Podrobnosti
Kategorija: Novice

Z mednarodno konferenco Znanje kot steber osebne moči se je v Lendavi pričel festival romske glasbe, plesa in kulinarike, ki bo od ponedeljka do četrtka potekal na različnih lokacijah po Lendavi in okolici. Festival pa ni namenjen le pomociji romske kulture, temveč so že uvodoma dali največji poudarek znanju in izobraževanju. Pokazali so, da prav mladim Romom, ki so v življenju nekaj dosegli, ni vseeno in da so pripravljeni pomagati v svoji skupnosti.

Kot smo lahko slišali, se je doslej v romski skupnosti dajal velik poudarek kulturi in kulturnemu ustvarjanju, prihaja pa čas, ko to ni več dovolj, ampak je potrebno razumeti in dojeti znanje in izobraževanje kot tisti temelj, ki omogoča večji napredek romske skupnosti in njihovo suverenejše vključevanje v družbo.

Občina Lendava veliko naredila za izboljšanje kakovosti bivanja Romov, tako so vsi objekti v romskem naselju Dolga vas, kot je dejal podžupan Stanislav Gjerkeš, priključeni na vodovodno omrežje in na elektriko. Da bodo tamkajšnji ljudje imeli še bolje pogoje za delovanje pa so v romskem naselju postavili večnamenski prostor, v katerem se bodo odvijale aktivnosti projekta Večnamenski romski center Dolinsko (VNRC Dolinsko) ter učna pomoč romskim dijakom in učencem. Financirala ga je Občina Lendava, slavnostni govornik ob otvoritvi v četrtek pa bo predsednik države Borut Pahor.

Kako pomembna, pravzaprav ključna je učna pomoč za mlade Rome, ki velikokrat nimajo prave spodbude, saj Romom izobrazba največkrat ni na prvem mestu, pa so izpostavili tudi drugi govorci. Med drugim je Nataša Horvat, članica občinskega sveta in romska aktivatorka v okviru projekta VNRC Dolinsko, dejala, da je tudi sama, ki je predčasno zaključila šolanje, kasneje spoznala, da se, če ne bi pridobila vsega potrebnega znanja, nikakor ne bi mogla spopasti z vsemi izzivi, s katerimi se vsak dan srečuje. Po svojih močeh pa danes pomaga romskim otrokom, da si pridobijo znanje in izobrazbo.  

Festival, v sklopu katerega je potekala mednarodna konferenca, prireja Romsko kulturno društvo Romnji v sodelovanju z Ljudsko univerzo Lendava, Občino Lendava, Zvezo za razvoj romske manjšine Preporod, Klub študentov Lendava in Romskim akademski klubom.

Že deset let pa otroke in mlade k izobraževanju spodbuja Romski akademski klub, katerega vodenje je nedavno prevzel Marcel Baranja, absolvent arhitekture. Pravi: »Mi moramo biti steber in spodbujati mlade, da se bodo zavedali, kako pomembna je izobrazba in moramo biti tisti, ki jih bomo motivirali, da ne bi obupali, ko bo morda kaj šlo narobe.« Da bi jih pritegnili bo potrebno najti nove pristope in nove možnosti za delo z njimi, je še dejal.

S tem se je strinjal tudi Stanko Baloh, direktor Urada Vlade RS za narodnosti, ki je poudaril, da če želi družba doseči in pritegniti tiste, ki so izključeni iz izobraževanja, bo potrebno klasične načine dopolniti in nadgraditi. Kako pomembno je izobraževanje Romov pa se dobro zavedajo tudi na Ljudski univerzi Lendava, ki za Rome že vrsto let pripravlja vrsto aktivnosti. Dolgoletna prizadevanja in napredek je predstavila Rahela Hojnik Kelenc, direktorica LU Lendava. O tem, da je na terenu velikokrat popolnoma drugače, kot si zamišljajo v pisarnah, pa je odločno spregovorila Samanta Baranja, strokovna sodelavka Centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter dala nekaj praktičnih nasvetov in napotkov, kako se Romom lažje približati in si pridobiti njihovo zaupanje. 

Festival, v sklopu katerega je potekala mednarodna konferenca, prireja Romsko kulturno društvo Romnji v sodelovanju z Ljudsko univerzo Lendava, Občino Lendava, Zvezo za razvoj romske manjšine Preporod, Klub študentov Lendava in Romskim akademski klubom. Na festivalu, ki bo trajal do četrtka, pa se bodo vsak večer na letnem odru kulturne dvorane Lendava predstavili glasbeniki, ki izvajajo romsko glasbo, v sredo pa bodo v sklopu promocije romske kulinarike predstavili tudi Gypsyburger.

VIR: Vesnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Kako je Galeriji - Muzeju Lendava v zadnjih letih uspelo na ogled postaviti dela Dalija, Mirója, Goye, Picassa in zdaj Chagalla, nam je povedal njen novi direktor Dubravko Baumgartner.

Lendava zadnja leta opozarja nase tudi z uspešno kulturno dejavnostjo. Galerija - Muzej Lendava vsako leto vabi ljubitelje umetnosti na razstavo enega od eminentnih svetovnih likovnih umetnikov, stolp Vinarium je v treh letih postal ena glavnih turističnih znamenitosti v državi, letos pa tam prvič poteka festival Poleti v Lendavo. Vsi ti projekti tlakujejo pot Lendave h kandidaturi za evropsko prestolnico kulture 2025. Pogovarjali smo se s slikarjem in kustosom Dubravkom Baumgartnerjem, ki je pred kratkim prevzel mesto direktorja v Galeriji - Muzeju Lendava (GML), kjer dela že od študentskih časov, zadnja leta pa je bil grafični oblikovalec in kustos. Lendava kaže, da je mogoče z bogato kulturno ponudbo pritegniti obiskovalce.

Srednjo šolo ste obiskovali na Madžarskem, likovno akademijo pa v Ljubljani. Potem ste se vrnili v rodno Lendavo. Vas ni zamikalo, da bi ostali zunaj?

Ne, preprosto nisem imel želje po velikem mestu. Ko v otroštvu začutiš svobodo, ki ti jo dajeta narava in življenje v malem kraju, tega ne pozabiš. Velika mesta imajo tudi svoj čar, a mene je vleklo nazaj, lahko bi rekel, da mi je srce tako narekovalo.
Lendava je poseben kulturni fenomen. Tako malo mesto, pa toliko kulture na kupu. V čem tiči skrivnost?
S tem vprašanjem sem se ukvarjal v svoji diplomski nalogi. Kaj je čar Prekmurja, kaj je ta genius loci? Kaj je tisto, kar je tukaj naredilo toliko umetnikov? Prav iz Lendave namreč izhajajo številni slikarji, kiparji, grafiki, kar je res svojevrsten fenomen. Poleg samega kraja na to gotovo vpliva narava, pa tudi multikulturnost, kar vse skupaj daje poseben zagon v umetniškem izražanju. Gre za nekega duha, ki živi v teh krajih in se naseli v človekovo podzavest.

Ga imate tudi vi v sebi?
Najbrž. Ne vem točno, kaj me je gnalo v umetnost, splet različnih okoliščin. Gotovo želja po ustvarjanju, imel pa sem tudi veliko srečo, da sem imel dobrega mentorja, ki je zelo zgodaj opazil te moje spretnosti in me že v osnovni šoli začel usmerjati v likovne vode.

Vaš osnovnošolski učitelj likovnega pouka?
Da, Franc Gerič, ki je bil tudi dolgoletni direktor GML, in še danes, ko je upokojen, aktivno sodeluje z nami. Pod vplivom vsega navedenega sem se vpisal na srednjo umetniško šolo v Sombotelu, smer grafika, pozneje pa na likovno akademijo v Ljubljani.
Ste poznali Štefana Galiča, ki velja za enega najpomembnejših lendavskih umetnikov?
Ko je umrl, sem začel obiskovati srednjo šolo. Prav Franc Gerič me je peljal k njemu v atelje, preden sem šel na sprejemne izpite v Sombotelu, da bi mi dal kakšen nasvet. Ko sva prišla k njemu, je sedel za mizo in delal in jaz sem ga tiho občudoval. Bil je umirjen človek in pripovedoval mi je kar med delom: Vzemi vedno formo, ki se ti zdi najlažja, na primer krompir. To je osnova, kako ga umestiš v prostor, kako izdelaš detajle, da ni videti kot kamen. Dal mi je preproste, a ključne napotke, ki jih še danes cenim in upoštevam. Bil je izjemen umetnik, med drugim je prejel nagrado grand prix v Tokiu, ki velja za najvišje svetovno grafično priznanje.

Ponos vaše galerije je gotovo cikel razstav Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu. Kako ste začeli s tem?
Lahko bi rekel, da smo bili v pravem času na pravem mestu. Leta 2009, ko se je madžarski Pécs pripravljal na EPK, je bil Franc Gerič ravno v mestu. Ko je slišal, da obnavljajo muzej in da bodo nekatera dela, med njimi madžarsko-francoskega slikarja Victorja Vasarelyja, med obnovo spravili v depoje, jim je ponudil, da bi jih raje v tem času razstavili v Lendavi. Madžari so ponudbo z veseljem sprejeli in tako se je rodil ta cikel.

Kaj pomaga, če v galeriji visi Marc Chagall, pa o tem nihče nič ne ve.

Kako pa sicer pridete do zbirk za razstave?
To je precej zapleteno. Težko je priti do zasebnih zbirateljev, pot do njih vodi tudi prek zvez ali priporočil. Naša galerija ima že dovolj ugleda, da sodeluje s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji v Evropi. Richard H. Mayer, denimo, nas je poiskal sam oziroma njegova posrednica, ki je slišala za naše delo in nam ponudila sodelovanje. Pri nas smo iz njegove bogate zbirke razstavljali Dalija, Mirója, Goyo, Picassa in zdaj Chagalla.

170 prireditev se bo zvrstilo do konca festivala Poleti v Lendavo.

Kako se GML financira, ustanoviteljica je občina, je tudi glavno finančno breme na njej?
Financiramo se iz različnih virov, uspešno smo kandidirali pri ministrstvu za kulturo, naše delo pa izdatno podpira tudi občina Lendava. Pomemben delež dobimo z vstopninami, nekaj denarja pa primaknejo še sponzorji. Naše razstave sprva niso bile rentabilne, s povečanim obiskom pa zdaj že skoraj pokrivamo stroške.

Obisk galerije je za kraj, ki brez zaledja šteje nekaj manj kot 3000 prebivalcev, izjemen. Kaj je omogočilo takšen uspeh?
Obisk konstantno raste iz razstave v razstavo. Če si je Vasarelyjevo razstavo ogledalo več kot 2000 obiskovalcev, jih je bilo lani na Daliju že več kot 20.000. Letos smo jih na Chagallu od 18. maja, ko je bila razstava odprta, našteli že več kot 9000, tako da se nam obeta nov rekord. Gotovo so imena umetnikov magnet za ljubitelje likovne umetnosti. Navsezadnje pri nas nimamo ravno veliko priložnosti, da bi si ogledali dela svetovnih likovnih velikanov. K temu je treba prišteti še druge dejavnosti, nič namreč ne pomaga, če je v galeriji Chagall, pa o tem nihče nič ne ve. Na področju promocije smo v zadnjih letih veliko storili. Domačini spremljajo naše delo in prihajajo na odprtja v velikem številu, kar nas izjemno veseli. Seveda pa večina obiskovalcev prihaja iz drugih krajev, precej je tudi Madžarov, Avstrijcev in Hrvatov.

Katera razstava iz cikla Velikani je požela največ zanimanja?
Uh, težko bi se odločil, odvisno od tega, kaj vzamemo za izhodišče. Vrednostno je bil gotovo Victor Vasarely. Vsa razstavljena dela so bila vredna okoli šest milijonov evrov. V času razstave od skrbi skoraj nismo spali (smeh). Posamezni kosi so bili vredni tudi pol milijona evrov, tako da je bila ta razstava tudi z vidika varovanja velik zalogaj. Nerad razvrščam umetnike, ki smo jih razstavljali pri nas, po pomembnosti. Omenil bi Françoise Gilot, ki je bila, poleg tega, da je ena najprodornejših predstavnic umetnosti 20. stoletja, ena od Picassovih žensk. V GML je bilo na ogled 60 njenih olj in grafik. Gospa je danes stara 96 let in živi v New Yorku, a je kljub temu vedela, da je v Lendavi njena razstava, ki je omenjena tudi v njeni zadnji monografiji. Med razstavami, ki sicer ne spadajo v cikel Velikanov, imela pa je izjemen odziv, pa bi posebej omenil Šungo, erotiko v japonski umetnosti.

S kom boste po Chagallu presenetili najbrž vse bolj razvajene obiskovalce prihodnje leto?
Prvič bomo gostili kar dve razstavi v enem letu, najprej bosta prostor v galeriji dobila avstrijski slikar in arhitekt Hundertwasser in japonski slikar in grafik Shoichi Hasegawa, v jesensko-zimskem obdobju pa bolgarski umetnik Christo, ki je znan po svojih megalomanskih projektih, med drugim je oblekel Kip svobode v New Yorku in nemški Reichstag.

GML je znana tudi po likovnih delavnicah, ki jih prirejate že več desetletij.
Vsako leto organiziramo dve večji delavnici. Kiparska delavnica odlivanja v bron, letos bo že 45. po vrsti, poteka avgusta in je namenjena akademskim kiparjem, ki tu ustvarjajo od osnutka do končnega odlitka, skulpture se vsako leto pridružijo že razstavljenim, ki so nastajale v preteklih letih in tako nastaja edinstvena stalna razstava malih bronastih plastik na lendavskem gradu. Druga delavnica je mednarodna kolonija LindArt, na katero vsako leto povabimo gostujoče umetnike iz Slovenije in tujine. Letos je kolonija, ki jo prirejamo že več kot dve desetletji, doživela korenito preobrazbo. K sodelovanju smo povabili akademije iz Ljubljane, Zagreba, Bratislave, Budimpešte in Pécsa. Z vsake univerze prideta po en študent in njegov profesor, tukaj ostanejo en mesec in v tem času ustvarjajo velike skulpture, ki bodo svoj stalni razstavni prostor našle po mestu. Posebnost letošnje kolonije so tudi tedenska srečanja umetnikov in njihovih mentorjev z domačini oziroma obiskovalci, pogovore vodijo domači in tuji umetnostni zgodovinarji in kritiki. Odkrivanju mladih talentov smo namenili delavnico LindArt Junior, na kateri se osnovnošolci pod vodstvom likovnih pedagogov in umetnikov seznanijo zlasti z različnimi slikarskimi in grafičnimi tehnikami.

Kakšna je vloga GML v pripravah na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture 2025?
Ena osrednjih. Z razstavami in kolonijami privabljamo veliko obiskovalcev in umetnikov, seveda pa je treba za uspešno kandidaturo še marsikaj postoriti. Med drugim je v pripravi projekt za nov kulturni center s knjižnico, ki bo nastal v objektu nekdanje blagovnice v Lendavi. Sicer pa mesto letošnje poletje diha s festivalom Poleti v Lendavo, ki je tudi ena od stopnic na poti do kandidature. Gre za kulturno-umetniški festival, v okviru katerega vse poletje na različnih lokacijah v mestu potekajo številni dogodki, koncerti, filmske projekcije, delavnice, ogledi razstav, do septembra jih bo okoli 170. Eno od prizorišč je tudi lendavski grad, katerega dvorišče se je izkazalo za odličen prostor za druženje.

Vam poleg direktorskega dela ostaja kaj časa za slikarstvo?
Moje delo v galeriji zahteva celega človeka. Težko je pustiti delo na gradu, priti domov in sesti pred platno. V glavi se sicer nenehno rojevajo skice, ki čakajo, da lahko izbruhnejo, a po prevzemu položaja sem se odločil, da likovno ustvarjanje za nekaj časa odložim.
Pa vendar, pogrešate platno?
Pravzaprav nimam časa, da bi ga pogrešal. Moje delo je takšno, da se ves čas gibljem v umetniških krogih, ves čas sem v stiku in pogovorih z umetniki. Tudi to me bogati in v tem trenutku mi zadošča tudi v ustvarjalnem smislu.

VIR: slovenskenovice.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Terme Lendava prehajajo v madžarske roke, kar v pri nekaterih vzbuja pomisleke in celo paranojo. Investitorji naj bi se osredotočili predvsem na športni turizem.
Slovenski turizem letos ponovno beleži rekordno število obiskov in nočitev. Tako je tudi v Lendavi, kjer so v lanskem letu zabeležili rekordnih 140.000 nočitev, letos pa jim kaže še bolje in pričakujejo za še 10 odstotkov več nočitev. Paradni konj lendavske turistične namestitvene ponudbe, Terme Lendava, prehaja v madžarske roke. Nekateri imajo ob tem pomisleke ter celo svarijo pred projektom tako imenovane velike Madžarske. Prodaji nasprotuje tudi gospodarski minister Počivalšek.

Sedem ponudnikov, Madžari z daleč najvišjo ponudbo
Po naših informacijah se je za Terme Lendava potegovalo sedem ponudnikov. Madžarski sklad je ponudil devet milijonov evrov, kar tri milijone oziroma pol več kot drugi najboljši ponudnik, ki je za terme ponudil šest milijonov. Posel je v zaključni fazi, končal pa naj bi se šele v začetku prihodnjega leta.

Novi lastnik, madžarski sklad, je v stoodstotni lastni madžarske države. Nekateri zato opozarjajo na projekt obujanja velike Madžarske in invazijo Madžarov na Pomurje. Lendavski župan Anton Balažek, ki je pred nekaj dnevi predstavil rekordne podatke o obiskanosti občine, nevarnosti za to ne vidi.
 
"Mene ne moti lastniška struktura, pa mislim, da nobenega ne bi smela motit, če je vsebina prava in če je odnos korekten. Seveda pa se potem to tudi neka paranoja zganja in tako naprej, saj verjetno lastniki vedo kaj počenjajo", je prepričan Balažek.

Madžare zanima športni turizem
Po naših informacijah naj bi se Madžari osredotočili predvsem na športni turizem. Iz sosednje države že prihaja pokrovitelj nogometnega kluba, prav v bližini term pa se bo v naslednjih mesecih gradila nogometna akademija s tremi nogometnimi igrišči, od tega dvema ogrevanima, igrišče za odbojko ter dijaški dom. Tudi tu so investitorji Madžari.

"Igrišča z umetno travo, naravno travo, ogrevana igrišča, vse to se bo pri nas zgodilo v naslednjih nekaj mesecih in seveda to daje nove priložnosti", še pojasnjuje Balažek.

Počivalšek nasprotuje prodaji
Doslej je sicer veljalo, da so največ nočitev v države ustvarile ravno zdraviliške občine, kjer turistična sezona traja vseh 365 dni v letu, letos pa so jih po številu nočitev prvič prehitele gorske občine. Gospodarski minister Počivalšek zato meni, da je termalni turizem ena od strategij slovenske turistične ponudbe in nasprotuje prodaji term, a hkrati priznava da neposrednih vzvodov za vplivanje na prodajo nima.

VIR: Sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Mestni hiši v Lendavi potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavili program in dogodke Festivala Vinarium, oceno festivalskega dogajanja Poleti v Lendavo ter rezultate in ambicije na področju turizma.

Prisotne je najprej nagovoril župan občine Lendava, mag. Anton Balažek Spregovoril je o ambiciji občine, da Lendava iz industrijskega mesta postane zanimiva turistična destinacija. V okviru tega načrtujejo več dogodkov. S prenovo sedanje blagovnice želijo zgraditi novi kulturni center, v katerem bosta sodobna knjižnica in sodobna ljudska univerza. Pri stolpu Vinarium načrtujejo širitev lokacije. Novo parkirišče, ki so ga zgradili, daje možnost, da se staro parkirišče ob stolpu preuredi v prireditveni prostor. Zraven želijo zgraditi tudi športno infrastrukturo, predvideno je, da bi v jeseni postavili infrastrukturo za odbojko na mivki in drsališče, ki bi delovalo v hladnem delu leta.

Govoril je tudi o kandidaturi Lendave za naziv Evropska prestolnica kulture, ob kateri zagovarjajo koncept čezmejnega prostora oziroma koncept povezovanja, s katerim bi obogatili vsakega od partnerskih mest. Pridobili so že podporo Sveta Pomurske razvojne regije, Međimurske županije (Hrvaška) in Zalske županije (Madžarska) ter regionalnih središč Murske Sobote, Čakovca in Zalaegerszega. Podpis dogovora o sodelovanju bo na predvečer Bogračfesta, 24. avgusta 2018.

Na koncu je še omenil Festival Vinarium, ki bo tudi letos vezan na lokalne produkte, na tradicijo s katero so začeli. Mestni del ostaja približno takšen, kot je bil, so pa v celoten projekt vključili še mlade, ki so pripravili koncertno dogajanje v Ribiškem domu. Za povezavo med mestnim delom in Ribiškim domom pa bo vmesni prostor pri hotelu Elizabeta, kjer bo vsa druga ponudba, ki popestri dogajanje ni pa lokalnega porekla.

Za tem sta prisotne nagovorila še članica organizacijskega odbora, Festival Viarium, Martina Bukovec in koordinator projekta EPK Lendava 2025, ki sta podrobneje spregovorila o dogodkih med Festivalom Vinarium.

Že 4. Festival Vinarium bo potekal med 17. avgustom in 9. septembrom 2018. Tudi letos obljubljajo širok spekter dogodkov za vse generacije, ki bodo začinjeni z bogato kulinarično ponudbo ter odličnimi lendavskimi vini. Zajemal bo etno-kulinarični Bogračfest, tradicionalno Lendavsko trgatev, koncertno dogajanje pri Ribiškem domu in posebej pripravljen program za otroke ter mladino. Potekal bo na štirih glavnih prizoriščih, pri stolpu Vinarium, v Starem mestnem jedru, pri Letnem odru gledališke in koncertne dvorane in na glasbenem prizorišču Ribiški dom.

Dnevi odprtih vinotočev in Dan laškega rizlinga
Med 17. avgustom in 9. septembrom bodo vsak petek in soboto med 11. in 20. uro v Lendavskih in Dolgovaških goricah potekali Dnevi odprtih vinotočev. Obiskovalcem bo na voljo bogata ponudba domačih vin in kulinarike. Lendavski vinorodni okoliš se lahko pohvali z velikim številom različnih sort vin, med katerimi prednjači laški rizling. Tej sorti v poklon, bo na predvečer Lendavske trgatve, 31. avgusta pred stolpom Vinarium potekal Dan laškega rizlinga.

Domače dobrote na Kulinarični ulici
Ob dobrem vzdušju, popestrenem z zabavnimi melodijami, ne bodo manjkale lokalne dobrote, kot so bograč, perec, langaš, dödöli, hotiške ribe in lendavsko vino, ki jih bo moč najti na Mlinski ulici, oz. kot je poimenovana v času festivala, Kulinarični ulici, ki bo potekala od četrtka do sobote med 23. avgustom in 1. septembrom.

Predvečer Bogračfesta za glasbene sladokusce – 24. avgusta
Na predvečer bogračfesta bo večerno dogajanje popestrila skupina petih mladih glasbenic Jazz Ladies, ki bodo ob 20. uri na Letnem odru gledališke in koncertne dvorane z repertoarjem jazz, swing in bepop standardov, pričarale čudovito nostalgično vzdušje ameriških jazzovskih klubov. Dan pa bodo zaključili skupina Zmelkoow, ki bodo on 22. uri nastopili na odru pri Ribiškem domu.

Bogračfest – 25. avgusta
Bogračfest je največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji, od leta 2011 je Lendava tudi svetovna prestolnica bograča. Letos bo potekal v soboto, 25. avgusta 2018, v starem mestnem jedru. Pestro dogajanje se bo začelo že ob zjutraj z zbiranjem ekip in bo potekalo čez cel dan. Vrhunec dogajanja bo ob 20. uri zvečer, ko bodo razglasili rezultate tekmovanja v kuhanju bograča in podelili priznanja v dveh kategorijah, in sicer »Najlepše urejeno tekmovališče« in »Mojstri bograča«.

Potekal bo tudi bogat spremljevalni program, vse od animacije otrok v mestnem parku do igralnice v okviru jezikovne šole, do nastopa plesne skupine in gledališke igre Knedl z Danilom Ivanušo. Celoten dan se bo zaključil s koncertom na odru pri Ribiškem domu, kjer bodo nastopili Blue Planet, Crvena jabuka in Sax in the House.

39. Lendavska trgatev – 1. septembra

Praznik vinogradnikov, Lendavska trgatev, je tradicionalna etnološko-kulinarična prireditev s pestrim celodnevnim programom, bogato kulinarično ponudbo in odličnimi lendavskimi vini. Potekala bo 1. septembra 2018. Dan se bo začel ob 9. uri z jutranjo godbo v starem mestnem jedru, med 11. in 13. uro bo potekala tradicionalna povorka skozi staro mestno jedro, med 14. in 18. pa bo potekalo druženje ob glasbi in kulinarični ponudbi na Stolpu Vinarium, v Ribiškem domu ter na Kulinarični ulici. Na dvorišču lendavske knjižnice bo poskrbljeno tudi za zabavo najmlajših obiskovalcev, ki se med 11. in 15. uro lahko udeležijo najrazličnejših programov: pravljičnih ur, rokodelskih delavnic, predstav, tetoviranja z bleščicami. Zvečer ob 18. uri se bo na odru pri Ribiškem domu pričel koncert skupine Skok, po 20.30 uri pa bo za dobro vzdušje poskrbela skupina Kingston.

Koncertno dogajanje pri Ribiškem domu
Ribiški dom bo v okviru festivala postal predvsem prostor glasbe in je nastal v sodelovanju s Klubom študentov Lendava ter Pomursko madžarskim mladinskim društvom – Muravidéki Magyar Ifjúsági Szervezet. Tam bo 17. avgusta Festival Vinarium otvorila skupina Leteči odred, različni koncerti pa se bodo odvijali vsak četrtek, petek in soboto. Tako bodo med drugim na tem odru nastopili tudi Soul NPepper, Zmelkoow, Blue Planet, Crvena jabuka, Sax in the house, Groovocado, glasbena skupina Fish, Funk fu, Hamo & Tribute 2 love ter Werefox.

Koncertni program na Letnem odru GKD – Urbani etno
Na letnem odru Gledališke in koncertne dvorane bo v času festivala Vinarium zvenela glasba v novih harmonijah in sodobnih izvedbah vrhunskih glasbenikov. Od 20. pa do 23. avgusta bo tam potekal Festival romske kulture in kulinarike.

Dogajanje na Lendavskem gradu
Že od 18. maja letos je na lendavskem gradu odprta tudi razstava izbranih barvnih litografij in svetopisemskih ilustracij Marca Chagalla: Stvarjenje in Biblija. Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2018. Med festivalom bodo na lendavskem gradu potekali tudi različni koncerti, kjer bodo nastopili: NITZ, Brodolomec, Urška Gajšt & Igor Bezget, JUNEsHELEN, Duo Ponte in Sara Renar.

Festival ljubiteljske kulture
V zadnjem tednu meseca avgusta bodo vsak dan ob 19. uri na ploščadi pred stolpom Vinarium potekali nastopi kulturnih društev s pevskim in folklornim programom v sklopu Festivala ljubiteljske kulture.

Aktivni na višini
V okviru Festivala Vinarium se bo našlo tudi nekaj aktivnosti za tiste, ki se radi ukvarjajo s športom. 24. avgusta bo organiziran Kolesarski vzpon na stolp, 26. avgusta bo potekal Tek Vinarium, Pohod z ravnice v gorice pa je načrtovan 7. septembra 2018.

Vir: pomurec.com / foto Jože Gabor

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V soboto, 11. avgusta, je priljubljena slovenska pevka Tinkara Kovač nastopila v Lendavi.

Pevko Tinkaro Kovač spremljamo vsaj dve desetletji, od prvih, a pretresljivo opaznih, z izjemnim zvokom in ognjevitim temperamentom zaznamovanih pobliskov melodične svežine, ritmične drznosti in virtuozne genialnosti.

Od prvega singla nas osuplja z žanrsko širino in izvirnimi sodelovanji, ki so značilna za Tinkarina glasbena raziskovanja, medtem pa njeni oboževalci ostajamo zveste priče popotovanja, ki vselej obljublja in prinaša čudovito prodorne avtorske melodije.

VIR (& foto) : Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Stanje status quo - Počivalšek prodaji nasprotuje iz treh razlogov, vendar  MGRT prodaje formalno ne more ustaviti.

Prodaja Term Lendava ni ustavljena, ampak je v statusu quo, smo izvedeli iz zanesljivih virov. Če je tako, to pomeni, da so postopki obstali na ravni sklenjene pogodbe med prodajalcem Savo, d. d., in kupcem. Neuradno je kupec sklad Comitatus v stoodstotni lasti madžarske države, ta pa deluje v sklopu MNV - Magyar Nemzeti Vagyonkezelő, Zrt, ki sodi pod okrilje madžarskega ministrstva za nacionalni razvoj.

Kot je znano, gospodarski minister Zdravko Počivalšek prodaji nasprotuje iz treh razlogov - ker ta ni v skladu s strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma, ker gre za vprašljivo kapitalsko naložbo in ker gre za prodajo na obmejnem območju. Ali bodo postopki stekli odvisno od strukturiranja nove vlade in pozicije SMC v njej, so lahko ugibanja.

Terme Lendava prodaja finančni holding Sava, v kateri ima SDH 22,56 odstotni lastniški delež. SDH prodaji Term Lendava ni nasprotovala in je ni ustavila, ker da, tako so zapisali pred časom, spoštujejo meje korporativnega upravljanja in pristojnosti organov vodenja in nadzora družb v upravljanju. Formalno naj bi devet milijonski posel dokončali v začetku prihodnjega leta.

Terme Lendava so namreč bile pred leti pripojene Savi Turizem, hčerinski družbi Save, d. d., zato bodo morali za izpeljavo posla ustanoviti novo družbo in nanjo prenesti prodajano premoženje. To pa zajema hotel Lipa, apartmajsko naselje, kamp, hotelske bazene in zemljišče. Zemljišče se nahaja med kampom in občinsko parcelo v smeri vasi Trimlini, tu pa naj bi zgradili športno-turistični kompleks za športni turizem in za delovanje nogometne akademije.

VIR: Vesnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Rok za prijave potekel že aprila. Sedanja najemnica Magdalena Rudaš še brez obvestila, ali je njeno družinsko podjetje uspelo s ponudbo.

Turistična zveza Lendava vabi je marca objavila javni razpis za zbiranje ponudb za najem gostinskega lokala v notranjosti stolpa Vinarium v velikosti skoraj 200 kvadratnih metrov in zunanjih lesenih gostinskih objektov ob stolpu, in to samo za dobo enega leta.

Rok za prijave je potekel prve dni aprila, vendar dosedanja najemnica lokala Magdalena Rudaš iz Radmožancev sploh še ni prejela obvestila, ali je njihovo družinsko podjetje uspelo s ponudbo na tokratni razpis ali ne. Ne drži informacija, ki se je razširila v javnosti, da niso več zainteresirani za najem, pove Rudaševa. Res pa je, da bo zaradi njene skorajšnje upokojitve dejavnost nadaljevala hčerka.

Odločilni domači izdelki
Rudaševa je gostinsko ponudbo v razglednem stolpu Vinarium prevzela avgusta 2015, le nekaj dni pred uradnim odprtjem Vinariuma 2. septembra. Med štirimi ponudniki, ki so se prijavili na takratni razpis lendavske občine, je bila najbolj prepričljiva zaradi domačih pekovskih izdelkov in slaščic, po katerih družina slovi v domačem in širšem okolju.

Uradne poti so marsikdaj dolge in zapletene
Rudaševa se je na razpis prijavila kot nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, s tem da je za izvajanje gostinske dejavnosti v stolpu ustanovila svoje podjetje. Takrat je upala, da bodo pridobili številne lokalne ponudnike vina, hrane in drugih pridelkov, s katerimi bi obogatili ponudbo v lokalu. "Zdaj lahko povem, da ni bilo vse tako, kot smo si želeli," je povedala Rudaševa.

Težave s ponudniki
Ugotavlja, da so uspeli pritegniti lokalne ponudnike vin tako iz Lendavskih goric kot tudi z Goričkega, veliko težje pa je bilo z drugimi. Ob lastnih pekovskih izdelkih imajo le še stalnega ponudnika suhomesnih izdelkov, česa drugega pa jim ni uspelo dobiti.

"Ljudje znajo marsikaj narediti, težava pa je, ker nimajo registrirane dopolnilne dejavnosti ali domače obrti, zato njihovih pridelkov ne moremo prodajati. Upoštevati je namreč treba uradne poti," pove.

Drugi problem pa je, da imajo nekateri ponudniki premajhne količine nekega izdelka, zato ne morejo zagotavljati celoletne ponudbe, občasna ponudba pa ni nikoli dobro sprejeta pri kupcih.

Kdaj bo znan nov najemnik gostinskega lokala v stolpu, smo vprašali tudi Turistično zvezo Lendava vabi, saj se Rudaševi najemna pogodba izteka septembra, vendar smo do priprave članka ostali brez odgovora.

VIR: Vecer.com / foto N. Juhunov

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti je zavrglo kazensko ovadbo lendavske policijske postaje, ki je bila vložena zoper Alena Dominića zaradi suma storitve kaznivega dejanja tatvine. 

Kot smo že poročali, gre za spor med vodstvom lendavske občine in lendavsko območno organizacijo Socialnih demokratov, ki je v Lendavi letos organizirala kresovanje. Na prireditvi sta odpovedala dva od treh agregatov za električno energijo, ki so si jih organizatorji izposodili pri lendavskih gasilcih. Zato so se priklopili na vtičnico na bližnjem kandelabru in s tem po podatkih Dominića povzročili za 2,5 evra stroškov.

O zadevi so po kresovanju obvestili občino, vendar so se tam vseeno odločili, da na policijo podajo predlog za kazenski pregon. Tako je bila podana kazenska ovadba zoper vodjo prireditve-Dominića, sicer podpredsednika lendavske območne organizacije Socialnih demokratov. Na dogajanje so se po našem poročanju o zadevi odzvali tudi na lendavski občini, kjer pravijo, da ne gre za stroške, temveč za povzročanje splošne nevarnosti. Kakor koli že, tožilstvo je ovadbo zavrglo in s tem zaključilo ta spor, ki je bil v prvi vrsti predvsem lokalno-politične narave. 

VIR: Vesnik.si / Foto : FB/SDlendava

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sledi vodijo v turistično in zdraviliško mesto Miskolc - MNV, ki je po svoji funkciji podobna SDH, upravlja z državnim premoženjem vrednim 17 bilijonov forintov .
Za nakupom Term Lendava najverjetneje stoji MNV - Magyar Nemzeti Vagyonkezelő, Zrt, ki je po svoji funkciji podobna SDH, slovenskemu državnemu holdingu, deluje pa pod okriljem madžarskega ministrstva za nacionalni razvoj. MNV lastniško upravlja z državnim premoženjem, ki je vredno 17 bilijonov forintov, to pa je približno 50 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda Madžarske. Ključna naloga MNV je vsestranska skrb za strateške naložbe in pridobivanje nepremičnin za nacionalne potrebe, pod njenim okriljem pa je 500 družb, ki so v državni lasti, od tega 450 neposredno.

V portfelju MNV je navedena tudi družba v stoodstotni državni lasti Comitatus Borsod - Abaúj - Zemplén (Comitatus BAZ). Enako ime ima tudi administrativno ali upravno območje na severovzhodu Madžarske, županijsko središče pa je mesto Miskolc. Ime Comitatus pa se je  pojavilo tudi v poročanju nekaterih medijev kot ime kupca Term Lendava, ki jih je prodala Sava.  Predstavili so ga kot sklad, ki je v stoodstotni državni lasti. Toda prav iskanje informacij o delovanju županije  Borsod - Abaúj - Zemplén razkrije njeno aktivno vlogo pri ustanavljanju poslovnih združenj, tudi z namenom krepitve turistične dejavnosti. 

VIR: vecer.co / foto : Nataša Juhnov

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Odprta vrata, koncerti, nastop folklornih skupin, obisk starodobnih avtomobilov, ...
Minuli vikend je Lendava znova dokazala, da tudi majhno mesto lahko privabi velike kulturne dogodke, vredne pozornosti. Odprta vrata z brezplačnim ogledom mestnih muzejev in galerij, koncert hrvaške kantavtorice Luce in madžarske etno-jazz zasedbe Cirkusz-K, nastop folklornih skupin pri stolpu Vinarium, obisk starodobnih avtomobilov in še nekaj drugih prireditev je v mesto, ki vse boj postaja prepoznavno prav po svoji kulturni angažiranosti, pripeljalo številne obiskovalce, prireditev pa se množično udeležujejo tudi domačini.

V soboto, 21. julija, so svoja vrata za brezplačne oglede odprli Galerija - Muzej Lendava (GML), Muzej meščanstva, dežnikarstva in tiskarstva ter Sinagoga Lendava, ki ohranja spomin na v mestu in okolici živeče Žide in njihove potomce, ki so bili po drugi svetovni vojni dokončno pregnani.

V vseh ustanovah so bili nad odzivom obiskovalcev izjemno zadovoljni, saj so samo v soboto našteli okoli 600 obiskovalcev. Od tega jih je GML, ki domuje na lendavskem gradu, obiskalo okoli 330, kar je število, ki se ga ne bi branila marsikatera druga kulturna ustanova. Domačini in gostje iz vse Slovenije in tujine so tako dokazali, da je Lendava vse bolj zanimiva kot mesto kulture. Največ zanimanja v GML je seveda požela razstava grafik Marca Chagalla, ki bo v okviru cikla Velikani likovne umetnosti na ogled do konca oktobra. Ogled je vodil kustos GML Atilla Pisnjak, pod njegovim vodstvom pa so lahko obiskovalci dobili podroben vpogled v delo eminentnega ruskega umetnika, zlasti v razstavljene grafike s pretežno biblijskimi motivi.

Poleg Chagallovih del so si obiskovalci ogledali tudi druge razstave in zbirke. Med drugim omenimo razstavo malih plastik v bronu, ki nastajajo na vsakoletnih kiparskih kolonijah odlivanja v bron, doslej se jih je zvrstilo že 45, ter spominsko sobo slikarja in grafika Štefana Galiča, ki ponuja tako njegove grafike kot tudi njegovo izjemno zbirko več kot 2500 metuljev iz vseh koncev sveta, ki so bili umetniku tudi najbolj dragocen vir navdiha. Svojo spominsko sobo ima tudi György Zala, ki velja za enega najbolj znanih, delovnih in zavzetih kiparjev na prehodu stoletja. V kiparskih stvaritvah je utelesil mnoge junaške, a hkrati tragične trenutke in osebnosti madžarske zgodovine. Njegovo najbolj znano delo je nedvomno milenijski spomenik na Trgu herojev v Budimpešti.

Pomembna in ogleda vredna je tudi stalna zgodovinska razstava, odprta je od letošnjega junija, z naslovom Stoletja Lendave, ki prinaša vpogled v preteklost mesta. V kletnih prostorih so na ogled fotografije Arven Šakti Kralj Szomi, ki jih je umetnica naslovila Ne tu, ne tam in so del razstav, ki jih že tradicionalno odprejo na poletno muzejsko noč in so na ogled vse leto.

V soboto je bilo na gradu mogoče slišati pisano paleto tujih jezikov, prišli so obiskovalci iz sosednjih držav Hrvaške, Madžarske in Avstrije, pa tudi od drugod, svojega navdušenja nad gradom in mestom denimo ni skrival par iz Nizozemske.

Že dopoldan so grajsko dvorišče in stari del mesta preplavili bencinski hlapi starodobnikov, kakih petdeset se jih je pripeljalo z Madžarske in Slovenije. Srečanje so organizirali prijatelji starodobnih vozil Csepel-Pannónia Baráti Kör, med zloščenimi lepotci pa sta največ pozornosti pritegnila rdeče črni Ford Tudor 1928, katerega lastnik je Pálfy Márton iz Dunavarsány in MG nežno smetanaste barve iz leta 1961, s katerim se je pripeljala njegova žena Pálfiné Magdolna.

Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji dobre glasbe, že v petkovem večeru je na grajskem dvorišču, ki se je izkazalo za imenitno prizorišče majhnih, intimnih koncertov, obiskovalce očarala hrvaška pevka in kantavtorica Lucije Ćustić Luce. Pevka čarobnega glasu, ki v baladno obarvanih pesmih očara z izpovednimi, pretežno ljubezenskimi besedili, je poslušalce, kakih devetdeset se jih je zbralo na dvorišču, osvojila z dekliškim šarmom in humorjem, s katerim je začinila malce zasanjano vzdušje.

Sobotni večer pa so v okviru Etnolenda zaključili gostje iz Madžarske, etno - jazz trio Cirkusz-KA, ki svoj navdih črpajo iz madžarskih iz ciganskih ljudskih pesmi, tokrat pa je prevladovalo jazz muziciranje. Večer za sladokusce, v katerem je kuliso glasbi odlično odigralo dvorišče pred Centrom Banffy.

Živahno je bilo tudi pred stolpom Vinarium, kjer potekajo številne prireditve ljubiteljskih skupin, tokrat so se predstavili RD Romano Jilo Dolga vas in Romska glasbena skupina Romano Glauso iz Pušče ter FS Proleter - folklorna skupina iz Sarajeva v sodelovanju z Mednarodnim FF Beltinci.

Vir: prlekija-on.net / Foto: Tomaž Galič in Martina Magdič

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na skrajnem severovzhodu Slovenije, tam v samem kljunu kokoške, leži Lendava. Nad njo se dviguje grad, v katerem domuje Galerija-Muzej Lendava, ki že nekaj let pripravlja razstave iz cikla Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu.

Lani, ko so gostili razstavo del Salvadorja Dalíja, so imeli kar 20.000 obiskovalcev.
"Že vrsto let odlično sodelujemo s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji v Evropi. Plod tega sodelovanja so razstave, ki predstavljajo eno redkih priložnosti, da se domači, slovenski in širši javnosti vsako leto predstavi vsaj en avtor od nepogrešljivih imen svetovne antologije likovne umetnosti," pravi Dubravko Baumgartner, slikar in kustos ter novi direktor Galerije Muzeja Lendava.

Vlogo direktorja je prevzel pred kratkim. "Pred tem sem 14 let delal v zavodu kot kustos in grafični oblikovalec. V teh letih sem imel veliko srečo, da sem imel priložnost spoznati prijetne ljudi, izjemne umetnike, galeriste, zbiralce in ljudi, ki s srcem in dušo živijo za umetnost. Predvsem pa, da sem lahko sodeloval pri organizaciji in pripravah likovnih kolonij v Lendavi in odmevnih razstav umetnikov svetovnega slovesa, kot so Rembrandt, Picasso, Miró, Dalí, Goya, Vasarely, Mucha." Trenutno je v lendavskem gradu na ogled razstava del Marca Chagalla, ki jo lahko ujamete do 31. oktobra.

Ob tem smo se z Baumgartnerjem pogovarjali o njihovem razstavnem programu, izzivih in ciljih. Več pa v spodnjem pogovoru.

Kako voditi osrednjo kulturno ustanovo v mestu, ki ne šteje niti 10.000 prebivalcev?
Voditi javni zavod Galerija-Muzej Lendava ni preprosto opravilo. Trudim se po najboljših močeh in znanju. To delo me veseli in mi prinaša nove izzive, ter nova spoznanja in širitev osebnih obzorij. Pričakovanja javnosti so iz leta v leto večja. Vsako leto je več obiskovalcev lendavskega gradu, med njimi vse več takih, ki se radi vračajo in nestrpno pričakujejo naslednje razstave. Naš cilj je, da bi bili vsako leto boljši in bolj prepoznavni v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru. Prizadevamo si, da v Lendavi ustvarimo pomembno središče likovne umetnosti.

Pa vendar je razstava Salvadorja Dalíja na lendavskem gradu samo lani imela kar 20.000 obiskovalcev? Čemu pripisujete tak uspeh?
Ni veliko galerij, ki gostijo tovrstne razstave, vendar je v zadnjih letih med njimi prav Lendava. Prepričan sem, da je to vsekakor magnet za množice ljubiteljev likovne umetnosti, saj so zagotovo razlog za obisk mesta. To lahko argumentiram s preteklimi tovrstnimi razstavami, ko se je vidno povečalo število obiskovalcev. Rekord za naš zavod je bila lanska razstava Salvadorja Dalíja, ki je privabila več kot 20.000 obiskovalcev, kar je še dokaz več o uspešnosti projekta. Za primerjavo lahko povem, da si je, ko smo pred desetletjem začeli cikel, leta 2009 razstavo Victorja Vasarelyja ogledalo nekaj več kot 2.000 ljudi. Z leti smo v kolektivu pridobivali znanja in izkušnje, na kakšen način pridobiti pozornost obiskovalcev, in zdaj se že počasi vidijo sadovi vztrajnega in trdega dela. Moram pa vsekakor omeniti, da sta nas pri naših prizadevanjih podprla lokalna skupnost in Ministrstvo za kulturo RS, kar je olajšalo naše delo in tako pripomoglo k rasti in prepoznavnosti projekta.

Poleg tega je GML najbolje obiskana galerija na vzhodnem delu Slovenije. Če so v mariborskem UGM-ju lani našteli 20.000 obiskovalcev, ste jih vi 28.000. GML je tako rekoč fenomen in vzorčni primer, da je mogoče tudi v majhnem mestu prirediti velike kulturne dogodke. Ni pa bilo vedno tako. Kdaj in s čim ter zakaj je začel naraščati obisk na lendavskem gradu?
Likovna umetnost oblikuje kulturno podobo Lendave in je nepogrešljiv del turistične ponudbe. Galerija-Muzej Lendava se s kakovostnimi razstavami nacionalnega in mednarodnega pomena trudi povezati kulturo in turizem, zgodovino in sodobnega evropskega obiskovalca. S sodelavci se že vrsto let trudimo zagotavljati kakovosten program, ki ni zanimiv le za lokalno in regionalno prebivalstvo, temveč si vse bolj želimo nagovoriti občinstvo na državni oz. mednarodni ravni. Menim, da nam to odlično uspeva, ne zgolj s ciklom Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, temveč tudi z mednarodnima likovnima kolonijama LindArt in odlivanje v bron ter z drugim zelo obsežnim in kakovostnim programom.

Kolikšen pa je delež lokalnega prebivalstva v tej številki 28.000?
Po moji oceni se ta delež giblje nekje okoli 15 odstotkov, kar pa je po moji presoji še vedno premalo, namreč ob takih razstavah svetovno znanih umetnikov ne bi smelo biti občana, ki ne bi videl razstave. Zavedam se, da vsakogar to ne zanima, pa vendar so tovrstne razstave značilne za velike prestolnice in mi ta imena prinašamo praktično občanom pred hišni prag in jim dajemo možnost, da dela vrhunskih avtorjev spoznajo iz prve roke. Da bi ta delež povečali, se lotevamo novih prijemov in skušamo domačine nagovoriti z dodatno programsko ponudbo, kot so koncerti, javna strokovna vodstva ob dnevih odprtih vrat, likovne delavnice, muzejske urice, forumi … In ne nazadnje se lotevamo projekta grajske kavarne. Želimo si, da bi lendavski grad postal mesto za vrhunska likovna doživetja, izobraževanja in sproščena druženja, skratka kraj, kjer bi se ljudje dobro počutili.

Ali na obisk vaših razstav vplivajo imena, ki jih gostite, ali je za to "kriva" tudi druga ponudba v mestu in okolici?
Čeprav Lendava spada med manjše kraje, smo zaradi obmejnega območja intenzivno vpeti v več kulturnih okolij, kar nas še posebej bogati. Mislim, da je naša obmejna lega in multikulturnost kraja naš velik plus. Smo v središču srednjeevropskega prostora med pomembnimi prestolnicami: Zagreb, Budimpešta, Dunaj in Ljubljana. Prav ta vmesni prostor oz. vrzel Galerija-Muzej Lendava uspešno zapolnjuje s svojimi projekti svetovno znanih umetnikov. Ta žanje zanimanje domačih in tujih ljubiteljev umetnosti, ki lahko razen v umetnosti uživajo tudi v raznoliki turistični in kulinarični ponudbi mesta in okolice. Naj samo omenim, da je Lendava svetovna prestolnica bograča in kraj, kjer se z vrha razglednega stolpa sredi lendavskih goric pogled razteza v štiri dežele.

GML je pomemben akter pri pripravi kandidature Lendave za naziv EPK 2025. Kako Lendavčanke in Lendavčani sprejemajo to kandidaturo?
To je kar težko vprašanje, to bi morali vprašati njih. Mislim pa, da so Lendavčanke in Lendavčani ponosni na svoje mesto in prav tako s ponosom in vnemo sprejemajo izzive, ki jih prinaša priprava na kandidaturo. EPK bi mestu in regiji zagotovo dal nove priložnosti, zagon, spodbudo, moči in sredstva za uresničitev gospodarskih in kulturnih projektov

Je oziroma bo mesto pripravljeno ob morebitnem uspehu kandidature za EPK?
Mesto se že intenzivno pripravlja na kandidaturo in vse moči in znanja vlaga za dosego naziva EPK 2025. Zavedamo se, da je pot do tja dolga in strma, a smo entuziasti in prepričani, da s skupnimi močmi, povezani zmoremo tak podvig, ki bi naš kraj zagotovo ponesel na višjo raven in izboljšal kakovost življenja ter utrip v kraju. Ne nazadnje mesto že letos v sklopu festivala Poleti v Lendavo v poletnih mesecih gosti nekaj več kot 170 različnih kulturno-glasbeno-gledaliških dogodkov, ki poživijo mestni vsakdan. Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da se pripravlja tudi projekt za nov kulturni center s knjižnico, ki bo nastal na temeljih nekdanje Blagovnice v Lendavi.

Zdi se, da letošnjega festivala Poleti v Lendavo, če ne bi bilo kandidature za EPK, ne bi bilo. Vsaj ne v tako široko zastavljeni kulturni ponudbi, kakršna se letos izvaja. Del te ponudbe je tudi lendavski grad. Nekaj dogodkov je že za nami. Kakšen je bil odziv?
Želimo si, da bi zavod GML odigral pomembno vlogo pri snovanju, sooblikovanju in izvajanju novih kulturnih smernic in vsebin pri oživljanju mesta, ki v veliki meri vpliva na kakovost življenja v lokalni skupnosti. Menim, da je tovrstna bogata kulturna ponudba, ki se izvaja v sklopu festivala, pomemben del priprav in uresničitev zadanih ciljev ob kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture 2025. V mestu se na različnih lokacijah in ustanovah praktično vsak dan odvija kak kulturni dogodek. Med ponudniki programov je tudi Galerija-Muzej Lendava, ki tokrat ponuja širok spekter dogajanj. Kulture že(l)jne razvajamo z različnimi likovnimi in muzejskimi razstavami, s koncerti priznanih glasbenikov na dvorišču lendavskega gradu, z likovnimi delavnicami in mednarodnimi kolonijami, s forumi in predavanji. Ne nazadnje pa tudi s sproščenim druženjem in klepetom v sklopu priložnostne kavarne tako imenovane Chill on the Hill ter drugim dogajanjem. Odziv do zdaj je bil presenetljivo dober, kar pomeni, da si ljudje želijo sprememb. To nas veseli in potrjuje, da smo na dobri poti.

Atelje LindArt je letos prenovljen. V čem je njegova letošnja posebnost?
Projekt Atelje LindArt temeljji na dolgoletni tradiciji organizacije likovnih kolonij in delavnic v Lendavi (45 let Mednarodne likovne kolonije Lendava – odlivanje v bron in 22 let Mednarodne likovne kolonije mladih umetnikov LindArt). Zavod ima bogate izkušnje pri izvedbi tovrstnih projektov in si v prihodnje prizadeva nadgraditi zastavljene cilje. Vsakoletno organiziranje likovnih kolonij nas potrjuje v želji po novih izzivih ter zanimanju za razmere znotraj sodobne umetnosti, kakor tudi o tem, kako se najmlajša generacija sooča z njimi. Letos je zavod GML od Občine Lendava prejel v upravljanje nekdanjo šolo pod lendavskim gradom z namenom, da se za objekt najdejo nove vsebine in programi. Naša ideja ob tem je bila, da se uporabi za rezidenčne ateljeje in delavnice. Ateljeji so tako letos prvič zaživeli v juniju, ko smo začeli likovno delavnico LindArt Junior. Iniciativa zavoda je bila, da spodbudi razvoj ustvarjalnega razmišljanja pri najmlajših. Namen delavnice je iskanje mladih likovnih talentov, spodbujanje in formiranje nove, mlade generacije umetnikov v občini Lendava. Pri projektu so kot mentorji sodelovali likovni pedagogi, umetniki iz okolice Lendave. Učenci so tako imeli priložnost spoznati različne slikarsko-grafične tehnike in likovna dela Marca Chagalla. Pestro likovno dogajanje nadaljujemo z likovno kolonijo LindArt, ki se je začela na začetku julija in bo trajala vse do konca septembra. Letošnji LindArt prinaša povsem prenovljeno vsebinsko zasnovo, ki bo mestu prinesla svojevrstno galerijo kipov v mestnem parku. Letos smo se povezali z likovnimi akademijami iz Ljubljane, Zagreba, Bratislave, Budimpešte in Pécsa in na ta način ustvarili svojevrsten most med omenjenimi ustanovami in jih tako privedli do tesnejšega sodelovanja. Iz vsake akademije smo po priporočilu profesorjev povabili po enega študenta, absolventa kiparstva, ter njegovega mentorja/profesorja pri projektu. Med pomembne cilje projekta sodi promocija umetnika, dela, kraja in aktivnosti, približanje sodobne umetnosti "preprostemu človeku", kakor tudi bogatitev likovne zbirke GML-ja in vizualne podobe mesta. V ta namen smo odprli vrata ateljejev in tako zagotovili mestnemu prebivalstvu kakor tudi obiskovalcem, ki jim je umetnost blizu, dostop in komunikacijo z umetnikom in umetniškim delom. Javnosti predstavljamo, kako nastaja skulptura – od ideje – skice vse do umestitve v javni prostor, obenem pa jih seznanjamo z različnimi kiparskimi materiali in tehnikami. V ta namen vsak četrtek organiziramo večerna družabna srečanja in pogovore z mladimi umetniki in profesorji, ki jih vodijo priznani domači in tuji umetnostni zgodovinarji in kritiki.

Za zaključek: kaj sledi po Marcu Chagallu?
Naslednje leto bomo na lendavskem gradu gostili dve zanimivi razstavi v ciklu Velikani svetovne likovne umetnosti. Prvo v spomladansko-poletni sezoni tj. Hundertwasser in Shoichi Hasegawa, drugo v jesensko-zimskem terminu, tj. Christo. Predstaviti želimo dela, ki v slovenskem prostoru še niso bila predstavljena in bodo zanimiva za naše obiskovalce.

VIR: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je pred kratkim javno “pozvala” gospodinjstva, da izrazijo interes oz. potrebo dostopa do koriščenja širokopasovnega priključka. Občina si namreč prozadeva omogočiti vsem občanom možnost dostopa do širokopasovnih priključkov visokih hitrosti.

Priključki za dostop do interneta in drugih širokopasovnih storitev, ki bodo v prihodnosti ključnega pomena za razvoj družbe!

Širokopasovna omrežja prihodnosti so danes ključna za razvoj družbe, vzpostavljeni pogoji pa omogočajo opravljanje sodobnih rešitev na mnogih področjih (e-zdravstvo, e-uprava, storitve v oblaku, itd.).

Do podatkov (potreb) kar preko anketnega vprašalnika!

Anketni vprašalnik je tisti, s pomočjo katerega občina želi priti do kakovostnih podatkov, s pomočjo katerih bo pripravila načrt gradnje širokopasovnega omrežja. Poraja se seveda vprašanje, kakšno povratno informacijo bi lahko občina pri tem dobila oz. koliko gospodinjstev se bo na ta poziv občine odzvalo? Poraja pa se tudi vprašanje ali bodo občani imeli dovolj znanja, da anketni vprašalnik izpolnijo?

VIR: http://novice.najdi.si