poročali smo že tudi, da se bo konec prvega četrtletja 2022 ustavila prevaljska proizvodnja antibiotika, za katero kalijev klavulanat prav tako proizvajajo v Lendavi. A ker s to sestavino oskrbujejo tudi druge Novartisove lokacije po svetu, kjer izdelujejo zdravilo, ustavitev proizvodnje na Prevaljah lendavske ne bo ogrozila. Lendavska lokacija se bo s tem celo okrepila, saj bo zagnala proces mešanja učinkovine kalijev klavulanat z nevtralno substanco, ki se uporablja pri proizvodnji končnih zdravil v začetnih fazah. Gre za tehnološki postopek suhega mešanja dveh prahov in pakiranje tega, kar zdaj poteka na Prevaljah. V Lendavi so za ta namen že zgradili manjši prizidek k proizvodnemu objektu, ta ali morda prihodnji mesec pa naj bi po naših informacijah tudi zagnali postopek suhega mešanja.

vir: vecer.com / Majda H.

Na letošnjem taboru sodeluje skoraj 60 otrok v starostnem razponu med 5 - 16 let starosti, kar je največ doslej
Odbojkarski klub Lendava že tretje leto zapored izvaja Odbojkarski tabor Lendava - Volleyball camp Lendava. Na letošnjem taboru sodeluje skoraj 60 otrok v starostnem razponu med 5 - 16 let starosti, kar je največ doslej.

"Verjamemo, da smo nekatere udeležence z odbojko tudi navdušili in upamo, da se nam bodoče odbojkarice pridružijo v klubu", pravijo v klubu, na taboru pa so nekateri kot začetniki, drugi pa svoje znanje še nadgrajujejo.

Tabor vodi trener Odbojkarskega kluba Lendava, Spasoje Todorović, ob pomoči trenerjev Andreja Gruta in Sare Saković, aktivno pa pomagajo tudi igralke kluba.

Tabor je nadaljevanje celoletnega dela v klubu in zadnja skupna promocija odbojke pred novim šolskim letom.

Med letom so izvajali predstavitve odbojke po šolah na območju upravne enote Lendava in verjetno je odlična udeležba na taboru, tudi odraz teh promocij. Prav predstavitve so jim omogočile, da odbojko že izvajajo na nekaterih osnovnih šolah, z novim šolskim letom pa bodo dejavni še v več šolah.

Tabor organizirajo z namenom otrokom v počitniškem času omogočiti čim več zdravega gibanja in pristnega druženja z vrstniki, ob tem pa predstaviti odbojko kot šport.

Torkovega treninga na taboru se je udeležil tudi dr. Marko Zadražnik, profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, ki te dni v Lendavi predava na usposabljanju vaditeljev odbojke, ki ga je organiziral Olimpijski komite Slovenije v sodelovanju z Odbojkarsko zvezo Slovenije.

Tabor je razdeljen v tri sklope: jutranje zbiranje udeležencev z animacijo in zajtrkom, drugi del je vadbeni del, trening odbojke, po kosilu pa se udeleženci tabora odpravijo v kopališče Term Lendava, kjer se kopajo in igrajo odbojko na mivki.

Ker si želijo aktivno sodelovati z domačimi javnimi zavodi tudi letos sodelujejo z Vrtcem Lendava in Dvojezično srednjo šolo Lendava. Odbojkarski tabor Lendava je podprla Občina Lendava.

VIR: vesnik.si / Foto Sven Sarjas

V Lendavi je v sredo, 19. junija, potekala slavnostna prireditev ob odprtju prenovljenih prostorov Upravne enote Lendava.

Obnove 50 let stare stavbe lendavske upravne enote so se lotili lani. Zgradbo so ob obnovi tudi energetsko sanirali, obnovili notranjost ter zgradili prizidek z dvigalom, tako, da so prostori upravne enote sedaj lažje dostopni tudi invalidom in starejšim.

Vrednost naložbe je okoli 1,4 milijona evrov, 85 odstotkov priznanih stroškov so evropska nepovratna sredstva. Otvoritve prenovljenih prostorov se je, kot slavnostni govornik, udeležil minister Rudi Medved, ki je ob tem poudaril, da se državna uprava tako na lep način približuje državljanom z dvigom kakovosti storitev, ob tem pa so zaradi boljših delovnih razmer zadovoljni tudi uslužbenci. Minister Medved in načelnik upravne enote Lendava Štefan Gjerkeš sta v družbi lendavskega župana Janeza Magyarja prerezala otvoritveni trak.

VIR:Radio1

Za potrebe podjetja, je  MOL Slovenija, s sedežem v Murski Soboti, v petek, 24. maja 2019 odprl nove poslovne prostore v Lendavi.

Uradno predajo poslovnih prostorov v uporabo sta izvedla direktorica podjetja MOL Slovenija Valerija Glavač in župan Občine Lendava Janez Magyar.

Ob tej priložnosti je podjetje podarilo donacijo Dvojezični osnovni šoli II Lendava, ki je prav v tem tednu organizirala 26. igre Specialne olimpijade za področje mariborsko-pomurske regije. Zavedajo se namreč, da je vlaganje v lokalno okolje bistvenega pomena za razvoj lokalnih skupnosti in v skladu s smernicami trajnostnega razvoja ter družbene odgovornosti.

Foto: Tomaž Galič

Fotografsko razstavo sta pripravila Fotografsko društvo Pannonia in Galerija Muzej Lendava.

V razstavnih prostorih lendavskega gradu so odprli peto mednarodno fotografsko razstavo z naslovom Pannonia Reflections, ki sta jo pripravila Fotografsko društvo Pannonia, ki ima sedež v Čentibi, in Galerija Muzej Lendava. Na ogled bo do konca februarja.

Razstavo je odprl mojster fotografije Matej Peljhan, ki je tudi bil v tričlanski komisiji, ki je ocenjevala fotografije, ki so prispele na natečaj. V komisiji sta ob njem bila še mednarodno priznana fotografa Andreja Peklaj in Szilard Varga.

Predsednik Fotografskega društva Pannonia Davor Dolenčić je ob tem povedal, da je razstava Pannonia Reflections mednarodni projekt, v katerem sodelujejo fotografi iz vsega sveta, uresničujejo pa ga pod pokroviteljstvom ter s strogimi pravili Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FIAP), Fotografske zveze Slovenije in Fotografske zveze Združenih držav Amerike. Fotografsko društvo Pannonia je dobilo od teh organizacij patrionat za pripravo mednarodne razstave.

V začetku avgusta lani so objavili fotografski natečaj na spletnih straneh Mednarodne zveze za fotografsko umetnost in Fotografskega društva Pannonia. Fotografi so lahko izbirali med petimi temami: pokrajina, ženska,voda, prosta barvna in prosta črno-bela fotografija. Do konca novembra je na razpis svoje fotografije poslalo 441 avtorjev iz 52 držav, ki so poslali skupaj 6779 fotografij. Komisija je ocenjevala kreativnost in originalnost, pa tudi tehnično dovršenost fotografije. Vse fotografije so bile s šifro, tako, da člani komisije niso vedeli, kdo je avtor. V ožji izbor za priznanja je prišlo 86 fotografij, ki jih je ustvarilo 80 avtorjev iz 29 držav. Te in še trideset drugih najbolje ocenjenih je na ogled na razstavi v Lendavi. V vsaki od petih kategorij so podelili priznanja za tri fotografije.

Ob odprtju razstave je Fotografska zveza Slovenije podelila članom fotografskih društev razstavljalske naslove, ki so jih prejeli tudi fotografi iz pokrajine ob Muri.

VIR: vestnik.si / Foto J. Gabor

V Lendavi sta včeraj potekala 14. Katarinin sejem in domača tržnica, kjer so se s svojimi izdelki predstavili obrtniki iz Pomurja in sosednje Madžarske.

Dan svete Katarine, 25. november, je v Lendavi in okolici že od nekdaj veljal za pomemben praznik. Na ta dan se obeležuje praznik lendavske župnije in zavetnice tamkajšnje cerkve, svete Katarine Aleksandrijske, v sklopu katerega vsako leto organizirajo sejem oziroma proščenje.

Obiskovalci so tudi letos lahko izbirali med številnimi izdelki iz medu ali ličja, lončenimi izdelki, nakitom, adventnimi dekoracijami ter drugimi izdelki. Poleg nakupovanja pa so se lahko tudi okrepčali in ogreli z napitki in domačimi dobrotami.

Več fotografij v spodnji galeriji LINK

VIR: pomurec.com

Člani MTB Lendava so organizirali peto dirko pomurskega pokala v gorskem kolesarjenju oziroma MTB.

Na dirki, ki je potekala v Lendavskih goricah, je sodelovalo 64 udeležencev, ki so se tokrat pomerili v disciplini enduro oziroma spustu na čas po enoslednicah.

V kategoriji poganjalci je prvo mesto osvojil Tim Gašpar iz MTB Đungla Selo, drugi je bil Oskar Borovšak, tretji pa Filip Borovšak, oba iz kolesarske sekcije Športnega društva (KSŠD) Sveti Jurij.

V kategoriji U7 je slavil Maks Tit iz Športno-kolesarskega društva (ŠKD) Super Potencial, drugi je bil Maks Hebar iz MTB Lendava, tretja pa Eva Skotnik iz Športno, kulturno, turističnega društva (ŠKTD) Apače Mlinarji.

V kategoriji U9 si je zmago zagotovila Lija Leber (KSŠD Sveti Jurij), drugi je bil Lavro Osredečki, tretji pa Žan Makari (MTB Đungla Selo).

V kategoriji U11 je slavil Jaka Kline iz Društva gorskih kolesarjev (DGK) Pohorje - Spank Team, drugi je bil Matic Skotnik (ŠKTD Apače Mlinarji), tretji pa Theo Matuš (KSŠD Sveti Jurij).

V kategoriji U13 je slavil Jaka Korošec iz Kolesarskega kluba (KK) Bula, drugi je bil Anel Bek Žuvela, tretji pa Zaš Vukan, oba ŠKTD Apače Mlinarji.

V kategoriji U15 je zmaga pripadla Borutu Jerebu Sankoviču, drugi je bil Mark Kocuvan Kovačič (oba MTB Lendava), tretji je bil Rene Gabor (KK Bula).

V kategoriji U17 sta se pomerila dva tekmovalca, prvo mesto je osvojil Nino Petric (KSŠD Sveti Jurij), drugo pa Adam Somi (MTB Lendava).

V elitni ženski kategoriji je slavila Lara Jence Lazar (MTB Lendava), druga je bila Katja Filipič, tretja pa Anita Vukan (ŠKTD Apače Mlinarji).

V elitni moški kategoriji je znova zmagal Aleš Gomboc (KSŠD Sveti Jurij), drugi je bil Luka Ploj, tretji pa Sašo Tomović (KSŠD Sveti Jurij).

vir: vestnik.si

V kupoli stolpa Vinarium Lendava so tretjič odprli razstavo pirhov iz štirih dežel: Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovenije. To so države, katerih pokrajine si obiskovalci lahko ogledajo s stolpa. Pirhi, ki jih je ustvarilo 19 izdelovalcev, družin in društev, bodo na ogled do konca aprila.

V zvezi dogodka policisti zbirajo obvestila v zvezi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.

  Poročali smo že o dogodku na Zipline Vinarium v nedeljo v Lendavi. Zdaj so pojasnila za Vestnik.si poslali tudi policisti. Tako je dogodek na jeklenici videla Suzana Rauš, tiskovna predstavnica Policijske uprave Murska Sobota: »Policisti smo bili obveščeni, da se je v Splošni bolnišnici Murska Sobotaminulo nedeljo oglasil moški, ki se je na območju Lendave spustil po jeklenici in se telesno poškodoval. Z ogledom kraja in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da se je moški spustil po jeklenici in med spuščanjem zadel ob tla, kjer je potem drsel po tleh in pri tem utrpel lahko telesno poškodbo. V zvezi dogodka policisti zbirajo obvestila v zvezi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.«

Predsednik Turistične zveze Lendava vabi Janez Somi, ki upravlja Zipline Vinarium, je sicer za Vestnik.si potrdil, da se je v nedeljo na pristajališču oziroma cilju jeklenice zgodila nesreča, v kateri se je eden od udeležencev spusta poškodoval. Po Somijevih besedah gre predvidoma za lahko telesno poškodbo, do zaključka policijske preiskave, je še povedal predsednik Turistične zveze Lendava vabi, pa ne bodo dajali več izjav. Somi je sicer na vprašanje, ali je šlo v nedeljo za prvo tovrstno nesrečo na jeklenici odgovoril, da »se pojavljajo nekatere težave na cilju in da bo več znanega, ko inšpekcije opravijo svoje delo«.

vir: vestnik.si

V Ustanovi dr. Šiftarjevi fundaciji (UŠF) s sedežem v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih v minulih dveh letih posebno pozornost namenjajo pripravam kandidature Občine Lendava za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, kajti UŠF podpira dejavnosti svojih ustanoviteljic - in Občina Lendava je med njimi - in ker je kandidatura sama po sebi pomembna akcija širših dimenzij. Lendava ima s svojim potencialom, premnogimi kakovostnimi vsebinami, bogato in raznoliko tradicijo, izjemno kulturno dediščino ter raznovrstnimi kulturnimi in drugimi uspešnimi projekti več kot odlične možnosti za osvojitev naziva evropske kulturne prestolnice, zato ima tudi sama kandidatura, vse aktivnosti za njeno pridobitev in seveda vse aktivnosti v okviru EPK in po njem velik pomen.

Kandidatura Lendave za EPK 2025 je poleg tega kontinuirana aktivnost pomembna za občino, Prekmurje in pomursko regijo; odlična priložnost za afirmacijo, promocijo izjemnega zgodovinskega in kulturnega bogastva tega prostora, njegove izjemne večplastne multikulturnosti, vzornega sožitja med Slovenci, Madžari in drugimi tu živečimi manjšinami ter njenega še večjega uveljavljanja kot pomembnega razvojnega in povezovalnega potenciala; je lahko pomemben element večplastne identitetne politike; je izjemna priložnost za krepitev in bogatitev čezmejnega sodelovanja in utrjevanje pomurske regije v srednjeevropskem prostoru, na križpotju vzhoda in zahoda, severa in juga.

Iz vsega tega izhaja, da UŠF podpira dosedanja prizadevanja Občine Lendava pri pripravah za kandidaturo EPK 2025 in bo po svojih močeh to še naprej, saj verjamejo, da bodo pobuda in aktivnosti Občine Lendava prepoznane tudi v drugih okoljih - drugih lokalnih skupnostih v regiji, javnih ustanovah in civilno družbenih organizacijah in skupnostih - kot koristna, skupna akcija. Prav tako so prepričani, da je kandidatura lahko ena izmed najpomembnejših skupnih, povezovalnih projektov vseh različnih deležnikov v regiji, ki pomenijo skupno povezovanje lokalnih, regijskih in širših pobud in aktivnosti v javnem interesu in je vodilo nadaljnjega skupnega delovanja.

UŠF pozdravlja sklenitev Dogovora o partnerskem sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, lokalnimi skupnosti iz sosednjih prijateljskih držav Hrvaške in Madžarske in z več nevladnimi organizacijami. Po svojih močeh si bo UŠF prizadevala za širitev partnerskih povezav in vseh drugih oblik sodelovanja kar najširšega kroga različnih organizacij in ustanov, ki bi lahko s svojim delovanjem bogatili samo kandidaturo, aktivnosti v času EPK in tudi trajnejše vzajemno in širše družbeno ter čezmejno sodelovanje. UŠF bo še posebno pozornost namenjala prizadevanjem, da bo kandidatura Občine Lendava in njenih partnerjev prepoznana kot širše pomemben trajnostni projekt in zato tudi formalno sprejeta kot kandidatura Republike Slovenije za EPK 2025.

Dokument je uprava UŠF, ki jo kot predsednik vodi Ernest Ebenšpanger, predsednica njenega programskega sveta pa je dr. Klaudija Sedar, na podlagi več predhodnih razprav in potrditve v Programskem svetu, sprejela na svoji 6. seji 17. septembra letos.

Vir: prlekija-on.net

Poleti v Lendavo je naslov sklopa kulturno-zabavnih prireditev, ki so jih predstavili v lendavski gledališki in koncertni dvorani. Z njimi želi občina Lendava, kot kandidatka za Evropsko prestolnico kulture 2025, čez poletje razgibati dogajanje v okolici ter privabiti še več obiskovalcev iz Slovenije in tujine.

S temi aktivnostmi so tudi vsebinsko prišli od besed k dejanjem, je povedal župan lendavske občine Anton Balažek. S kulturno ponudbo bodo naredili več tudi na področju turizma, kjer ob termalnem, kulinaričnem in drugih klasičnih oblikah turizma razvijajo še kulturnega. Gre za koncept, ki ga bodo potrpežljivo gradili do leta 2025. Ob Lendavi naj bi bili še štirje vodilni nosilci projekta EPK 2025, ki jih bodo povabili k sodelovanju. To so Murska Sobota, Čakovec, Zalaegerszeg in Bad Radkersburg. Povabili pa bodo še dvajset mest, da kot pridruženi člani sodelujejo pri projektu.

Od 22. junija, ko bo bogat otvoritveni konec tedna, pa do sredine septembra, bo več kot 170 prireditev in drugih dogodkov, ob glasbenih še filmske in gledališke predstave, folklora, literarne prireditve, prireditve s področja likovne umetnosti in druge, je povedala koordinatorka izvajanja poletnega programa Martina Magdič. Posebno pozornost bodo namenili tudi ljubiteljski kulturi in družinam- Za najmlajše obiskovalce pa pripravljajo veliko zabavnih in ustvarjalnih delavnic ter drugih dogodkov. Na enajstih prizoriščih bo okrog 1300 nastopajočih iz enajstih držav. Programska sodelavka Mojca Redjko je dodala, da bodo začeli 22. junija s prostorsko postavitvijo z naslovom Urbani travnik, v kateri bodo z umetniško skupino sodelovale osnovne šole. Postavitev bo čez poletje, na urbanem travniku pa bo 200 dežnikov, simbol dežnikarske industrije v Lendavi v prejšnjem stoletju. 

Na Festivalu Vinarium bo letos med 18. avgustom in 9. septembrom na štirih prizoriščih čez sedemdeset prireditev, je povedal koordinator projekta EPK Lendava Dejan Süč. Te bodo na letnem odru gledališke in koncertne dvorane, pri stolpu Vinarium Lendava, na grajskem dvorišču in pri Ribiškem domu. Program bo vključeval različne zvrsti glasbe, od narodno-zabavne do rocka. Likovno ustvarjanje se bo začelo 26. junija z Lind-artom junior za šolarje in dijake, je povedal direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner- Sledil bo 23. Lind-art, na katerem bodo sodelovali mladi študentje likovne umetnosti in akademsko izobraženi likovniki iz različnih držav, konec poletja pa bo sledila še 46. Mednarodna likovna kolonija odlivanja v bron. Na gradu pa bodo v sredini julija odprli kavarno.

_{VIR&photo: Vesnik.si}

Pri nekaterih na severovzhodu Slovenije vzbujajo pomisleke, skeptiki pa svarijo celo pred projektom velike Madžarske.

Lendava – Zadnje slovensko mesto na vzhodu države postaja moderno mesto, ki se tudi z madžarskim kapitalom in čezmejnimi evropskimi programi razvija na področju turizma in kulture. Odločna madžarska vlada krepi madžarsko manjšino in investira tudi na slovenskem ozemlju. Prvi korak, ki je nakazoval večjo prisotnost madžarskega kapitala v to okolje, je bil narejen pred dvema letoma, ko so v Lendavi odprli generalni konzulat, ki skrbi predvsem za gospodarski razvoj regije.

V Lendavi letos napovedujejo desetodstotno turistično rast, lani so imeli rekordnih 140.000 nočitev. Paradni konj lendavskega turizma Terme Lendava, ki delujejo v okviru Save Turizma, prehajajo v madžarske roke. Za Terme Lendava se je po naših informacijah potegovalo sedem ponudnikov. Madžarski sklad Comitatus Alapítvány je Savi Turizmu ponudil devet milijonov evrov ali tri milijone več kot drugi najboljši ponudnik, ki je za terme ponudil šest milijonov.
 
Veliki igralec v malem mestu

Madžarski sklad, ki osvaja turizem v kraju z 11.000 prebivalci, deluje pod okriljem holdinga MNV. Ta je madžarska različica slovenskega državnega holdinga in upravlja državno premoženje, ki je vredno več kot 48 milijard evrov. Bruto domači proizvod Madžarske je lani znašal 120 milijard evrov, slovenski BDP pa skoraj 40 milijard evrov.

MNV je v stoodstotni lasti madžarske države, zato nekateri opozarjajo na invazijo Madžarov na Pomurje. Lendavski župan Anton Balažek nevarnosti za to ne vidi. »Tukaj lokalna skupnost ni neki igralec, vesel sem, da se stvari dogajajo, saj je najslabše, če ni nobene investicije in nobenega interesa. Mene ne moti lastniška struktura. Mislim, da nobenega ne bi smela motiti, če je vsebina prava in če je odnos korekten. Seveda pa se povzroča tudi neka paranoja. Verjetno lastniki vedo, kaj počenjajo,« meni Balažek.
 
Zakaj Sava Turizem prodaja?

Za prodajo Term Lendava, ki vključujejo 120 hotelskih sob, pet hotelskih bazenov, velnes, apartmajsko naselje s 84 sobami, kamp z 90 kampirnimi mesti in še nepozidano zemljišče, so se v Savi Turizmu odločili ob pripravi strateških smernic družbe za obdobje 2018–2022. Analiza razvojnih potencialov posameznih destinacij znotraj Save Turizem je pokazala, da so Terme Lendava in Terme Banovci primerna za prodajo, so nam sporočili iz Save Turizma. V nasprotju s Termami Lendava, za katere je bilo veliko povpraševanja, so za Terme Banovci dobili le eno ponudbo za okoli 3,5 milijona evrov.

Prodaja Term Lendava je v sklepni fazi, Term Banovci pa v začetni, pojasnjujejo v Savi Turizem, kjer poslov do realizacije sicer ne želijo komentirati. Kupnino namerava Sava Turizem nameniti za obnovo in vlaganje v preostale destinacije.
 
Madžarske naložbe v slovenski nogomet

Madžari se bodo po naših informacijah osredotočili predvsem na športni turizem. Iz sosednje države že prihaja pokrovitelj nogometnega kluba, v bližini term pa bodo v prihodnjih mesecih gradili nogometno akademijo. Madžarska vlada je lendavskemu drugoligašu Nafti namreč namenila dobrih šest milijonov evrov za gradnjo sodobne nogometne akademije.
Že od leta 1996 je na slovenskem trgu navzoča madžarska naftna družba MOL, ki je lani ustvarila 272 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Konec leta 2016 je madžarska vlada nakazala dva milijona evrov Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti.
Sredstva so bila zaradi lažje izvedljivosti projekta ter zagotavljanja strokovnosti na športnem področju prenakazana na posebni račun nogometnega kluba Nafta 1903. Pozneje se je izkazalo, da je dva milijona evrov premalo za celotno investicijo, zato je madžarska vlada nakazala še dodatne štiri milijone evrov. Od teh naj bi bilo okoli 3,3 milijona evrov namenjenih gradnji dijaškega doma in trem pomožnim igriščem, preostala sredstva pa bodo porabljena za normalno delovanje.
 
Prijatelji Viktorja Orbána segajo čez državne meje

»Igrišča z umetno travo, naravno travo, ogrevana igrišča, vse to se bo pri nas zgodilo v prihodnjih mesecih, in to seveda daje nove priložnosti,« pojasnjuje lendavski župan Balažek. Madžarska vlada v zadnjem času veliko sredstev vlaga v nogomet tako znotraj kot zunaj meja svoje države. Lendava ni osamljen primer, podobno je tudi v NK Osijek, kjer je večinski lastnik kluba Lőrinc Mészáros, po nekaterih podatkih peti najbogatejši Madžar, prijatelj premiera Viktorja Orbána in član njegove stranke Fidesz. Tudi Gábor Végh, predsednik lendavske Nafte 1903, je menda Orbánov prijatelj.

Végh in Mészáros imata poleg nogometa še eno skupno točko – gradbeništvo. Predsednik Nafte in lastnik podjetja Pharos 95 spada med gradbince, ki jim je bilo v okviru vladnega programa v preteklih letih zagotovljenih več poslov. Omeniti je treba, da želi Madžarska do leta 2020 zgraditi kar 32 nogometnih stadionov, vrednost celotnega vladnega programa pa znaša 686 milijonov evrov.

Sklad, ki vlaga v Lendavi, je del madžarskega holdinga MNV.
MNV upravlja premoženje Madžarske, vredno več kot 48 milijard evrov.
Madžari vlagajo v nogomet doma, v Sloveniji in na Hrvaškem.
Območjem z madžarsko manjšino so lani namenili 1,5 milijona evrov.

Tako Nafta kot Osijek, torej kluba zunaj meja Madžarske, sta od madžarske vlade prejela podobno vsoto denarja. Osijek je dobil 6,6 milijona evrov, Nafta pa okoli dvesto tisočakov manj.

Sodobna nogometna akademija – celoten kompleks z nastanitvijo in sodobnim vadbenim centrom, tri igrišča z umetno travo, manjša tribuna, igrišče za odbojko ter igrišče z mivko – v Lendavi pa bo predvidoma dograjena konec leta 2019.
 
Nepovratna sredstva

Madžarska vlada pa ne pomaga le Lendavi, ampak celotnemu dvojezičnemu območju. Tako je za financiranje madžarske narodne skupnosti ob meji ustanovila poseben sklad za razvoj naložb in novih delovnih mest, s čimer želi hkrati ohranjati navezanost manjšine na madžarski jezik in kulturo. Da bi lahko izvedli razpisne pogoje, je bil ustanovljen tudi zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti.

Za upravičena področja, natančneje dvojezične občine Hodoš, Šalovci, Moravske Toplice, Dobrovnik in Lendava, so naši sosedje samo lani namenili 1,5 milijona evrov razpisnih sredstev, s katerimi naj bi se napajali turistični, gospodarski in kmetijski projekti. Gre za nepovratna sredstva v višini do 20.000 evrov za posameznika, pri čemer mora prosilec zagotoviti četrtino lastnega deleža in plačati DDV. Do razpisanih sredstev so bile upravičene na dvojezičnem območju živeče fizične osebe in podjetja s sedežem na tem področju, pogoj pa je bilo znanje madžarskega jezika ali pripadnost manjšinskemu prebivalstvu, pri podjetjih pa 50-odstotno lastništvo ali zaposlovanje.
 
Brez pretirane birokracije

Zanimanje za projekt je bilo veliko, verjetno tudi zaradi zelo preproste prijave na razpis. Zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti je za prijavitelje namreč organiziral tudi skupinske termine za pomoč pri prijavi. Prijava je potekala po spletu, pred odobritvijo sredstev pa so odgovorni prišli na ogled. Prijavitelji take prakse pri slovenskih razpisih niso vajeni.

»Treba je bilo izpolniti le štiri strani prijavnega obrazca, ki pa je bil zelo enostaven, potrebna je samo dobra poslovna ideja,« je pojasnil Emil Laslo, lastnik gostilne Pri Lujzi v Dobrovniku, ki se je dvakrat prijavil na razpis in bil obakrat uspešen. Laslo si je z razpisnimi sredstvi temeljito prenovil svoj gostinski lokal, ki se je manj kot pet kilometrov od madžarske meje ob regionalni cesti med Mursko Soboto in Lendavo. V prvem krogu so od madžarske vlade prejeli 20.000 evrov in v drugem 15.000 evrov. S tem so kupili novo opremo za kuhinjo, na razpis pa se bodo poskusili prijaviti tudi tretjič.

Ferenc Horváth, predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec madžarske narodne skupnosti pravi, da so za pomursko regijo vse naložbe dobrodošle, »ne glede na to, kakšnega izvora so, v tem primeru pa gre v celoti za denar iz madžarskega proračuna in izvor sredstev ni vprašljiv«. Razpis naj bi bil ponovno odprt že v prihodnjih mesecih, ko bo madžarska vlada spet delila denar upravičencem.

VIR: delo.si

 Ogorčenje nad odpravo sklepa o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja. Inšpekcijska odločba izdana zato, da se omili pritisk na ministrstvo?

Odprava sklepa o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) upravljavcu sporne lendavske bioplinarne je za vse veliko razočaranje, obrazložitev tega ponižanje in vse skupaj sramota za inšpekcijo, za Arso in okoljsko ministrstvo, je po seji odbora za okolje in prostor lendavske občine ogorčeno sporočil predsednik Jožef Gerenčer.

Revizija postopkov

Odbor se je seznanil z odločbo ministrstva za okolje in prostor (MOP), s katero je to razveljavilo sklep Agencije RS za okolje (Arso) o odvzemu OVD, in s tem, da sta se lendavski župan Anton Balažek in okoljski inšpektor Tibor Hebar mudila pri glavni inšpektorici Dragici Hržica ter da potekajo intenzivni pogovori tudi z ministrico Ireno Majcen, sprejel pa je tudi več sklepov. Na osnovi tega bo občina zahtevala revizijo postopka, na osnovi katerega je MOP odpravil sklep o odvzemu OVD, in revizijo postopka, s katerim je bioplinarni bilo sploh izdano OVD.

To bi morali po sklepu vlade v začetku leta opraviti za vse naprave, ki predstavljajo večjo nevarnost za okolje. Sporna lendavska bioplinarna je namreč bila postavljena z omejitvijo, da se sme v njej predelovati samo zelena masa, toda sčasoma se je delno legalno in delno nelegalno spremenila v "sežigalnico" odpadkov biološkega izvora ter mulja iz čistilnih naprav. Odbor je tudi sklenil, naj občina od Arsa zahteva podatke, ali vodi še kakšne postopke, ki se nanašajo na območje lendavske občine, saj ne želijo, da bi bila lokalna skupnost še kdaj postavljena pred izvršeno dejstvo, da se soglasje izda okoljsko obremenjujočim napravam. Čeprav je realno zelo malo možnosti, da bi lahko bioplinarno v kratkem zagnali, je odbor vendar sklenil, da občina pri inšpekcijah poskuša doseči podaljšanje prepovedi oskrbe bioplinarne s surovino. Ta se namreč izteče konec aprila.

Zgodba ima ozadje

Dogajanje okoli bioplinarne je v javnosti povzročilo veliko vznemirjenje, hkrati pa poenotilo ljudi, da je treba zdaj delovati odločno in enotno. Igor Kolenko, član odbora za okolje in prostor, ki pa se pogosto javno izpostavlja s svojim mnenjem glede aktualnih vprašanj v lokalni skupnosti, je povedal, da se OVD ne bi smelo vrniti brez predhodno opravljene presoje vplivov na okolje, izpostavil pa je tudi, da so fermentorji polni digestata, ki ga je treba nujno odstraniti.

Ugotavlja še, da je naša zakonodaja polna lukenj, ki se jih zakrpa šele takrat, ko je škoda povzročena in nepopravljiva. "Tudi glas ljudstva je v tem primeru bioplinarne glas vpijočega v puščavi. Nikogar ne zanimajo zdravje ljudi, nepopravljivo onesnaževanje okolja, nevzdržen smrad, ki nas zastruplja. Očitno so pred vse postavili 'bolne' podjetniške interese. Čigave v resnici, pa bomo še izvedeli," je poudaril. Sam torej domneva, da deluje nekdo iz ozadja, ki pomembno vpliva na potek dogodkov.

"Takšna bioplinarna ne bi smela več delovati ne glede na to, kdo je njen lastnik"

Avtor: Majda Horvat . Preberi več na : Vecer.com

V novem Centru za zaščito in reševanje bo prostor dobilo tudi eno najstarejših Prostovoljnih gasilskih društev v državi.
Lokalno podjetje Legartis kot izvajalec del trenutno postavlja temelje novega Centra za zaščito in reševanje v Lendavi. Gradnja sicer poteka po načrtih, toda z lokacijo se vsi še niso sprijaznili.

V centru bodo mesto dobili lendavski prostovoljni gasilci, Civilna zaščita in Rdeči križ, namen objekta pa je zagotavljanje požarne varnosti ter ustrezne ravni zaščite in reševanja v primeru naravnih in drugih nesreč v občini Lendava.

O novi lokaciji odločala cena
Naznanitve gradnje v začetku novembra so se udeležili lokalni veljaki in tudi ministre za obrambo Karl Erjavec.
Sama dela so začeli z zamudo zaradi številnih sprememb v načrtu. Gradnjo v celotnem obsegu financira občina Lendava, kar je tudi eden izmed razlogov, da se nahaja na lokaciji sredi naselja.

Po enem od predlogov, ki ga je ob gasilcih podprlo in preferiralo tudi nekaj svetnikov, bi namreč nov center lahko bil lociran tudi na območju nekdanjega podjetja Integral, tik ob avtocesti z dobro cestno povezavo. Toda takšen projekt bi bil dražji, s čimer pa se nekateri niso strinjali, je odločitev za postavitev centra v središču mesta pojasnil prejšnji župan Anton Balažek.

Projekt je sicer del Načrta razvojnih programov občine Lendava za obdobje 2018-2021 in je vključen v proračun občine za leto 2018. Lanski proračun krije sredstva v višini 755.000 evrov, iz letošnjega pa bo treba primakniti še 520.000 evrov.

VIR: sobotainfo.com

Sava Turizem je ustanovila hčerinsko družbo Terme Lendava. Nanjo bo prenesla premoženje, da ga bo lahko prodala madžarskemu skladu Comitatus.

Postopek prodaje Term Lendava se nadaljuje. To lahko sklepamo po tem, da je Sava Turizem prve dni septembra ustanovila hčerinsko družbo Terme Lendava z minimalnim osnovnim kapitalom, pred dnevi pa so jo vpisali tudi v sodni register. Ta korak je potreben zaradi sklenitve posla, saj bo Sava Turizem na to družbo prenesla premoženja, ki ga bo nato prodala madžarskemu kupcu  za približno devet milijonov evrov. Kupec premoženja, ki bo zajemalo hotel Lipa, apartmajsko naselje, kamp, hotelske bazene in zemljišče, naj bi bil sklad Comitatus v stoodstotni lasti madžarske države, ta pa deluje v sklopu MNV - Magyar Nemzeti Vagyonkezelő, Zrt, ki sodi pod okrilje madžarskega ministrstva za nacionalni razvoj.

Avgusta smo poročali, da ministrstvo za gospodarstvo postopkov prodaje lendavskih term, ki so bile pred leti pripojene Savi Turizem, ni ustavilo, ampak da so ti zastali na mrtvi točki. Takratni in zdajšnji gospodarski minister Zdravko Počivalšek je sicer prodaji nasprotuje iz treh razlogov - ker ta ni v skladu s strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma, ker gre za vprašljivo kapitalsko naložbo in ker gre za prodajo na obmejnem območju. A kot kaže njegovo zapoznelo mnenje glede prodaje in izbire kupca v kapitalskih krogih ter v SDH nima veljave.

VIR: vecer.com / Majda Horvat

V okviru vseevropskega projekta Dnevi evropske kulturne dediščine Vas Galerija-Muzej Lendava vljudno vabi na predavanje z naslovom Znamenite zgradbe v Lendavi,
ki bo v četrtek, 3.10.2019, ob 18. uri v lendavski sinagogi.

Predaval bo umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak.