Podrobnosti
Kategorija: Novice

Po Nogometnem klubu Nafta Madžari tudi lastniki Term Lendava. Na prvem mestu madžarščina, šele potem slovenščina.
Osrednja tema pogovorov v Lendavi in okolici te dni je prodaja še ene nepremičnine, tokrat Term Lendava. Lastniki še ene pomembne družbe v Lendavi postajajo Madžari.

Da se v pomurskem delu Sava Turizma nekaj dogaja, je bilo jasno že letos zgodaj spomladi. Takrat so nas dobri poznavalci razmer znotraj pomurskih term opozorili na spremembo pri vpisu zastavnih pravic oziroma hipotek na premoženju posameznih term znotraj Sava Turizma. Že pred meseci smo iz zanesljivih virov izvedeli, da je sicer s hipotekami obremenjeno premoženje Term Lendava prosto vseh bremen in da so bile zastavne pravice iz Lendave prenesene na premoženje Term 3000 iz Moravskih Toplic. To je aprila letos med tukajšnjimi občani, zlasti med nekaterimi zaposlenimi, povzročilo pravo malo paniko, saj so se razširile govorice, da so Terme Lendava predmet prodaje, a lastnik Sava Turizem, d. d., takrat tega ni potrdil.

Ponudili 2 milijona evrov več
Izkazalo se je, da so Terme Lendava prodane madžarskemu interesentu, ki naj bi ponudil za dva milijona evrov več od slovenskega. Neuradno naj bi Terme Lendava šle v madžarske roke za osem milijonov evrov.
Zgodba z lendavskimi termami je nekoliko nenavadna in v nasprotju z napovedmi vlade pred nekaj leti. Takrat je DUTB, na katero je bilo preneseno premoženje prezadolžene Save, začela iskati ustreznega in kompetentnega kupca. Vlada je takrat z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom na čelu uvrstila Savo Turizem med strateške državne naložbe, ki niso na prodaj. Očitno SDH kot upravljavec državnih naložb nima kapitala za dokapitalizacijo Save Turizma, zato ta rešuje svojo zadolženost z odprodajo premoženja. »Za Terme Lendava je bilo več povpraševanj. Na koncu smo začeli pogovore z najugodnejšim ponudnikom. Sklenili smo dogovor, kako realizirati potencialno prodajo. Poslov do realizacije ne komentiramo,« so kratko sporočili iz Save Turizem.

Tudi NK Nafta
Ob najnovejšem nakupu Madžarov na lendavskem območju pa so dodatno razočarani tamkajšnji večinski prebivalci – Slovenci. »Zdi se mi, da naša Lendava počasi prehaja v roke ne slovenskih, temveč Madžarov iz Madžarske, ki so pokupili veliko objektov in nepremičnin, tudi nogometni klub,« pravi znani Lendavčan Bojan Babič. »Tukaj se res ne more veliko narediti, če nekdo drug vlaga oziroma investira in kupuje. Lahko bi se več naredilo pri upoštevanju zakonov glede rabe slovenskega jezika, slovenske zastave, različnih napisov ipd. Različne razstave potekajo v madžarščini, med drugim Pomurski galop postaja madžarski, ker je vse v madžarščini in se domači turisti iz term raje obračajo in zapuščajo prireditev, saj ničesar ne razumejo. Nimam nič proti madžarščini, a me moti, da se izriva slovenščina, ne le na prireditvah in dogodkih, temveč tudi po mestu, kjer so napisi najprej v madžarščini, spodaj pa v slovenščini,« pravi Babič.

Ni pa Babič edini, ki ga motijo nekatera zadnja dogajanja na lendavskem območju, zlasti ob prodaji in prevzemu številnih lendavskih nepremičnin in podjetij, tudi NK Nafta. Enako misli več drugih, ki pa se ne upajo izpostaviti. Tako smo slišali, da se »okupacija v civiliziranih državah danes izvaja z denarjem, ne vojno in nasiljem«, Lendavčanka se je spraševala, »od kod Madžaru, ki kupuje terme, toliko denarja« ter ali bo poslej za zaposlitev v Termah Lendava obvezno znanje madžarskega jezika, ker ga Slovenci z lendavskega območja ne znajo. »Tukaj gre za najmanj upravičen dvom zlorabe denarja za neresnično avtohtonost,« dodaja eden izmed sogovornikov, ki se sprašuje, ali so se Terme Lendava kupile z nepovratnimi sredstvi madžarske države, kot je to bilo s prostori trgovine Mercator v Tomšičevi ulici v Lendavi.

VIR: slovenskenovice.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi se je v organizaciji Galerije - Muzeja Lendava (GML) začela 23. mednarodna likovna kolonija mladih umetnikov Lindart, na kateri sodelujejo študenti likovne umetnosti iz petih držav, do konca septembra bodo ustvarjali vsak po en mesec ob sodelovanju profesorjev fakultet. Posebnost likovne kolonije je v zadnjih letih bila, da so sodelujoči iz Slovenije in tujine ustvarjali v parih, ki jih je določil žreb, letos pa bodo v treh mesecih gostili študente, ki bodo ob pomoči profesorjev likovne umetnosti ustvarili kiparsko delo. "Prvi kipar, ki že ustvarja na lendavskem gradu, je Balasz Sarkany, svoje likovno delo pa izdeluje pod mentorstvom profesorja Colina Fosterja. Oba prihajata z univerze v madžarskem mestu Pecs. Foster je Anglež, ki živi na Madžarskem. Do konca septembra se bodo izmenjevali še štirje mladi kiparji, ki končujejo študij, in štirje profesorji z likovnih akademij v Ljubljani, Budimpešti, Bratislavi in Zagrebu," je povedal direktor GML Dubravko Baumgartner. Sodelujoči profesorji pa bodo konec avgusta ustvarjali kiparska dela na 46. mednarodni likovni kolonij Lendava – odlivanje v bron. Med pomembne cilje projekta sodi promocija umetnika in mesta, približanje sodobne umetnosti širši javnosti ter tudi bogatitev likovne zbirke GML in vizualne podobe mesta.

Druženje z umetniki in profesorji
Mladi umetniki bodo, pravi Baumgartner, svoja dela ustvarjali v različnih materialih, Balasz Sarkany na primer v marmorju, umetniška dela pa bodo nastajala še v poliestru, nerjavnem jeklu, železu in betonu. Ustvarjajo na grajskem dvorišču in v prostorih nekdanje meščanske šole pod lendavskim gradom. "V GML pa organiziramo tudi druženje s sodelujočimi mladimi umetniki in profesorji, da bi tako njihovo delo še bolj približali domačinom in obiskovalcem mesta. Prvo tako srečanje je bilo prvi četrtek v juliju," pove Baumgartner. Letos so tako povsem prenovili vsebinsko zasnovo likovne kolonije, nastala kiparska dela pa bodo razstavljena v mestnem parku in bodo pomenila svojevrstno galerijo na prostem.

Promocija umetnikov in mesta, približanje sodobne umetnosti širši javnosti
Na mednarodni likovni koloniji mladih umetnikov Lindart Lendava so doslej gostili okoli 130 mladih ustvarjalcev z različnih koncev sveta, dodaja Baumgarnter, ustvarjali so vsakokrat deset dni, ob koncu kolonije pa so njihova dela predstavili na razstavi. Obiskovalci odprtja razstave so na lističe napisali imeni avtorjev del, ki so jim bila najbolj všeč, ta pa sta potem tudi imela skupinsko razstavo svojih del na lendavskem gradu. Sodelujoči so ustvarjali v tandemu, tako da sta avtorja vsakega likovnega dela dva.

Mnogi že uveljavljeni umetniki
Vsi udeleženci so končali izobraževanje ali pa so se še izobraževali na področju likovne umetnosti ali likovne pedagogike. "Mnogi so sedaj že uveljavljeni umetniki, nekateri pa so se v Lendavi pozneje udeležili še mednarodne likovne kolonije odlivanja v bron." Likovno kolonijo Lindart je ustanovil prejšnji direktor Galerije - Muzeja Lendava Franc Gerič, da bi tako spodbujali in izobraževali mlade umetnike iz Slovenije in tujine. "Med njimi sem bil tudi sam in sem se na likovni koloniji veliko naučil, kar mi je potem koristilo pri izobraževanju na fakulteti in v poznejšem ustvarjanju. Sodelujoči umetniki so bili tudi iz Združenih držav Amerike, Tajske in Japonske," pove Baumgartner. Lani in letos pa so se z likovno kolonijo Lindart Junior posvetili še spodbujanju mlajših likovnih ustvarjalcev, dijakov srednjih šol, mladih talentov, ki jih zanima likovna umetnost.

VIR: VECER.com / Jože Gabor

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Razlogi, zakaj Igor Kolenko ni več direktor lendavskega Bogračfesta, niso znani, niti to ne, kdo naj bi ga nadomestil. V organizacijo Bogračfesta se letos vključuje tudi Zavod za turizem in razvoj Lendava.

Igor Kolenko, ki je bil vse od začetne prireditve leta 2005 prvi človek Bogračfesta, znane lendavske etno-kulinarične prireditve, po naših informacijah ni več direktor festivala. Sam tega ni zanikal, vendar o razlogih in načinu, kako so se z ekipo razšli, zaenkrat ne želi govoriti za javnost. 

Objavljen razpis za letošnje tekmovanje v kuhanju bograča Bogračfest 2018 prinaša še nekaj drugih sprememb. Organizator prireditve je tako kot doslej Turistična zveza Lendava vabi, vendar zdaj v sodelovanju z Zavodom za turizem in razvoj Lendava, dogajanje pa bo potekalo tudi dan pred in dan po tekmovalnem dnevu, ki bo v soboto, 25. avgusta.

Prijavnina znaša 125 evrov in je nižja kot lani, nižja pa je zaradi tega, ker glede na pravni status organizatorjev pri prijavnini ni treba plačati davka na dodano vrednost. Tekmovališče bo tudi tokrat  v starem mestnem jedru vzdolž Glavne ulice, tekmovalnih mest pa bo sto.

Razpis več ne zajema tekmovanja poslovnih ekip, odmerjeni prostor za posamezno tekmovalno ekipo pa bo samo 12 do 15 kvadratnih metrov, medtem ko je bil lani odmerjeni prostor velik 25 kvadratnih metrov oziroma za poslovne ekipe 50 kvadratnih metrov. Tudi letos se bo ocenjevala jed in tekmovališče, v to pa se bo na novo vključilo tudi ocenjevanje upoštevanja pravil.

VIR: Vesnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Od konca junija, kar sovpada z obiskom uprave Save v Lendavi in prodajo tamkajšnjih term, je bremen prosta tudi parcela, ki je v Lendavi predvidena za nogometno akademijo.

Prodajo Term Lendava v lasti družbe Sava Turizem je tako mogoče povezati s projektom gradnje infrastrukture za delovanje nogometne akademije. Zadnje dni junija je namreč bila brisana plomba na štiri hektarje velikem kmetijskem zemljišču v lasti podjetja Sava Turizem, ki je sosednja parcela obstoječega turističnega kompleksa v smeri proti vasi Trimlini. Obremenitev te nepremičnine, ki sicer znaša 13,9 milijona evrov, so imele tri banke, in sicer Abanka, Sberbank in Gorenjska banka. Kot smo že poročali, je lastnica naslednje parcele v velikosti skoraj petih hektarjev lendavska občina. Aprila je namreč župan Anton Balažek s predsednikom Nogometnega društva Lendava 1903 Gáborjem Végom sklenil pogodbo o podelitvi stavbne pravice. Druga pogodba, sklenjena februarja med občino in društvom, pa se je nanašana na podelitev stavbne pravice za zemljišče v velikosti dobrih šestih hektarjev ob Dvojezični srednji šoli Lendava.

Namesto kmetijskih zemljišč, bogata nogometna infastruktura
Nogometna akademija naj bi torej infrastrukturo imela na dveh lokacijah. Dve nogometni igrišči z umetno travo za vadbo in za tekme mlajše selekcije pri srednji šoli ter osrednje igrišče na lokaciji za Termami Lendava. Tukaj naj bi stal objekt za upravne prostore s prenočišči oziroma dijaškim domom ter tri velika nogometna igrišča, eno od teh pa bi imelo tudi tribuno. Čeprav gre za kmetijska zemljišča, je območje med Termami Lendava in vasjo Trimlini v prostorskih dokumentih občine že namenjeno za turistično in športno dejavnost.

Več o prodaji Term Lendava pa si lahko preberete na spodnji povezavi:

https://www.vestnik.si/neuradno-terme-lendava-v-madzarskih-rokah-6518543

 

VIR: Vesnik.si / Foto Vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zanje naj bi se zanimala tako slovenski kot madžarski kupec, a naj bi slednji ponudil dva milijona evrov več.

To, da se v pomurskem delu Savinega turizma nekaj dogaja, je bilo jasno že zgodaj spomladi. Takrat so nas dobri poznavalci razmer znotraj pomurskih term opozorili na spremembo pri vpisu zastavnih pravic oziroma hipotek na premoženju posameznih term znotraj Save turizma. Zanesljivi viri so nam potrdili, da je sicer s hipotekami obremenjeno premoženje Term Lendava prosto vseh bremen in da so bile zastavne pravice iz Lendave prenesene na premoženje Term 3000.

Dva ponudnika
To je bil eden od glavnih indicev, ki je nakazoval, da se bodo Terme Lendava prodajale. Neuradno smo tudi izvedeli, da sta se za Terme potegovala dva ponudnika. Eden naj bi bil domači, drugi pa iz sosednje Madžarske. Razlika v ponujeni ceni med domačim in tujim kupcem na bi bila dva milijona evrov. Madžarski kupec naj bi ponujal osem milijonov evrov. Kljub prizadevanjem, ne nam in ne dobrim poznavalcem, domačega ponudnika ni uspelo identificirati, saj naj bi za njim stal konzorcij s poštnim predalom. Prav tako zaenkrat nimamo uradne potrditve, ali je bila sklenjena pogodba o prodaji Term Lendava madžarskemu kupcu. Odgovore odnosov z javostmi s Sava Hotels & Resorts namreč še čakamo.

Zamenjati niso smeli niti žarnice
Prav tako o domnevni prodaji uradno niso seznanjeni zaposleni, a so nam potrdili, da je med njimi že znano, da je predpogodba glede prodaje Term Lendava že podpisana. Prav tako so že dlje časa slutili, da bodo terme prodali, saj so jim letos finance močno skrčili, v obnovo namreč niso ničesar vlagali, zamenjati naj ne bi smeli niti žarnice.

Nič več strateška naložba države
Zgodba z lendavskimi Termami je nekoliko nenavadna in v nasprotju z napovedmi vlade pred nekaj leti. Takrat je Družba za upravljanje terjatev bank, na katero je bilo preneseno premoženje prezadolžene Save, začela iskati ustreznega in kompetentnega kupca. Vlada je takrat z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom na čelu Savo turizem uvrstila med strateške državne naložbe, ki niso naprodaj. Očitno Slovenski državni holding, kot upravljalec državnih naložb (tudi strateških), nima kapitala za dokapitalizacijo Save Turizma, zato ta rešuje svojo zadolženost z odprodajo premoženja. Zanimivo, da se to ponovno dogaja v Pomurju. Prodajati so namreč začeli zdaj, ko več ni pogojev za izčrpavanje in pretok akumulacije.

VIR: Vesnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V soboto, 7. julija, se je s koncertom prekmurske skupine Ethnotrip nadaljevalo živahno dogajanje, ki v okviru festivala Poleti v Lendavo zapolnjuje dneve in večere malega pomurskega mesta. Skupina, ki navdih za svojo glasbeno ustvarjanje črpa iz slovenske in tuje ljudske glasbe, je med drugim predstavila tudi svoje prve povsem avtorske skladbe.

Na grajskem dvorišču pa se pričenja niz nedeljskih popoldnevov pod skupnim imenom Chill on the Hill, zaznamovanih s sproščenim klepetom v kavarniškem vzdušju, ki ga je tokrat popestril DJ Nitze s svojim glasbenim izborom.

Gledališka in koncertna dvorana Lendava je gostila izvrstne glasbenike, ki jih je pred skoraj desetletjem združila ljubezen do etno glasbe. Navdih so našli v bogati zakladnici glasbe iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Bosne, Velike Britanije in Rusije, preigravanje ljudskih napevov pa so hitro nadgradili z ustvarjanjem priredb in kasneje avtorskih del.

Na tokratnem koncertu v rodnem Prekmurju so predstavili tudi pet povsem avtorskih skladb, ki predstavljajo nov korak v njihovem ustvarjanju in bodo jeseni izšle na njihovem tretjem albumu. Skupina sodeluje s priznanimi pomurskimi poeti, naj omenimo Štefana Kardoša, Ferija Lainščka in Mojco Šipek, katerih poezija kar kliče po uglasbitvi v slogu, kakršnega je zgradila skupina Ethnotrip.

Vokalistka Tjaša Šimonka, katere lirične interpretacije odlikuje izjemen glas, ter instrumentalisti Miha Kavaš, Primož Kramberger, Aleksander Varga in Tomi Došen so na tokratnem dobro obiskanem koncertu očarali s pravo glasbeno poslastico, ki bo poslušalcem zagotovo še dolgo ostala v ušesih in predvsem v duši.

Več kot uspešno pa so utrli pot tudi vsem naslednjim skupinam, ki se bodo to poletje še predstavile na tem odru.

VIR: tv-as.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Dvojezična srednja šola Lendava

Tudi vseh petnajst dijakov, ki so poklicno maturo opravljali na Dvojezični srednji šoli Lendava, je bilo uspešnih. Vseh 23 točk sta zbrala dva dijaka Eva Jerebic in Filip Kóša, točko manj pa ima Martina Hozjan, vsi trije so s tem postali zlati maturantje in bodo prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo. Na šoli pa so dobili novih 11 kemijskih tehnikov ter dva strojna tehnika Poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) in dva ekonomska tehnika PTI.

Zaključni izpit pa je opravljalo 16 dijakov v štririh različnih programih. Dosegli so sto odsoten uspeh, ena dijakinja pa je dosegla maksimalno število točk 5 v programu Gastronomske in hotelske storitve.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Že zdaj dobivajo veliko vlog za zaposlitev iz Hrvaške, po 1. juliju jih pričukujejo še več. Pri njih delajo še Madžari in Anglež, med keramičarji tudi ženske.

V času velikega pomanjkanja delovne sile, še posebej za delo v gradbeništvu, je obmejni položaj s Hrvaško in Madžarsko pomembna prednost za podjetje. To ugotavlja tudi Sabina Sobočan, direktorica družbe Varis Lendava, katere osnovna dejavnost je proizvodnja dokončanih kopalnic. Splošna gospodarska rast in pospešena stanovanjska gradnja v zadnjih dveh letih sta skokovito povečali obseg dela, zaradi česar so v podjetju Varis tudi pospešeno zaposlovali. Lani so na novo zaposlili 80 delavcev različnih profilov in letos še 30, ti pa prihajajo na delo v Lendavo tudi iz Hrvaške in Madžarske. V celotni skupini Varis je zdaj zaposlenih 253 delavcev, potrebe po delavcih pa so še vedno velike. "Takoj bi zaposlili pet keramičarjev, pet monterjev, tri do pet zidarjev, približno pet pleskarjev, dva elektroinštalaterja, dva varilca ter od pet do deset delavcev brez poklica za delo v betonarni," je povedala Sobočanova, ki je vodenje družbe prevzela januarja 2015 ter s svojim stilom vodenja ter poslovnimi odločitvami dobro izkoristila priložnosti, ki jih je prinesla splošna konjunktura za rast podjetja.

Ustanoviti želijo svojo, Varis akademijo
Konec junija se iztečejo omejitve glede zaposlovanja hrvaških delavcev v Sloveniji. Kaj bo prost pretok delovne sile s Hrvaško pomenil za vaše podjetje?

Vsekakor bo to imelo zelo pozitivne učinke, saj bodo s prostim pretokom delovne sile odpadli zdajšnji dolgotrajni postopki, ki smo jih morali opraviti, preden smo sploh lahko zaposlili hrvaškega delavca. Najprej smo morali na zavodu za zaposlovanje preveriti, ali ni morda med iskalci zaposlitve kdo s poklicem, ki ga iščemo, in na osnovi tega smo lahko zaprosili za izdajo delovnega dovoljenja. To je potem trajalo mesec ali dva, mi pa smo delavca potrebovali takoj.

Že zdaj prejemamo veliko število vlog iskalcev zaposlitve iz Hrvaške, zaradi znanih omejitev pri zaposlovanju pa so doslej delo iskali pri nas predvsem delavci za delo v proizvodnji. Prepričana sem, da bomo v prihodnje postali zanimivi tudi za višje izobražen kader, na primer za inženirje, projektante, komercialiste in druge.

Kako večnacionalnost delavcev vpliva na delovno vzdušje v proizvodnji?

Mislim, da pozitivno. Skupaj delajo Hrvati, Madžari in Slovenci, imamo pa tudi Angleža, in prav zanimivo se je sprehoditi po proizvodnji ter slišati to komunikacijo v različnih jezikih. Večjezičnost pa je lahko tudi priložnost za zaposlene za učenje še drugega jezika.

Pozitivne učinke prinaša tudi zastopanost obeh spolov, saj gre za dopolnjevanje moških in žensk, torej različnih energij v delovni sredini. Ženske so tudi sicer s svojo natančnostjo in marljivostjo lahko zelo dobre v pregovorno moških poklicih, torej kot keramičarke ali pleskarke ali za fugiranje keramičnih ploščic.

Našteti poklici sodijo tudi med najbolj deficitarne pri nas. Kako vam uspe najti te delavce?

"Res v podjetju ves čas iščemo keramičarje, pleskarje, varilce in zidarje, vendar na trgu dela teh delavcev zelo primanjkuje. Zato smo se odločili za aktivno delovanje pri pridobivanju tega kadra. Lani smo sklenili dogovor in podpisali pogodbo z zavodom za zaposlovanje ter Ljudsko univerzo za izvedbo izobraževanja po programu Osnove polaganja keramičnih oblog. Strokovne delavce na zavodu smo prosili, da najprej poiščejo med iskalci zaposlitve tiste, ki jih ta poklic sploh zanima, v program prekvalifikacije pa so se vključili šele po tem, ko so tudi po ogledu naše proizvodnje ostali pri svoji odločitvi. V program izobraževanja, ki se je izvajal v marcu in aprilu 2018 in katerega praktični del je potekal pri nas v podjetju, se je vključilo 14 žensk in en moški. V tem letu načrtujemo še enak program izobraževanja za pleskarje.

Stike smo navezali že tudi s srednjo gradbeno šolo iz Maribora, s katere so nas tudi obiskali in si pogledali proizvodnjo. Prijetno sem bila presenečena ob informaciji, da se je pri njih zelo povečal vpis v prvi letnik za poklica keramičar in zidar, zdaj pa razmišljamo, kako bi lahko pri nas organizirali izvajanje praktičnega učenja. Prakso smo že tudi omogočili dvema učencema, ki zdaj na lendavski srednji šoli končujeta izobraževanje za pečarja, in smo jima ponudili tudi možnost zaposlitve pri nas. V sklopu teh aktivnosti in z namenom, da ustanovimo svojo, Varis akademijo, smo že tudi začeli izvajanje mentorstva za mlade, ki se bodo po končani šoli zaposlili pri nas, prav tako pa bodo delavci pred upokojitvijo postali mentorji nekomu, ki bo prevzel njihovo delo. V okviru akademije bomo izvajali tako interna usposabljanja kot usposabljanja z zunanjimi partnerji, pozornost pa bo bomo namenili tudi karierni in osebnostni rasti vsakega posameznika.

Ob plači tudi druge nagrade in dodatki
Dober kader pa je mogoče zadržati ali ga pridobiti tudi z dobrimi plačami. Kakšna je povprečna plača v Varisu?

Maja je povprečna bruto plača znašala 1490 evrov, torej je bila nekoliko pod republiškim povprečjem in nad povprečjem plač v gradbeništvu. Plača pri nas je sestavljena iz fiksnega dela, ki je odvisen od obsega dela in zahtevnosti nalog na delovnem mestu, ter iz variabilnega dela, ki se lahko mesečno spreminja in jo določa nadrejeni. Vemo, da vsak hodi v službo zato, da si zasluži plačo, saj se od tega živi, ob tem pa je vendar pomembno tudi zagotavljanje varnosti. Torej da delavec ve, da so plačani vsi prispevki, da prejme regres za letni dopust - tudi letos ga bomo izplačali v maksimalni višini -, da bo prejel nagrado za poslovno uspešnost preteklega leta in ob koncu leta še božičnico, med letom in ob koncu leta pa dobijo izplačan tudi dodatek za prisotnost. Na osnovi lanskih dosežkov in priznanj pa smo zaposlenim letos izplačali še posebno nagrado. Ob plači so torej za zaposlene pomembni tudi urejeno delovno okolje in ugodnosti, ki jih omogoča delodajalec. Pripravljamo tudi neformalna druženja in razne pozornosti na primer ob rojstvu otroka, zaposlenim, ki imajo otroke, stare do 15 let, pa pred novoletnimi prazniki podarimo za vsakega tudi vrednostni bon v višini 40 evrov.

Več na: Vecer.com  / Foto Jože Pojbič

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Stolp Vinarium Lendava je pred nekaj urami obiskala doslej najstarejša obiskovalka Radica Oblak, ki bo septembra dopolnila 105 let.

Vesela, da je obiskala lendavski konec in bila na vrhu stolpa, je Radica v spremstvu hčere in prijateljev brez zadržkov privolila tudi v fotografiranje.

 "Če me pripeljejo, pridem spet naslednje leto!" je dejala ob odhodu Radica, ki zadnjih 8 let živi pri hčeri na Bizeljskem in ima 5 vnukov, 11 pravnukov ter 2 prapravnuka.

VIR: POmurec.com / Foto : Vinarium

Podrobnosti
Kategorija: Novice

LindArt je dolgoletni projekt Galerije-Muzeja Lendava, v okviru katerega smo v več kot dveh desetletjih gostili okoli 130 mladih umetnikov iz različnih koncev sveta. Letošnji LindArt prinaša povsem prenovljeno vsebinsko zasnovo, ki bo mestu prinesla svojevrstno galerijo kipov na prostem. Namesto desetdnevnega skupnega likovnega ustvarjanja v parih, kakor je bila tradicija prejšnjih let, bodo letos v okviru LindArta mladi kiparji pod budnim očesom svojih mentorjev ustvarjali vsak po ves mesec. Ustvarjena kiparska dela pa bodo razstavljena v mestnem parku.

Prvi kipar je Balász Sárkány, ki ustvarja pod mentorstvom profesorja Colina Fosterja. Oba prihajata iz univerze v madžarskem mestu Pécs. V nadaljevanju ustvarjanja, ki bo potekalo do konca septembra, bodo Madžara zamenjali mladi kiparji iz likovnih akademij v Ljubljani, Budimpešti, Bratislavi in Zagrebu. Udeleženci LindArta bodo kiparili in ustvarjali v različnih materialih, poleg uvodnega kamna se nam obetajo tudi kipi iz poliestra, inoksa, železa in betona. Umetniki bodo delovali na grajskem dvorišču in v prostorih nekdanje meščanske šole pod lendavskim gradom.

Da bi ustvarjalno delo približali domačinom in obiskovalcem mesta, pripravljamo tudi mesečna srečanja z mladimi umetniki in profesorji.

Srečanje z Balázsom Sárkányom bo v četrtek, 5. julija 2018, ob 18. uri v prostorih nekdanje meščanske šole.

Vsi vljudno vabljeni, da se udeležite srečanja z umetnikom!

VIR: gml.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pred 110. leti je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Dolga vas pri Lendavi, ki spada pod okrilje Gasilske zveze Lendava. Pred 110 leti so se vaščani Dolge vasi odločili in ustanovili gasilsko društvo z namenom, da bo obvarovali vas pred ognjenimi zublji in drugimi naravnimi nesrečami.

V tistih časih, ko je bilo gasilstvo še v povojih, so gasilci uporabljali vedro z vodo in gasilsko metlo za gašenje, danes pa uporabljajo sodobno gasilsko tehniko gašenja in reševanja. Še vedno pa se je v gasilstvu ohranilo, da ob požarih in naravnih nesrečah pomagajo sočloveku.

Svečanega praznovanja ob 110 letnici gasilskega društva so se, poleg gasilcev iz Gasilske zveze Lendava udeležili tudi gasilci sosednjih zvez.

Ob praznovanju društva so pripravili povorko, v kateri so sodelovali gasilci, praproščaki in gasilska vozila. V začetku slovesnosti je vse zbrane pozdravil predsednik PGD Dolga vas Robert Horvat, mlajši, ki je dejal, da so dolgovaški gasilci ponosni na svoje prednike, ki so pred 110 leti ustavili gasilsko društvo, ki je v tem obdobju delovanja skrbelo za požarno varnost, za posodobitev gasilske opreme, izobraževanja in usposabljanja, skratka postavilo pomembne mejnike, v isti sapi se je zahvalil ustanoviteljem društva, ki so pripomogli k delovanju društva.

Ob praznovanju društva so se dolgovaški gasilci zbrali na slavnostni seji, kjer so najzaslužnejšim gasilcem podelili zahvale. Društvo je ob tem visokem jubileju prejelo iz rok namestnika poveljnika Civilne zaščite za Pomurje Primoža Senčarja srebni znak Civilne zaščite.

VIR: Vesnik.si / Foto : Jože Žerdin

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na Bukovniškem jezeru potekal 2. Otroški kraparski tabor, ki ga je organizirala kraparska sekcija iz Ribiške družine Lendava. Tabora se je udeležilo kar 14 mladih ribičev.

Z izvedbo 24-urnega kraparskega tabora za mlade ribiče želijo člani kraparske sekcije Ribiške družine Lendava motivirati mlajše generacije nad športnim ribolovom ter hkrati vzpodbuditi moralne vrednote do narave, okolja, rib in ostalega vodnega življenja. Pred začetkom ribolova so člani kraparske sekcije pripravili program skozi katerega so mladi ribiči spoznali Bukovniško jezero, vrste rib v Bukovniškem jezeru in način športnega ribolova Catch & Release.

Po zajtrku so se mladi ribiči razvrstili v skupine, kjer so po sklopih spoznavali in se učili vseh tehnik krapolova. Predstavljena jim je bila celotna kraparska oprema; od šotorja, ležalnika, palic, stojala za palice, blazine oz. bazena,  carp sackov, podmetalk, vreč za vaganje, do najmanjšega drobnega pribora, ki se največ uporablja pri omenjenem načinu ribolova.

"Mladi ribiči so se naučili več različnih načinov vezanja trnkov glede na vrste vab, ki se uporabljajo; glede na strukturo dna v vodi, kjer se izvaja krapolov ali drugih dejavnikov, ki poglavitno vplivajo na izbiro najustreznejšega načina," je dejal predsednik kraparske sekcije Ribiške družine Lendava Denis Čolnik.

S pomočjo akvarijev so otroci spoznali delovanje in obnašanje različnih navez v vodi, hkrati so naveze morali izdelati tudi sami. Videli so lahko kako se topijo razni PVA sistemi, kako dejansko vaba izgleda v vodi, kako se razne vabe topijo, obenem pa so pridobili veliko ključnih nasvetov s prve roke članov kraparske sekcije.

Preko krme za ribe so mladi ribiči spoznali precej vrst hrane, obenem pa so pridobili veliko znanja o tem, v kakšnih pogojih je posamezna izbira najbolj zanimiva za določeno vrsto ribe. Tudi ribe so se nasitile, saj so se mladi ribiči med drugim naučili pravilnega hranjenja s fračo, kobro, spombom in med drugim tudi z daljinskim čolnom.

Ob osvojenem znanju iskanja najbolj primerne lokacije za ribolov s pomočjo markerja ali deeperja so mladi ribiči praktično spoznali celoto krapolova, ki se je pričel po kosilu. Pod budnimi očesi članov kraparske sekcije so mladi ribiči krapolov izvajali  sami, le tu in tam je bil potreben le še kakšen nasvet ali majhna pomoč.

"Ob vsaki ujeti ribi je bilo veselje otrok neizmerno. Občudovanja vredno je bilo opazovati lepo ravnanje z ribami mladih ribičev, ki so prejeto znanje v dopoldanskem času pridno koristili do nedeljskega jutra. Tudi spanje v šotorih, na ležalnikih, je bila otrokom zanimiva izkušnja," je še dejal Čolnik.

VIR: Vesnik.si / Foto Denis Čolnik