JUDO KLUB LENDAVA Za lendavskimi judoisti je uspešen konec tedna.
Judoisti starostne skupine U-12 iz Judo kluba Lendava so minuli vikend nastopili na dveh tekmovanjih. V športni dvorani Stopiče so tekmovali za Pokal Novega mesta v judu 2018, v madžarskem Barcsu pa je potekalo 35. regionalno tekmovanje.
V dolenjski prestolnici se je na tatamijih borilo 190 tekmovalcev iz 29 klubov. Najboljši uspeh med mladimi lendavskimi judoisti je pripadel Tinaji Maučec, ki je zmagala v kategoriji do 44 kilogramov. Jakob Čeh je osvojil 5. mesto v kategoriji do 27 kilogramov, Gal Čeles pa do 38 kilogramov.
Na turnirju na Madžarskem, ki se ga je udeležilo 318 tekmovalcev iz 21 klubov, je bil Maj Mlinarič v kategoriji do 66 kilogramov prvi. Druga mesta so si izborili Jure Biro (do 36 kg), Mia Kovač (do 35 kg) in Maša Kulčar (do 52 kg). Na najnižjo stopničko pa je med judoisti Judo kluba Lendava stopila Ria Gabor v kategoriji do 34 kilogramov.
VIR: Vecer.com
Trije igralci domov odnesli dve zmagi
V Lendavi, se je v nedeljo, 8. aprila 2018, odvil 3. turnir v badmintonu za igralce od 13 in do 17 let. Na turnirju je bilo moč opazovati mnogo zanimivih in napetih tekem posameznikov ter dvojic.
Badminton se je začel v Sloveniji igrati že leta 1955, ko so v Elanu začeli izdelovati prve loparje za badminton po nemškem vzorcu. Prvi badmintonski klub je bil ustanovljen leta 1956 v sklopu ŠD Papirničar v Vevčah v Ljubljani, njegov ustanovitelj pa je bil dr. Leander Bleiweis. Ta šport, ki ima v Sloveniji že 63-letno tradicijo, v svoje vrste privablja vse več mladih. Ti se velikokrat izkažejo na raznih tekmovanjih in turnirjih, tudi ta nedelja ni bila izjema.
Domači rezultati
Od domačinov sta bili najboljši Iva Koša in Kaja Litrop (kategorija do 13 let), ki sta bili četrti v dvojicah. Kaja Škrban in Maja Koman (kategorija do 17 let) sta v dvojicah, prav tako osvojili četrto mesto.
Ostali rezultati
V dvojicah sta bila najboljša Jaka Ivančič in Miha Masten (BK Branik), pri dekletih pa Taja Pipan (BK Medvode) in Maruša Vračar (BK Olimpija).
Pri fantih do 13 let je zmago osvojil Mark Koroša (BK Kungota), pri dekletih pa Anja Blazina (BK Ljubljana). V dvojicah sta bila najboljša Mark Koroša in Vid Koščak (BK Mirna), pri dekletih pa Anja Blazina in Ariana Korent (BK Ljubljana).
Na mestnem stadionu v Ravnah na Koroškem sta v 22. krogu druge državne lige svoje moči merili ekipi Fužinarja Ravne Systems in lendavska Nafta 1903. Predzadnje uvrščeni fužinarji niso bili kos razigrani Nafti 1903, ki se je v Lendavo vrnila s tremi točkami.
otem ko je deževje minulo soboto odneslo obračun z Zarico, so se Lendavčani nove zmage veselili na Koroškem. V mreži Fužinarja sta končali dve žogi, pod oba zadetka pa se je podpisal Mitja Novinić. Nekdanji up Milana je za zaostanek gostiteljev zadel že v peti minuti, slabih 20 minut pred zaključkom dvoboja pa zadel še drugič in potrdil nov komplet točk.
Srečanja si je v Ravnah na Koroškem ogledalo kakšnih 250 ljubiteljev nogometa. Proti Fužinarju je zaigral tudi Roginić, ki se je poškodoval na krajšem ogrevanju po odpovedanem srečanju z Zarico, iz česar je moč sklepati, da poškodba ni bila resnejša. Kljub temu, da je Nafta 1903 (natančneje Novinić), zabila dvakrat, je ta imela veliko več priložnosti za zadetke, a žoga nikakor ni želela prestopiti golove črte.
Da je srečanje bilo precej napeto priča tudi dejstvo, da je glavni sodnik Vojko Goričan podelil kar šest rumenih kartonov. Trije so romali k igralcem Nafte 1903 (Raduha, Zeljko, Leuštek) in trije igralcem domače ekipe (Verhovnik, Kukić in Rokavec). Nafta 1903 se trenutno nahaja na tretjem mestu prvenstvene lestvice z 42 točkami in dvema tekmama manj.
“Po zadnjem odpovedanem srečanju smo nekako izgubili tekmovalni ritem. Na vsak način smo, pred tremi domačimi srečanji, želeli doseči dober rezultat. Bilo je opazno, da smo nekoliko nesproščeni, na hipe celo živčni, predvsem v zaključnih akcijah, kjer smo dokaj dobro in lahko prišli do predložkov. Za nas je to bila pomembna tekma, nasprotnik se je boril na vse kriplje. Ni nam bilo lahko. Lahko bi rekel, da smo srečanje dobili skorajda rutinirano,” je povedal trener lendavske ekipe, Franc Fridl.
Pred ekipo so sedaj tri domače tekme, dve bosta zaostali srečanji. “Zavedamo se svojih kvalitet in domačega terena. Mi bomo to vedeli izkoristit in gremo tekmo po tekmo. Ne čutimo nekega posebnega pritiska. Je pa res, da se vedno lahko pripeti kaj nepredvidljivega. Tega nikoli ne moreš povsem izključiti, ampak če si pripravljen, te lahko preseneti manj stvari. Verjamem da mi smo pripravljeni in take možnosti s tem lahko znižamo na minimum,” je zaključil Fridl.
VIR: nafta1903.si
Ogorčenje nad odpravo sklepa o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja. Inšpekcijska odločba izdana zato, da se omili pritisk na ministrstvo?
Odprava sklepa o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) upravljavcu sporne lendavske bioplinarne je za vse veliko razočaranje, obrazložitev tega ponižanje in vse skupaj sramota za inšpekcijo, za Arso in okoljsko ministrstvo, je po seji odbora za okolje in prostor lendavske občine ogorčeno sporočil predsednik Jožef Gerenčer.
Revizija postopkov
Odbor se je seznanil z odločbo ministrstva za okolje in prostor (MOP), s katero je to razveljavilo sklep Agencije RS za okolje (Arso) o odvzemu OVD, in s tem, da sta se lendavski župan Anton Balažek in okoljski inšpektor Tibor Hebar mudila pri glavni inšpektorici Dragici Hržica ter da potekajo intenzivni pogovori tudi z ministrico Ireno Majcen, sprejel pa je tudi več sklepov. Na osnovi tega bo občina zahtevala revizijo postopka, na osnovi katerega je MOP odpravil sklep o odvzemu OVD, in revizijo postopka, s katerim je bioplinarni bilo sploh izdano OVD.
To bi morali po sklepu vlade v začetku leta opraviti za vse naprave, ki predstavljajo večjo nevarnost za okolje. Sporna lendavska bioplinarna je namreč bila postavljena z omejitvijo, da se sme v njej predelovati samo zelena masa, toda sčasoma se je delno legalno in delno nelegalno spremenila v "sežigalnico" odpadkov biološkega izvora ter mulja iz čistilnih naprav. Odbor je tudi sklenil, naj občina od Arsa zahteva podatke, ali vodi še kakšne postopke, ki se nanašajo na območje lendavske občine, saj ne želijo, da bi bila lokalna skupnost še kdaj postavljena pred izvršeno dejstvo, da se soglasje izda okoljsko obremenjujočim napravam. Čeprav je realno zelo malo možnosti, da bi lahko bioplinarno v kratkem zagnali, je odbor vendar sklenil, da občina pri inšpekcijah poskuša doseči podaljšanje prepovedi oskrbe bioplinarne s surovino. Ta se namreč izteče konec aprila.
Zgodba ima ozadje
Dogajanje okoli bioplinarne je v javnosti povzročilo veliko vznemirjenje, hkrati pa poenotilo ljudi, da je treba zdaj delovati odločno in enotno. Igor Kolenko, član odbora za okolje in prostor, ki pa se pogosto javno izpostavlja s svojim mnenjem glede aktualnih vprašanj v lokalni skupnosti, je povedal, da se OVD ne bi smelo vrniti brez predhodno opravljene presoje vplivov na okolje, izpostavil pa je tudi, da so fermentorji polni digestata, ki ga je treba nujno odstraniti.
Ugotavlja še, da je naša zakonodaja polna lukenj, ki se jih zakrpa šele takrat, ko je škoda povzročena in nepopravljiva. "Tudi glas ljudstva je v tem primeru bioplinarne glas vpijočega v puščavi. Nikogar ne zanimajo zdravje ljudi, nepopravljivo onesnaževanje okolja, nevzdržen smrad, ki nas zastruplja. Očitno so pred vse postavili 'bolne' podjetniške interese. Čigave v resnici, pa bomo še izvedeli," je poudaril. Sam torej domneva, da deluje nekdo iz ozadja, ki pomembno vpliva na potek dogodkov.
"Takšna bioplinarna ne bi smela več delovati ne glede na to, kdo je njen lastnik"
Avtor: Majda Horvat . Preberi več na : Vecer.com
V razpravo, ki bi morala biti predvsem strokovna, saj gre za standarde šolanja otrok, so se vpletla vprašanja o (političnih) razmerjih med obema manjšinama in večinskim narodom. Zlasti se je zapletlo pri pravicah šolarjev in dijakov madžarske narodnosti. Zakon je bil sicer na koncu sprejet, a je bilo izrečenih nekaj pomenljivih besed o domnevno prevelikem prilagajanju šolskega sistema manjšini.
Nova Slovenija Madžarov ni podprla
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je med drugim pripravilo zakonske spremembe, s katerimi bi natančneje definirali, kakšno znanje jezika morajo izkazovati zaposleni v dvojezičnih šolah v Prekmurju. Zahtevana raven se je dvignila, nove zakonske definicije pa opredeljujejo, da morajo madžarski jezik obvladati tudi nepedagoški delavci, denimo hišniki in kuharji ali kuharice. Nova je določba, da obe narodni skupnosti poslej k predšolskim in izobraževalnim programom podajata soglasje, medtem ko sta doslej izrekali mnenje. Nova je tudi zakonska obveza vseh osnovnih šol v Sloveniji, da učencem, pripadnikom obeh manjšin, organizirajo dodatni pouk materinščine.
Predstavniki Madžarov so v razpravi sicer poudarjali, da zakonodajne rešitve niso idealne. Zlasti dvojezičnost šol v Prekmurju je preživet izobraževalni model, so trdili. Razlika med pravicami Madžarov in Italijanov v Sloveniji je, da ima italijanska skupnost »prave« italijanske šole v italijanščini, medtem ko je v Prekmurju za Madžare madžarščina le eden od dveh jezikov. Obe ureditvi sta posledici mednarodnih dogovorov in dekretov, ki so bili na teh ozemljih sprejeti po drugi svetovni vojni.
Predstavniki madžarske narodne skupnosti s tem niso zadovoljni. Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth je dal vedeti, da bi bila tudi za Madžare uvedba madžarskih šol boljša rešitev. Res pa je, da tudi manjšina na to še ni povsem pripravljena, je priznal poslanec madžarske manjšine László Göncz.
Do sprememb v manjšinski izobraževalni zakonodaji so bili skeptični na ravni občin, češ da dobivata manjšini preveliko moč. Ta bi lahko šla na škodo večinskega prebivalstva, zlasti zaradi prednosti pri zaposlovanju. Na pomurskem območju, ki se otepa z brezposelnostjo, je to neprijetna tema.
Med poslanci je visoko raven skepse do predlaganih sprememb izražala le poslanska skupina NSi. Njen vodja, Prekmurec Jožef Horvat iz NSi, je trdil, da povečujejo vpliv in moč madžarske samoupravne narodne skupnosti.
Čas ni naklonjen sožitju narodov
»Živimo v času, ko je na narodnostni plati zelo lahko proizvajati konflikte, ampak temu se ni mogoče izogniti,« je bil v pogovoru za Dnevnik odkrit Göncz. »Večina razprav je potekala mimo dejanske vsebine. Vse se je zapletlo pri določbi, da sta jezika, madžarščina in slovenščina, enakovredna,« je opredelil nevralgično točko. Göncz je zavrnil očitke, da si manjšina želi »madžarizacije« prostora, na katerem živi.
Več na : Dnevnik.si
V današnji rubriki Obrazi prihodnosti se predstavljajo dijaki Dvojezične srednje šole Lendava. Med znanimi osebnostmi, ki so obiskovale to šolo, je tudi Peter Jaušovec, diplomirani inženir računalništva in informacijskih tehnologij. Svoje spomine in poglede na srednješolska leta je zaupal dijaški novinarski ekipi.
Peter Jaušovec je gimnazijo na Dvojezični srednji šoli Lendava obiskoval med letoma 1996 in 2000, zdaj pa že več kot deset let živi v Združenih državah Amerike, zaposlen je v računalniškem velikanu Microsoft. Peter je eden od mnogih, ki so se izobrazili v našem šolskem sistemu, potem pa ni bilo nikogar, ki bi se mu njegovo znanje zdelo dovolj koristno, da bi ga zaposlil. Ali pa je bilo malo drugače? Mogoče je bilo tako, da so njegove sposobnosti prej kot v Sloveniji opazili v daljnih ZDA in mu tam takoj ponudili službo. Še dobro, da pri nas takih, kot je Peter, ne opazijo, ker če bi jih, bi jih pekla vest, da so jim še eno brihtno glavo speljali drugi, tako pa…
Petrovi spomini na srednjo šolo so lepi: »Na srednjo šolo imam dobre spomine, sicer pa me je že od nekdaj zanimalo računalništvo in sem točno vedel, kam bom šel po srednji šoli. Kakih posebnih spominov sicer nimam oziroma se trenutno ne spomnim, na sploh pa so bila ta leta večinoma lepa.« Seveda, Peter je eden od tistih, ki so ves čas vedeli, kaj hočejo. V šolo je veliko teže hoditi tistim, ki tega ne vedo, zato v šolanju v resnici ne vidijo pravega smisla, šolske klopi so jim muka in muka so sami sebi. Muka so jim tudi profesorji, predvsem tisti strogi, Peter pa se spominja prav teh, in to s simpatijo, četudi je vmes padel kakšen popravni izpit. A taki, kot je Peter, ne iščejo krivde za lasten neuspeh kar naprej pri drugih. »Vsi profesorji so mi ostali v lepem spominu. Čeprav je bilo tudi nekaj slabih ocen in popravnih izpitov, se je vse dobro izšlo in vsi so bili vseskozi korektni. Spomnim se profesorice Lijane Hanc Krapec, ki je vsaj nekatere uspela prepričati, da je beseda 'nehče' čista lendavščina in naj namesto nje uporabljamo nekdo. Profesorica Marija Gaál, ki je bila tudi moja razredničarka, pa nas je naučila, da je Kanada severno od Združenih držav Amerike in ne 'nad' njimi, saj je nad Ameriko samo nebo.«
Peter pravi, da iz srednješolskih časov najbolj pogreša brezskrbnost. Takrat so bili vsi prepričani, da se jim godi hudo kot nikomur drugemu ne, delali so velike probleme iz nepomembnih stvari, za nazaj pa zdaj vidi, da so bila ta leta čista idila. Nikoli ne bi obiskoval druge srednje šole. Vprašam ga, ali bi se še enkrat vpisal na Dvojezično srednjo šolo Lendava, in on odgovori: »Seveda! Nikdar nisem bil ljubitelj vožnje z avtobusom ali vlakom, tako da je bilo obiskovati srednjo šolo v domačem mestu najboljša izbira.«
Po srednji šoli je odšel študirat računalništvo in informatiko na Univerzo Maribor. Da bo študiral prav to, je vedel že dolgo, od nekdaj se je zanimal za računalništvo, tako da je bila odločitev za študij in kasnejšo kariero enostavna. To, da ve, kaj hoče, so opazili tudi drugi in še preden je končal študij v Mariboru, je dobil ponudbo iz podjetja Microsoft ter se že nekaj mesecev po diplomi preselil v mesto Redmond v zvezni državi Washington v ZDA.
Glede na to, da je v ZDA že tako dolgo in tako daleč od doma, da prihaja na obisk v Slovenijo in Lendavo le redko, sem ga vprašala, če bi se kdaj vrnil. Odgovoril je, da mogoče, vendar težko verjame, ker se je po desetih letih življenja tam že preveč privadil na tamkajšnji ritem in stvari, ki so na drugi strani oceana v marsičem drugačne kot tukaj v Sloveniji. Človek se po toliko letih enostavno navadi – oziroma odvadi.
Mentor šole: Štefan Kardoš, Dnevnikov mentor: Matjaž Terzič
VIR: Dnevnik.si
Mpst povezuje severniin južni del lendavske občine, cesta pa je najkrajša pot od Madžarske prek Slovenije do Hrvaške. Gradnja bo trajala štiri mesece.
Zaradi dotrajanosti mostu čez Ledavo med krajema Benica in Pince-Marof se je junija 2015 na njem zgodila nenavadna prometna nesreča, ki bi se lahko končala tragično za mladoletnika, ki je sedel ob vozniku. Leseni ploh, ki ni bil pritrjen, je namreč prebil sprednji motorni del avtomobila in se zaril v kabino, pri tem pa je mladoletnemu sovozniku dvakrat zlomil golenico.
Krajevna skupnost (KS) Pince-Marof - Benica je pred tem večkrat opozarjala na slabo stanje mostu tako lendavsko občino, podjetje Eko-park, ki je bil vzdrževalec mostu, in Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, nazadnje le štiri dni pred to nesrečo, vendar posluha ni bilo, po nesreči pa so krajani dobili zagotovilo, da bo obnova mostu uvrščena med prednostne naloge občine. Pred kratkim je lendavska občina objavila javno naročilo za izbiro izvajalca gradnje nadomestnega mostu, saj temeljita obnova starega, po katerem ne bi smela voziti vozila z maso, večjo od 7,5 tone, ne bi bila racionalna. Te prepovedi v resnici niso upoštevali traktorji s težkimi prikolicami in tako kot pred omenjeno nesrečo tu vozili še naprej. Po nesreči je bil most zaprt mesec in pol, v tem času pa je upravljavec zamenjal dotrajane plohe in jih znova pritrdil ter most spet odprl za promet.
Vrednost projekta gradnje novega mostu je ocenjena na 450 tisoč evrov. Novi most bo iz jeklene konstrukcije na dveh opornikih na robovih bregov in ne bo imel stebrov v strugi, ki bi ovirali pretok Ledave. Korito pod mostom bo tlakovano s kamnom v betonu, z ene strani pa bo imel tudi poseben hodnik za pešce in kolesarje. Zanje naj bi bil zagotovljen prehod čez Ledavo tudi med gradnjo mostu, preostali promet pa bo potekal po obvozu, kar pomeni, da bo pot daljša za petnajst kilometrov. Gradnja mostu bo trajala približno štiri mesece.
»Most je pomembna povezava med južnim in severnim delom občine in tudi pomembna povezava z avtocesto za krajane Benice,« je povedala Branka Bensa, predsednica KS Pince-Marof - Benica. Spomnila je tudi, da je bil ob velikih poplavah Mure v sedemdesetih letih most ključnega pomena za reševanje ljudi, živali in premoženja in da je na to treba misliti tudi sedaj zaradi vprašanja vzdrževanja varovalnih nasipov ob Muri v prihodnje. Nasipi, ki varujejo slovensko stran, so namreč zaradi nove meje s Hrvaško ostali na hrvaški strani. Domačini pa tudi opažajo, da se med turistično sezono tod vozi vse več tujcev, saj jih navigacija vodi po najbližji poti iz Madžarske proti Hrvaški. V Pincah zapustijo avtocesto ter zavijejo proti Pince-Marofu in Benici, prečkajo omenjeni most čez Ledavo ter nadaljujejo pot proti Hrvaški.
VIR: Vestnik.si
Jože Magyar, večinski lastnik Kmetijskega gospodarstva Lendava se je umaknil iz aktivnega upravljanja družbe, kljub temu družba še naprej posluje uspešno.
Kmetijsko gospodarstvo Lendava je lansko leto ustvarilo 2,9 milijona evrov bilančnega dobička. To je za 700 tisoč evrov več kot leta 2016. Podjetje je v zadnjih dveh letih ustvarilo skoraj za pol milijona več prihodkov iz prodaje kot leta 2015.
V kupoli stolpa Vinarium Lendava so tretjič odprli razstavo pirhov iz štirih dežel: Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovenije. To so države, katerih pokrajine si obiskovalci lahko ogledajo s stolpa. Pirhi, ki jih je ustvarilo 19 izdelovalcev, družin in društev, bodo na ogled do konca aprila.
Nogometaši Nafte 1903 so v 20. krogu Druge slovenske nogometne lige dobili prekmurske derbi v gosteh pri Muri.
MURA - NAFTA 1903 1:2 (1:0)
3.800; Sirk 7.; Roginić 50., Vinko 74.
RK: Osmanaj 56./Nafta
V Lendavi so ljudje ogorčeni, ker je okoljsko ministrstvo odpravilo Arsov sklep o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja Bioplinarni Lendava oziroma njenemu upravljavcu Ecos Centru, pravi lendavski župan Anton Balažek.
Kljub vsem nevšečnostim in okoljski škodi, ki jo je v obdobju svojega delovanja povzročila bioplinarna, dovoljenje za njeno delovanje ostaja veljavno. A to ne pomeni, da bo lahko kmalu spet začela delovati, saj ostaja veljavna inšpekcijska prepoved obratovanja, dokler upravljavci ne bodo odpravili vseh nepravilnosti. Toda družba Ecos Center, najemnica bioplinarne, zadnje mesece ne kaže volje za ponovni zagon naprave.
Po poročanju stečajnega upravitelja Matjaža Nanuta, ki vodi stečajni postopek lastnice bioplinarne, družbe Ecos, je najemnica »zelo slabo odzivna«, že nekaj časa ne plačuje najemnine in ne izvaja ukrepov, ki jih je odredila okoljska inšpekcija. Stečajni upravitelj se pripravlja na prvo dražbo za prodajo bioplinarne in ga (ne)sodelovanje Ecos Centra ne zanima več pretirano.»
Da OVD bioplinarne ostaja veljavno, za nas v stečajnem postopku ne pomeni nič, saj bo novi lastnik moral zahtevati spremembo upravljavca v dovoljenju in pri tem izpolniti enake pogoje, kot če bi dovoljenje pridobival na novo. Prodaja bo morda le malo lažja zaradi boljšega občutka kupcev, da dovoljenje ostaja,« pravi Darinka Zorko iz pisarne Matjaža Nanuta.
Lastnik Ecos Centra Jožef Pavlinjek ni odgovoril na naše telefonske klice, lendavski župan Balažek pa pravi, da so z občine na MOP poslali dopis z zahtevo po reviziji odločitve o odpravi odvzema OVD. »Če se na MOP ne bo zgodilo nič, imamo pripravljene protiukrepe,« je napovedal.
VIR: DELO.si
21. marca 2018, je v Gledališki in koncertni dvorani Lendava potekala premiera baletne predstave "Rdeča kapica" v izvedbi baletnega oddelka Glasbene šole Lendava.
Predstava je potekala v dveh dejanjih.