• Lendava
• LindauRing
• moto
• Lazar

Podrobnosti

Kategorija: Novice

09 december 2018

Pomurje bo kmalu bogatejše za novo motoristično dirkališče LindauRing.
V Lendavi se nadaljuje propadli projekt nekdanje Petrolie, ki jo je prevzel domačin in nekdanji Speedway dirkač Čaba Lazar. Projekt LindauRing ima sicer manjši obseg, a je vendar precej perspektiven.

30-letni projekt
O samem projektu, njegovem začetku in predvidenemu zaključku smo se pozanimali pri samem idejnemu vodji Čabi Lazarju. Temu se je namreč zamisel o dodatni progi utrnila že leta 1988, ko je še sam tekmoval. Okolico in panogo je zato dobro poznal in ocenil, da bi prav prišla dodatna steza z lepo urejeno okolico. Čez nekaj let je tako nastal večji projekt, ki je predvideval 3,5 kilometrov dolgo stezo in ki ga je leta 2007 prevzelo podjetje Petrolia.

Kot je znano, je projekt pogorel. Po prevzemu je namreč vrednost investicije zrasla na 20.000 evrov, predvidevala pa je izgradnjo motodroma, golf centra in hotelskega kompleksa. Poleg tega, da čas ni bil pravi, saj je k neuspehu prispevala tudi recesija, je podjetje na cedilu pustil Aldo Pietro Ferrari, katerega sloves je bil dvomljiv. V priključitev so nove delničarje so prepričali s tem, da je Ferrari švicarski finančni svetovalec. Obljubljal je finančna sredstva raznih evropskih bank, ki jih Petrolia nikoli ni prejela. Tako je bilo podjetje in posledično (pre)ambiciozen projekt obsojeno na propad.

Konec dober, vse dobro
Snovalec ideje se je, ko je bilo jasno, da se projekt ne bo nadaljeval, odločil, da bo stvari vzel v svoje roke:

»Šlo je pa za goljufijo. Ideja je propadla, takrat sem se odločil, da bom sam uredil eno majhno dirkališče in to tudi izvedel. Od tega je že nekaj let. Uredil sem dokumentacijo, odkupil zemljo iz stečajne mase Petrolie in nekaj privatne zemlje.«

Steza je tokrat krajša, kilometrska, projekt pa bolj premišljen. Ravno zato, ker je manjši. Dokončana naj bi bila prihodnje leto spomladi, ko naj bi že asfaltirani stezi dogradili robnike ter uredili okolico.

Steza bo uradno namenjena športom z motorjem (minimoto in supermoto), za vsakdanjo prodajo in komercialne namene. Večjih dirk ne bo gostila, bodo pa dobrodošli tisti, ki bi na progi želeli trenirati, tako profesionalci, kot amaterji, hobi vozniki ter tudi kolesarji in otroci, nam je povedal Čaba Lazar. Interes, kot pravi, je velik, saj je tovrstnih stez v Sloveniji veliko premalo.

https://www.youtube.com/watch?v=QHE9ZiYu7NA&feature=share

VIR: sobotainfo.com / FOTO: Jeso Kristijan

• Lendava
• Speedway
• SpeedwayLendava

Podrobnosti

Kategorija: Novice

07 december 2018

40 let ŠD Speedway Team Lendava

V hotelu Cubis (bivši hotel Elizabeta) v Lendavi je bila svečanost ob 40-letnici Športnega društva (ŠD) Speedway Team Lendava. Ob tej priložnosti so podelili več priznanj.

Slavnostni nagovor je imel predsednik ŠD Speedway Team Lendava Andrej Matjašec, ki je na kratko predstavil zgodovino društva, največje dosežke in težave v zadnjih letih, pa tudi napovedal svetlejšo prihodnost: v naslednji sezoni bo klub imel spet tri domače tekmovalce na dirkah.

Po nagovoru in pozdravu predstavnika Avto moto zveze Slovenije Tomaža Trajbariča je Matjašec skupaj s predsednikom komisije za spidvej pri Avto moto zvezi Slovenije Igorjem Kolenkom podelil različna priznanja najzaslužnejšim članom ter organizacijam in klubom, s katerimi ŠD Speedway Team Lendava zgledno sodeluje.

Priznanja za izredne zasluge so prejeli: Franc Jaušovec, Čaba Lazar, Štefan Kekec, Artur Horvat, Boris Kotnjek, Viktor Ketler in Andrej Matjašec. Priznanja za 40 let dela v društvu pa so dobili Ludvik Biro, Štefan Bot in Milan Krampač.

V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Lendava, po zahvali Viktorja Ketlerja, ustanovitelja društva, v imenu nagrajencev, in skupnem fotografiranju pa je sledilo sproščeno druženje vseh prisotnih ob brezplačnem bograču.

VIR: Vesnik.si

• Lendava
• Janez Magyar
• župan

Podrobnosti

Kategorija: Novice

04 december 2018

Novoizvoljeni župan Janez Magyar verjame, da bo znal držati distanco med interesi občine in manjšinske skupnosti: "Svojega ugleda ne mislim zapraviti zaradi parcialnih zadev."

V Lendavi je v drugem krogu lokalnih volitev slavil kandidat SDS, podjetnik Janez Magyar. Njegova izvolitev v javnosti zbuja nekaj pomislekov, predvsem glede prihodnjih odnosov med vodstvom občine in madžarsko manjšinsko skupnostjo v Lendavi. Znotraj te delujejo posamezniki, ki so v preteklosti izkazali naklonjenost politiki povezovanja madžarskega narodnega telesa, ki jo izvaja vlada Viktorja Orbana, kar je včasih sprožilo negodovanja slovenskega življa na dvojezičnem območju. Ta politika se danes latentno promovira z izvajanjem finančne pomoči zamejski skupnosti. Gre za območja, ki jih je Madžarska izgubila s Trianonsko mirovno pogodbo po prvi svetovni vojni, ko sta bili od matične države odsekani dve tretjini nekdanjega madžarskega državnega ozemlja. Madžarska vlada je v skladu s svojo dolgoročno zunanjo politiko že leta 2010 zamejskim Madžarom dala možnost pridobitve državljanstva, najprej simboličnega, ki so ga kasneje nadgradili v polnopravno državljanstvo z volilno pravico. Magyar pravi, da sam zanj ni nikoli zaprosil: "O tem nisem niti nikoli razmišljal, v tem pogledu sem zaveden Slovenec." Sledile so tudi številne aktivnosti v smeri zbliževanja matične države z območji, na katerih živi madžarska skupnost, od ustanavljanja generalnega konzulata Madžarske v Lendavi, pisarne madžarske trgovske hiše do finančne pomoči zamejskim Madžarom in aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem nogometne akademije v Lendavi. Magyar, ki z ženo Aranko in sinovoma Alenom in Matejem živi v Dolnjem Lakošu, je glede na svoje dozdajšnje javne izjave takim potezam bil naklonjen predvsem s podjetniškega vidika. Na svoje madžarske korenine je bil vedno ponosen, tudi svoj poslovni uspeh je doživel s trgovinami Hungarikum, v katerih prodajajo madžarsko blago. "Živimo v Evropski uniji, v kateri je prost pretok blaga eno temeljnih načel. V Lendavi so danes številne trgovske verige, Nemci so pripeljali svoje blago, Italijani svoje, tudi jaz sem pripeljal 'svoje' blago, denar od davkov pa ostane v Sloveniji."

Zakaj je nekomu težko razumeti?
Kot je povedal pred državnozborskimi volitvami, na katerih je nastopil kot kandidat SDS, je kot manjšinski funkcionar tudi sam odigral vlogo pri tem, da je Orban prišel pred volitvami v Lendavo izrazit podporo pomurskim poslanskim kandidatom SDS, in pri dejstvu, da se je Madžarska odločila finančno podpreti gospodarstvo na dvojezičnem območju. "V Sloveniji podpiramo zamejske Slovence v Porabju, Avstriji in Italiji. Zakaj je nekomu težko razumeti, da ima tudi Madžarska kot matična država pravico pomagati svojim rojakom v drugih državah? V poslovnih krogih vsi hvalijo gospodarsko politiko madžarske države, tam je gospodarstvo v razcvetu," je povedal maja letos.

Kljub temu Magyarja javnost doslej ni dojemala kot enega od jastrebov manjšinske skupnosti, temveč kot pragmatičnega poslovneža, ki je tudi na podlagi madžarske identitete naredil dober posel, ne glede na trenutno politično dogajanje. Ravno na ta pragmatizem so verjetno računali tudi kandidati iz prvega kroga županskih volitev Igor Kulčar, Franc Laj in Mihael Kasaš, ki so si po šestnajstih letih županovanja Antona Balažka prizadevali za spremembe v občini, pri tem pa je bil Magyarjev protikandidat v drugem krogu, 29-letni Dejan Süč, v delu javnosti in med političnimi konkurenti prepoznan kot neformalni Balažkov naslednik, preko katerega bi nekdanji župan lahko ohranil svoj vpliv. Zato so pred drugim krogom podporo dali Magyarju.

Župan poudarja, da bo ščitil interese vseh.

Prvi bo povzdignil glas
"Skupaj z našimi pravniki in ekonomisti smo z Magyarjem opravili izčrpen pogovor, preden smo mu dali podporo, in na vsa naša vprašanja je odgovoril zelo pozitivno," pravi Kulčar, ki meni, da bo Magyar kot župan znal držati distanco med občinskimi in manjšinskimi zadevami. "Hkrati smo mu dali jasno vedeti, da bomo zelo ostro reagirali, če bi zadeva kakor koli šla v smer nacionalnih zaostrovanj. Bilo pa je treba presekati 'balažkovino'." Magyar sam je trdno prepričan, da manjšinska politika ne bo vplivala na njegovo delovanje. "Svojega ugleda ne mislim zapraviti zaradi takšnih parcialnih zadev. Sam bom prvi, ki bo povzdignil glas, da ne bi prišlo do kakršnih koli zaostrovanj ali diskriminacije, tudi dozdajšnjim poskusom določenih posameznikov, da bi zanetili tovrstne spore, smo uspešno kljubovali. Ščitil bom interese vseh tu živečih ljudi, ki so me konec koncev tudi izvolili." Kot pravi, se zaveda, da je njegova izvolitev zanimiva zgodba v širšem političnem kontekstu, in dodaja: "Upam pa, da sem jaz pozitivni del te zgodbe."

VIR: Vesnik.si / Foto: NATAŠA J.

• Lendava
• Hajós Ferenc

Podrobnosti

Kategorija: Novice

03 december 2018

Pogovor s prvim slovenskim veleposlanikom na Madžarskem. G Ferenc Hajós poudarja, da mora biti najpomembnejša lastnost tistega, ki prevzema vodenje katere koli slovenske občine, poštenost.

Lendavo, to obmejno in multikulturno občino z nekaj več kot 15-odstotno brezposelnostjo, v prihodnosti čaka veliko izzivov. Če je bila ta leta sinonim sivega industrijskega mesta, občina že nekaj časa prevzema drugačno vlogo, z izzivi na več področjih.

Tako meni domačin, prvi slovenski veleposlanik na Madžarskem in ugledni diplomat, Ferenc Hajós. Poudarja, da mora biti najpomembnejša lastnost tistega, ki prevzema vodenje katere koli slovenske občine, poštenost.

"Zame je to življenjsko vodilo. Veste? Če si pošten, potem moraš biti tudi koristen. Tisti, ki prevzema vlogo vodenja občine, postane namreč odgovoren za demokracijo in razvoj v lastnem okolju, v katerem živi. Menim, da je največji izziv v občini Lendava razvoj gospodarstva. Namreč, nekje sem videl podatek, da je relativno visoka nezaposlenost (po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je stopnja registrirane brezposelnosti v občini Lendava septembra znašala 15,6 odstotka, op. a.), čeprav se tudi to zdaj nekoliko popravlja. Mislim, da je razvoj gospodarstva najpomembnejša zadeva in bo treba resnično vložiti veliko truda v to ter okrepiti gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami. Menim, da moramo še veliko vlagati tudi v kulturo. To bogati človeka in duha ter daje mestu, občini utrip in priložnost za to, da so ljudje dejavnejši," je povedal in odgovoril na še nekaj naših vprašanj.

Ste morda spremljali predvolilno dogajanje tudi v drugih slovenskih občinah?
"Pozorno spremljam zadeve tudi v drugih občinah in sem prizadet ter žalosten, ko vidim, da prihaja do nekorektnih in nizkih udarcev. Ta borba mora biti korektna. Mislim, da je bistveno, da ljudje ne skušajo pridobiti glasov s tem, da očrnijo in napadajo svojega tekmeca, pač pa s tem, da argumentirano predstavijo svoj program in vizijo. In če so pošteni – o čemer sva se pogovarjala na začetku –, bodo tako tudi delali. Moje osebno mnenje je, da je morda preveč ideološke in politične pripadnosti, prek katere ljudje želijo pridobiti lokalno vodenje. Kar ni dobro, če je seveda zgolj to vodilo. Če je človek pošten, bo v prvi vrsti delal za dobrobit ljudi, s katerimi živi, ne pa to, kar se bo potem v politiki dogajalo."

Se vedno udeležite volitev?
"Da. Redno se udeležujem volitev. To ni samo pravica, ampak je tudi dolžnost. Pa ne zato, da se odločimo za enega ali drugega, ampak da se odločimo za en program, ki se nam zdi sprejemljiv, in seveda upamo, da se bo uresničil. Ta apatičnost, zlasti mlade generacije, me izjemno skrbi. Ne bi se dobro počutil, če ne bi oddal svojega glasu za tega ali onega, ki bo pošten in pričakujoč, da bo delal v dobro ljudi in skupnosti," je sklenil Hajós.

VIR: TV Slovenija / Cirila Sever /  Foto: Jože Grgurič

• Lendava
• Janez Magyar
• župan
• Lokalne volitve

Podrobnosti

Kategorija: Novice

03 december 2018

V drugem krogu lokalnih volitev v Lendavi, je slavil Janez Magyar z 372 glasovi prednosti pred Dejanom Süčem.

• badminton
• BK Mladost

Podrobnosti

Kategorija: Novice

27 november 2018

BK Mladost Lendava, je v soboto, 17. novembra 2018, gostil tekmovalce iz treh držav, ki so se pomerili na ekipnem rekreativnem turnirju Pokal Lendave 2018. Na turnirju je skupno nastopilo 21 udeležencev iz 5 ekip. Dve ekipi sta bile iz Prage (Češke), ena ekipa iz Čakovca  in dve ekipi Lendave. Tekmovalci so se merili v ekipnih dvobojih, kjer so se odigrali moške dvojice (1), ženske dvojice (1) in mešane dvojice (2) v vsakem dvoboju.

Zmago je slavila ekipa Čakovca, ki je v finalu premagala moštvo Lendave 1, tretje mesto je osvojila ekipa Lendave 2. Za ekipo Lendava 1 so nastopali: Saša Pahor, Sašo Kranjc in Dejan Stajnko. Za ekipo Lendave 2 so nastopili: Robi Doler, Borut Kuprivec in Bojan Sekereš.

VIR: Pomurec.com

• judo klub lendava
• miklavžev turnir

Podrobnosti

Kategorija: Novice

27 november 2018

Minulo soboto je v Črenšovcih potekal 7. Miklavžev turnir za judoiste začetnike in v kategorijah U8, U10 in U12, ki ga je organiziral Judo klub Lendava.

Dogodek se je odvil v telovadnici Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci, udeležilo pa se ga je 139 tekmovalcev iz desetih klubov iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.

Sodelovali so tudi člani Judo kluba Lendava, ki so dosegli odlične rezultate, ter so ekipno dosegli 2. mesto.

Parterne borbe
3. mesto – Novak Samo (21 kg)               
3. mesto – Povšer Staš (22 kg)               
5. mesto – Nerad Jan (30,5 kg)                           
2. mesto – Grud Žiga (30,5 kg)                           
3. mesto – Mikolič Jaka (31,5 kg)                           
 
Parterne borbe
2. mesto – Gabor Nina (25,5 kg)                           
3. mesto – Kardoš Nela (28 kg)               
2. mesto – Soldat Klara (33 kg)               
 
U 8
1. mesto – Čeleš Jaš (20 kg)                        
4. mesto – Podgorelec Oto (25,8 kg)                     
1. mesto – Virag Nejc (26 kg)                        
 
U 10
1. mesto – Čeh Miha (-24 kg)              
1. mesto – Biro Jure (-38 kg)              
2. mesto – Recek Naj (-42 kg)              
3. mesto – Horvat Domen Tian (-42 kg)              
                                             
U 10
2. mesto – Horvat Daša (-27 kg)              
2. mesto – Kardoš Lea Luna (-48 kg)
 
U 12
7. mesto – Čeh Jakob (-32 kg)              
2. mesto – Žerdin Gašper (-35 kg)              
2. mesto – Čeleš Gal (-38 kg)              
5. mesto – Kovač Aleks (-42 kg)              
4. mesto – Čeh Jure (-46 kg)              
2. mesto – Biro Jan (-50 kg)              
                                             
U 12
5. mesto – Gabor Ria (-40 kg)              
2. mesto – Maučec Tinaja (-52 kg)       

Vir: sobotainfo.com 

• Lendava
• Katarinin sejem
• Domača tržnica

Podrobnosti

Kategorija: Novice

26 november 2018

V Lendavi sta včeraj potekala 14. Katarinin sejem in domača tržnica, kjer so se s svojimi izdelki predstavili obrtniki iz Pomurja in sosednje Madžarske.

Dan svete Katarine, 25. november, je v Lendavi in okolici že od nekdaj veljal za pomemben praznik. Na ta dan se obeležuje praznik lendavske župnije in zavetnice tamkajšnje cerkve, svete Katarine Aleksandrijske, v sklopu katerega vsako leto organizirajo sejem oziroma proščenje.

Obiskovalci so tudi letos lahko izbirali med številnimi izdelki iz medu ali ličja, lončenimi izdelki, nakitom, adventnimi dekoracijami ter drugimi izdelki. Poleg nakupovanja pa so se lahko tudi okrepčali in ogreli z napitki in domačimi dobrotami.

Več fotografij v spodnji galeriji LINK

VIR: pomurec.com

• 2snl
• NK nafta

Podrobnosti

Kategorija: Novice

19 november 2018

NAFTA 1903 – KALCER RADOMLJE 0:2
0:1, Marko Roginić, 66. min; 0:2, Marko Roginić, 73. min
Drugoligaši so s tekmami 16. kroga odprli drugo polovico prvenstva. Konec tedna se ni iztekel po željah vodilne dvojice, saj je Bravo pokleknil pri tretjem Taboru, Nafta pa je prekinila niz radomeljske neporaženosti.

Lendavska Nafta 1903 se je tokrat, v 16. krogu druge državne lige v gosteh pomerila proti ekipi Radomelj. Srečanje se je v hladnem vremenu odvilo pred okrog 250 gledalci, za oba zadetka pa je bil odgovoren nihče drug kot hitri in predvsem natančen Marko Roginić. Oba zadetka je ekipa iz Lendave dosegla v drugem polčasu.

Radomlje so nazadnje izgubile v četrtem krogu, zatem pa so varovanci Nermina Bašića remiju dodali kar deset zmag. Serija se je končala v obračunu z Lendavčani, ki so “mlinarje”premagali že v prvem krogu. Nedeljski junak Lendavčanov je bil Marko Roginić. Prvi strelec lanskega prvenstva je prvič udaril v 66., drugič pa sedem minut kasneje. Pri Nafti so se po treh porazih na zadnjih štirih tekmah razveselili sedme zmage, a so modri ostali na sedmem mestu lestvice.

Radomljani so tokrat pogrešali Gašperja Trdina, Nafta 1903 pa je srečanje odigrala brez Dina Cvrtile, ki je avgusta odločil obračun v Lendavi. Če smo do sedaj pisali, da so Lendavčani imeli veliko težav predvsem v realizaciji, je tokratno srečanje ekipo pokazalo v bistveno drugačni luči. Najtrdnejša obramba in najučinkovitejši napad tokrat nista bila uspešna.

Vir: nafta1903.si

Lestvica
                             T   Z  N P  D:P     +/- T
1.Kalcer Radomlje   16 10 3 3 41:13 +28 33
2.AŠK Bravo           16 10 3 3 37:16 +21 33
3.CherryBox24        16 9 3 4 34:17 +17 30
4.Krka                    16 8 6 2 30:18 +12 30
5.Drava Ptuj           16 8 3 5 33:18 +15 27
6.Roltek Dob          16 7 6 3 27:19 +8 27
7.Nafta 1903          16 7 5 4 23:20 +3 26
8.Fužinar Vzajemci 16 5 7 4 20:18 +2 22
9.Ankaran Postojna16 5 5 6 17:24 -7 20
10.Rogaška           16 4 6 6 18:27 -9 18
11.Beltinci             16 5 2 9 21:31 -10 17
12.Vitanest Bilje     16 5 2 9 11:34 -23 17
13.Ilirija 1911        16 4 3 9 21:32 -11 15
14.Jadran Dekani   16 4 2 10 25:36 -11 14
15.Brda                 16 3 4 9 18:30 -12 13
16.Brežice Terme Čatež 16 2 4 10 12:35 -23 10

Podrobnosti

Kategorija: Novice

19 november 2018

Število volilnih upravičencev:    9.248   
Skupaj glasovalo po imeniku:    4.829       
Število neveljavnih glasov :    44       
Volilna udeležba (skupaj):    52,22 %
Prikazano je stanje po podatkih, obdelanih do 01:00 ure dne 19.11.2018. Vsi podatki so neuradni.

Podrobnosti

Kategorija: Novice

15 november 2018

V Lendavi so otvorili bronaste skulpture, ki so nastale na 46. likovni koloniji odlivanja v bron. Galerija - Muzej Lendava pa bo ob tej priložnosti javnosti predala tri nove skulpture, ki so jih ustvarili na 23. mednarodni koloniji mladih umetnikov LindArt. Te bodo krasile mestni park v Lendavi.
Obe omenjeni likovni koloniji, posvečeni kiparskemu ustvarjanju, sta pustili svoj pečat na lendavskem območju. Na 46. koloniji odlivanja v bron so ustvarjali akademski kiparji iz Madžarske in Slovenije ter na Madžarskem živeči Britanec Colin Foster. Šli so skozi ves proces, od ustvarjanja kipa v glini do končnega izdelka v bronu. Dela so zaključili v livarni v Čentibi.

Razstavljena dela bo predstavil umetnostni zgodovinar in kustos Galerije - Muzeja Lendava Atilla Pisnjak, razstavo pa bo odprl župan Občine Lendava Anton Balažek.

Vir: vestnik.si
Več / galerija : LINK

Podrobnosti

Kategorija: Novice

14 november 2018

Magyarja doslej niso vabili zraven, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pa je vztrajal, da ga vključijo v dogovore
Občina Lendava je pridobila vsa soglasja za spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje, kjer bi tuji vlagatelji postavili rastlinjake, razen soglasja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Brez tega soglasja pa sprememba, ki se nanaša na 66 hektarjev veliko kmetijsko območje, ni mogoča. Na njem želijo postaviti rastlinjake v velikosti 30 hektarjev, namenjene predvsem vzgoji rož.

O situaciji je občinska uprava obvestila predstavnike investitorjev iz avstrijsko-nizozemskega konzorcija in jim predlagala, da se sami povežejo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je lastnik zemljišč. Predstavniki sklada naj bi po navedbah občinske uprave v gradivu za sejo občinskega sveta na predhodnem sestanku vztrajali pri "iskanju političnih rešitev in dogovora z zakupnikom zemljišč, kar je po mnenju drugih prisotnih nesprejemljivo in nelogično".

Zakupnik je do konca leta 2020 Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, ki pa nasprotuje izbrani lokaciji. Za načrtovano naložbo je predlagalo drugo območje v neposredni bližini izbrane lokacije in v približno enakem obsegu, vendar z manj kakovostno zemljo.

"Najboljša kmetijska zemljišča je treba ohraniti. Naša generacija je to zemljo dobila v uporabo in dolžni smo jo pustiti zanamcem v vsaj tako dobri kondiciji, kot je, ne pa, da jo za vedno odvzamemo kmetijski proizvodnji," je načelen odnos do obdelovalne zemlje kot poglaviten razlog za nasprotovanje izbrani lokaciji navedel Jožef Magyar, član upravnega odbora KG Lendava.

Kaj menite o razlagi, da je rastlinjake vedno mogoče odstraniti in zemljo, na kateri so postavljeni, vrniti v prvotno stanje?

"Prav ta razlaga potrjuje, da ni vredno najboljšega zemljišča zasenčiti z objektom in v njem na kompostu ali neki umetni snovi pridelovati ali proizvajati nekaj drugega. Potrjuje pa tudi, da je zaradi takšne proizvodnje mogoče rastlinjake postaviti tudi na degradiranem območju. Ob tem pa znova poudarjam: ne nasprotujem razvoju."

Ali rastlinjaki za vas pomenijo razvoj v kmetijstvu?

"Če so namenjeni pridelavi zelenjave, ki nam je pri samooskrbi s hrano prav tako primanjkuje, to zelo podpiram, manj pa, če so namenjeni pridelavi rož in če je za takšno proizvodnjo potrebne tudi veliko delovne sile. Delovne sile ni in je ne bo niti jutri, zato je predstavljati projekt kot priložnost, s katero bomo dobili 600 delovnih mest, populistično početje župana."

Kakšno korist, če sploh, bi po vašem mnenju imela lokalna skupnost od načrtovanih rastlinjakov?

"Če bi res imeli toliko brezposelnih, ki bi bili pripravljeni opravljati delo v rastlinjaku, bi to imelo neke koristi, zato tudi nisem bil popolnoma proti projektu. Vendar naj se ta izvede tako, da se ohrani rodovitna zemlja, na kateri zdaj raste pšenica, ne pa, da se ta prekrije z objektom, v katerem se proizvaja nekaj, kar bi se lahko tudi na asfaltni podlagi. Zato se strinjam s stališčem kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, da je treba investicije, ki niso povezane z zagotavljanjem večje prehranske preskrbe, usmeriti na degradirana zemljišča in opuščene industrijske cone."

To bi bil torej lahko odgovor na vprašanje, zakaj ministrstvo ni dalo soglasja.

"Pri odločanju bi vsekakor morala sodelovati tudi stroka. Še preden se lotevajo nekih takih projektov, bi morali izkopati talni profil, pedološko jamo na območju, kjer želijo postaviti rastlinjake, in zraven, kjer je zaradi proda manj kakovostna zemlja. S tem bi tudi potrdili, kar mi poudarjamo."

Zakaj se po vašem mnenju Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ni tako, kot vi zavzel za ohranitev kakovostne kmetijske zemlje, katere lastnik je?

"Zato, ker se noče politično izpostavljati. In zato, ker morajo biti oni tisti, ki bodo zakupnika prepričali o nasprotnem. Sami imamo to zemljo v zakupu in v uporabi, ampak sam bi se ji odpovedal solznih oči, toliko bolj, če vemo, da v državi ne dosegamo niti 50 odstotkov samooskrbe s hrano."

Ali so občinska uprava ali potencialni vlagatelji v rastlinjake vaše podjetje kdaj povabili k sodelovanju pri projektu?

"Nikoli. Moje sodelovanje pri projektu se je načrtno izključevalo. Razlog, da me ne vključujejo, je v tem, da mi župan zavida, da sem uspešen. V 16 letih mi je bilo zaradi tega narejene veliko škode. A s tem, ko je kaznoval mene, je kaznoval in oškodoval tudi zelo veliko drugih ljudi, občanov. Ne prej in ne zdaj pa se pri meni tudi ni oglasil nobeden od potencialnih investitorjev v rastlinjake. Vse, kar sem izvedel, sem izvedel iz medijev."

Lokacija, ki ste jo vi predlagali kot primernejšo za rastlinjake, zajema tudi zemljišča v lasti vašega podjetja. Ali bi jih bili pripravljeni na neki način vključiti v projekt?

"Podjetje ima tu v lasti 18 hektarjev zemlje, kar je približno 20 odstotkov celotne površine, preostalo zemljo pa ima prav tako v lasti sklad. Na osnovi našega lastništva ne bi želel vstopiti v projekt, sem pa pripravljen to premoženje odtujiti za projekt, če bi bil pripravljen to storiti tudi sklad. Zemljo sem torej pripravljen prodati po približno takšni ceni, kot jo ima občina pri prodaji zemljišč v industrijski coni. Kajti grdo bi bilo, če bi kot tu živeči temu nasprotoval in bi me imeli za nekoga, ki ovira načrte. Takšno odločitev pa bi sprejel zaradi manjše škode, ki bi s tem nastala, in ne zato, ker gre za naša zemljišča, ki bi jih lahko tako unovčil."

Vir: VECER.com / Majda.H