Podrobnosti
Kategorija: Novice

Eden izmed večjih projektov lendavske občine v preteklem mandatu je bila kandidatura Lendave za evropsko prestolnico kulture leta 2025. Je zaradi menjave politične oblasti projekt ogrožen?
V Lendavi so aprila 2016 napovedali boj za naziv Evropske prestolnice kulture, kar je bila po mnenju takratnega župana Antona Balažka logična posledica vlaganj v kulturo. Lendava je po njegovih besedah stavila na multietičnost, večjezičnost in multureligioznost.

Dejstvo, da je Lendava obmejno mesto pa so dojemali kot prednost pri kandidaturi. Toda zadnje lokalne volitve so prinesle spremembo na županskem stolčku, zato so se pojavila vprašanja o tem, ali je projekt morda ogrožen. Kakšne so aktivnosti, smo preverili na lendavski občini, kjer so nam postregli s skopim odgovorom.

"Župan Občine Lendava Janez Magyar se bo v prihodnje sestal z ekipo, ki dela na projektu Lendava - Evropska prestolnica kulture 2025. Že v sredo, 16. januarja 2019, pa se bo v Lendavi sestal z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom. Na srečanju z ministrom bo govora tudi o projektu kandidature Lendava za EPK 2025," so nam sporočili iz lendavske občine.

Predsednik programskega sveta nepreklicno odstopil
Na tem sestanku pa zagotovo ne bo Aleša Štegra, predsednika programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. Ta je namreč na občino že poslal dopis v katerem nepreklicno odstopa s svojega položaja, njegov zapis si lahko v nadaljevanju preberete v celoti.

"Razlogi za odstop so izključno osebne narave. Še vnaprej sem na voljo, da z nasveti, informacijami ali kakorkoli drugače pomagam mojemu nasledniku. Obenem iz izkušenj vem, da ima kandidatura za EPK smisel le ob popolni podpori lokalnih političnih oblasti in širše lokalne skupnosti. Lokalna oblast je prva, ki mora v kandidaturi prepoznati svoj interes in smisel. Menim, da je prav, da se v novih političnih konstelacijah na novo premisli nadaljnja usoda in pot kandidature Lendave za EPK in da imate odločevalci pri vaših nadaljnjih korakih kar seda proste roke," je med drugim zapisal Šteger, pri čemer bi iz njegova zapisa lahko predvidevali, da naklonjenost projektu ni takšna, kot je bila pod vodstvom prejšnjega župana.

Po naših informacijah naj bi ekipo, ki je peljala aktivnosti za pripravo kandidature zapustil tudi Mitja Čander, eden ključnih akterjev in svetovalec pri projektu. Zato smo preverili kako odhod Štegra komentira župan Janez Magyar.

"To je njegova odločitev, z menoj se o tem ni pogovoril. Glede na to, da nisem imel z njim sestanka, njegove odločitve ne morem komentirati. Ne vem zakaj se je tako odločil," pravi Magyar.

Ta tekom svoje kampanje projektu EPK 2025 ni nasprotoval, je pa izrazil svoje pomisleke, ki so bili vezani predvsem na infrastrukturo in finančno sliko.

"Projekt EPK moramo jemati zelo pozorno, kajti smo na takšnem področju, kjer imamo velike prednosti pred konkurenco. Smo multikulturno območje. Imamo slovensko, madžarsko, hrvaško, srbsko in romsko kulturo. Vsekakor je konkurenca velika. Sploh Ljubljana, kjer imajo infrastrukturo urejeno in pripravljeno. Mi na drugi strani pa bi se morali za to na različnih investicijskih področjih zelo potruditi. Če bom sam izvoljen za župana, si ne bom dovolil, da sredstva, ki so v proračunu določena za razvoj vasi, krajevnih skupnosti in podobno, jemljemo in dajemo v nov projekt," je takrat dejal Magyar.

Bo aktivnosti prevzela Tanja Šimonka?
Kot smo izvedeli, naj bi po slovesu "stare" ekipe, vajeti prevzela Tanja Šimonka, nekdanja direktorica Javnega zavoda za kulturo in promocijo Lendava. Po naših informacijah naj bi odslej skrbela za družbene dejavnosti na občini. To smo seveda želeli preveriti tudi pri njej, prav tako nas je zanimalo, če sama verjame, da projekt še vedno lahko uspe.

"Uradno te informacije ne držijo," nam je povedala Šimonka, ki o vprašanjih na to temo ni želela podati drugega odgovora.

Mar to pomeni, da bo kandidatura za Evropsko prestolnico kulture splavala po vodi? Kdo ve, odgovori bodo zagotovo morali slediti dokaj hitro, dokumentacijo je namreč potrebno oddati v letošnjem letu.

VIR: Sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pred glasovanjem Attila Kovacs javnost in člane krovne manjšinske organizacije opozarjal na domnevno nezdružljivost funkcij, medtem ko Ferenc Horvath poudarja, da istočasno opravljanje obeh funkcij z zakonskega vidika ni sporno.

Svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), krovne manjšinske organizacije prekmurskih Madžarov, je izvolil predsednika za naslednja štiri leta. To bo še naprej Ferenc Horvath, sicer tudi poslanec madžarske narodne skupnosti v državnem zboru, ki vodi PMSNS že dva mandata. Kot je povedal pred izvolitvijo, želi v novem mandatu nadaljevati že začete projekte: "Treba je ohraniti bilateralno sodelovanje na najvišji ravni, tako s porabskimi Slovenci kot tudi z drugimi manjšinami v karpatskem bazenu. Prav tako moramo dati mladim več možnosti za sodelovanje v naši skupnosti." Horvath je bil edini kandidat za predsednika, ki ga med sabo izvoli 21 članov sveta. Njegovo kandidaturo je podprlo 18 članov sveta, trije pa so se pri glasovanju vzdržali. Podpredsednikov PMSNS za zdaj še niso izvolili. Dan pred sejo sveta je na več naslovov poslal sporočilo za javnost tudi Attila Kovacs, sicer zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki meni, da sta funkciji manjšinskega poslanca in predsednika PMSNS nezdružljivi. Kovacs je zadevo prijavil tudi komisiji za preprečevanje korupcije in službi za transparentnost, integriteto in politični sistem na ministrstvu za javno upravo, pri kateri se je o tem vprašanju predhodno pozanimal.

Je hkratno opravljanje funkcij sporno?
V omenjeni službi so za mnenje zaprosili tudi Urad za narodnosti, na podlagi katerega so Kovacsu odgovorili, da je predsednik sveta občinske samoupravne narodne skupnosti v skladu z zakonom o samoupravnih narodnih skupnostih funkcionar. "Upoštevajoč navedeno mnenje, menimo, da bi šlo v primeru, ki ga navajate, za hkratno opravljanje dveh funkcij v smislu 10. člena zakona o poslancih." Ta člen sicer določa, da poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta, opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih, prav tako ne sme opravljati funkcije župana ali podžupana. Kovacs meni, da potemtakem isto velja za predsednika PMSNS.

Horvathovo kandidaturo je podprlo 18 članov sveta, trije pa so se vzdržali.

"Osnovno vprašanje se namreč glasi: Ali lahko poslanec madžarske narodne skupnosti v državnem zboru sprejme zakon, na primer zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, pri tem zakonu ima poslanec madžarske narodne skupnosti celo pravico veta, nato pa ga kot predsednik PMSNS izvaja, tako da daje soglasje k imenovanju ravnateljev, k učnemu načrtu dvojezičnih šol," se sprašuje Kovacs, ki članom sveta PMSNS svetuje, da pred glasovanjem pridobijo sklep pristojnih državnih organov o tem, ali sta funkciji nezdružljivi.

Horvath nasprotno meni, da funkciji nista nezdružljivi. "Tako izhaja iz zakona, ne vem, na kaj se sklicuje Kovacs," pravi in dodaja, da je Kovacsa v preteklosti že pozval, da se udeleži seje sveta PMSNS, na kateri bi razpravljali o tej problematiki, a se po njegovih besedah na vabilo ni odzval. "Mislim, da je tam primerno mesto za razpravljanje o tovrstnih vprašanjih, ne pa prek medijev," še pove Horvath, ki je svoj prvi mandat na čelu PMSNS opravljal nepoklicno, drugi mandat pa poklicno do nastopa poslanske funkcije, od takrat naprej je za to delo plačan v skladu s pravilnikom, ki določa višino honorarja za predsednika PMSNS.

Zakon nezdružljivosti ne omenja
Saša Zagorc, profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnjuje, da funkcija poslanca - pripadnika narodnostne skupnosti - in dejavnost predsednika sveta samoupravne narodnostne skupnosti sami po sebi nista nezdružljivi. "To bi lahko predpisal le zakon, takšne določbe pa ni," pravi Zagorc, ki ob tem opozarja na po njegovem mnenju nenavadno določbo v statutu sveta, ki v svojem 27. členu pod določenimi pogoji dopušča profesionalno opravljanje nalog predsednika sveta. Zagorc meni, da je omenjeno vprašanje zakonska materija, ki je ni mogoče urediti samo na ravni statuta sveta. Kot še pove, zakon o poslancih ne izpostavlja posebnega položaja poslancev narodnostnih skupnosti, pa bi po njegovem mnenju moral: "Določeni konflikti interesov, kopičenje politične ali izvršilne moči na državni, lokalni in samoupravni ravni se glede na pristojnosti lahko pojavijo tudi pri vpetosti teh poslancev v samoupravi narodnostnih skupnosti, zato bi bilo smotrno to vprašanje urediti z zakonom."

VIR: vecer.com / Timotej Milanov / Foto Nataša J. & Silva E.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Gospod predsednik vlade Marjan Šarec, pozivam vas, da vaša vlada dobro premisli in ne podpiše koncesije (kar je njena pristojnost) za uporabo termalne vode v Termah Lendava. Poslušala sem vaš govor na osrednji državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Dotaknile so se me vaše besede o domoljubju. Zavrnitev podpisa koncesije ni v prvi vrsti gospodarska, ampak domoljubna odločitev. Lepo ste dejali, da je domoljubje pravica, »predvsem pa dolžnost vsakega izmed nas«. Če se odločite za podpis, boste prodali tudi kos naše suverenosti tistemu, ki kaže apetite po Sloveniji.

Zdravko Počivalšek, gospodarski minister v sedanji in prejšnji vladi, je (berem tudi v Dnevniku, 8. januarja) proti prodaji lendavskih term. (On se na termalni turizem gotovo spozna.) »Problem je, ker prodaja ni bila v skladu s strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma, ker gre za vprašljivo kapitalsko naložbo in ker gre za prodajo na obmejnem območju.« Tudi v Termah Lendava je bilo v zadnjih letih rekordno število obiskov in nočitev, turistična sezona namreč traja vse leto. Sama imam izkušnje, kako je vedno teže dobiti kakšno prosto sobo.

Mediji so pisali, da je Sava Turizem terme za devet milijonov evrov prodala najboljšemu ponudniku, madžarskemu državnemu skladu Comitatus, ki v resnici ne obstaja, gospodarski minister pa ni imel vzvodov, da bi prodajo preprečil. No, zdaj jih ima glede koncesije. Kar nekaj vprašanj se poraja. Zakaj so se v Savi odločili prodati nekaj, kar nese zlata jajca? Zakaj so žrtvovali ravno Terme Lendava, ki ležijo na obmejnem območju in so zato najranljivejše? Zakaj so jih prodali temu čudnemu skladu, ki morda kupuje z opranim denarjem?

Velik del naše javnosti je kritičen do Orbanovega nacionalizma, sovraštva do tujcev in njegove tendence širiti madžarski vpliv pri nas in po Balkanu. Domačini govorijo tem, da v Lendavi odzvanja madžarščina vedno glasneje in pogosteje, da na različnih prireditvah in razstavah govorijo (in pojejo) samo po madžarsko (brez vsakega prevoda), da madžarščina izriva slovenščino »tudi po mestu, kjer so napisi najprej v madžarščini, spodaj pa v slovenščini«, da »Lendava počasi prehaja v roke ne slovenskih, temveč Madžarov z Madžarskega, ki so pokupili veliko objektov in nepremičnin«… Sprašujejo se, le kaj bodo z velikim številom nogometnih igrišč, ki jih financira madžarski kapital, s tako imenovano nogometno akademijo. Vedno več jih svari pred projektom velike Madžarske. (Mimogrede, 28. junija letos bo stoletnica podpisa versajske mirovne pogodbe.)

Naši »domoljubi« pa na veliko pomagajo širiti Orbanov vpliv v Sloveniji. (To me spominja na nekdanji odnos z Ivom Sanaderjem, da ne grem še dlje v našo zgodovino, v drugo svetovno vojno.) Saj vem, nekateri vidijo v takem »sodelovanju« vsestransko zaželene dobre sosedske odnose. Že, že, če bi šlo za narodov blagor, a gre samo za egoistične zasebne interese »domoljubov« in Orbana. Slovenci pa bomo za to plačevali davek.

Sprašujem se, ali smo res že tako revni (beri: so nas tako izropale naše in tuje »elite«), da razprodajamo tudi svoje naravno bogastvo, povrhu še tujcem? Voda bo vedno bolj dragocena. Kaj vse se lahko zgodi v 30 letih, v času trajanja koncesije? Za »borih« devet milijonov evrov smo (oziroma bomo) zamenjali Terme Lendava. Pa je to samo malo več denarja, kot smo ga brez vsakega sramu zapravili za dva referenduma o drugem tiru!

Še enkrat, predsednik vlade, pred vami je pomembno domoljubno vprašanje: podpisati ali ne podpisati. Boste ravnali državotvorno? Zaradi vseh naših državljanov pa tudi upam, da se vam ne bo treba odločati o solastništvu (ali koncesiji) Madžarske v Luki Koper.

Polona Jamnik, Bled

VIR: Dnevnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Raziskali zgodovino srednješolskega izobraževanja na lendavskem območju in izdali zbornik Naša šola skozi čas.
Na Dvojezični srednji šoli Lendava so organizirali dan odprtih vrat, na katerem so javnosti predstavili svoje delo, obenem pa so organizirali delavnice za dijake s poudarkom na podjetnosti in bontonu.

Na delavnicah so ob dijakih in profesorjih šole sodelovali tudi učenci osnovnih šol in drugi občani. Izdali so zbornik o sedemdesetih letih srednješolskega izobraževanja v Lendavi z naslovom Naša šola skozi čas.

Lendavska dvojezična srednja šola je ustanova, ki se že vrsto let vključuje v življenje lokalnega in širšega okolja, je povedala ravnateljica šole Silvija Hajdinjak Prendl. »Na stežaj odpiramo vrata novim izzivom sodobnega časa ter tudi vsem vedoželjnim učencem dvojezičnih in enojezičnih osnovnih šol. Naš cilj je, da dijakom, ki se odločijo za izobraževanje pri nas, ponudimo najsodobnejša znanja, ki v prepletu s tradicionalnimi vrednotami oblikujejo podjetne in odgovorne posameznike.«

Pisali tudi sedanji in nekdanji dijaki
Gradivo za zbornik Naša šola skozi čas je zbrala in uredila Bernadetta Horvath, v njem pa je tudi veliko fotografij od leta 1947 do danes. O svojih spominih na šolo so med drugim pisali tudi nekdanji dijaki in učitelji Ivan Parnič, Franc Vida, Kornelija Baša, Ivan Hrelja, Lajos Bence, Judit Zagorec Csuka in drugi. Ob praznovanju obletnice v minulem šolskem letu so se profesorji in dijaki šole dogovorili, da bodo raziskali zgodovino srednješolskega izobraževanja, svoje izsledke pa so predstavili tudi na razstavi.

Idejo, da bi proslavili jubilej, je dal upokojeni ravnatelj lendavske srednje šole Tibor Füle, je povedala ravnateljica, ki je bila sama dijakinja te šole. »Raziskovali smo preteklost in pomen poklicnega in strokovnega, tudi splošnega dvojezičnega izobraževanja v lokalnem okolju. Zbrali smo veliko gradiva iz preteklosti naše šole oziroma srednješolskega izobraževanja v lokalnem okolju.« Zgodovino šole oziroma izobraževanja so na delavnici predstavili tudi osnovnošolcem.

Po drugi svetovni vojni je v Lendavi najprej delovala vajeniška šola, od leta 1947 do 1953 pa pod upravo podjetja Proizvodnja nafte rudarska industrijska šola, smer proizvodnja nafte. »Lendavski grad so preuredili v učilnice in dijaški dom, saj so dijaki prihajali z raznih območij Jugoslavije. Leta 1949 so ustanovili delavski tehnikum, ki je izobraževal strokovni kader za proizvodnjo nafte. Leta 1960 je začela delovati tehniška srednja šola strojne smeri in leta 1963 šolski kovinarski center za kovinarsko stroko.« Od leta 1981 se je lendavska srednja šola imenovala Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve in dobila nov dvojezični pedagoški program. Leta 1992 je postala Dvojezična srednja šola Lendava in se leta 2005 preselila v novo zgradbo, kjer je še danes.

Izšolala skoraj štiri tisoč dijakov
Vsa ta leta je bila šola središče srednješolskega izobraževanja na dvojezičnem območju z različnimi programi. Kot navajajo v zborniku, je v svet poslala 3946 vajencev in dijakov. V različnih programih je poklicno usposabljanje končalo 1617 dijakov, srednjo strojno šolo oziroma program strojni tehnik 904 dijaki, ekonomski tehnik 707 in pedagoško šolo oziroma gimnazijo 707 dijakov. Lani je izobraževanje končala prva generacija kemijskih tehnikov. »Mnogi danes uspešni ljudje v lokalnem in širšem okolju so končali našo šolo. Njihovo delo, rezultati in uspehi pa so dokaz za to, da je na naši šoli potekalo (in še poteka) kakovostno izobraževanje ter usposabljanje v sodelovanju z lokalnim okoljem in gospodarstvom,« pravi ravnateljica dvojezične srednje šole.

VIR: Vestnik / Jože G.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pri zaposlitvi naj bi šlo za domnevno nezakonito ravnanje direktorja KKC Lendava

Lendavski župan Janez Magyar je sprožil postopek preverjanja informacij o domnevno nezakonitem ravnanju direktorja javnega zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKC Lendava) Alberta Halasza pri zaposlitvi javnega uslužbenca. Po neuradnih informacijah gre za zaposlitev Dejana Süča, kateremu pa naj bi do zaposlitve pomagal dosedanji župan Anton Balažek. Ta je imel Süča za svojega tesnega sodelavca in je veljal tudi za njegovega naslednika, vendar v drugem krogu županskih volitev ni uspel zbrati zadostnega števila glasov za zmago.

V zvezi z zaposlitvijo Süča je bil 21. decembra že opravljen pogovor na občinski upravi s predsednico sveta javnega zavoda KKC Lendava Silvijo Hajdinjak Prendl, nato pa še z direktorjem Halaszom. "Po prejemu vseh podatkov in informacij bo podana tudi informacija za javnost," je v sporočilu za javnost še zapisal župan Magyar. Ta tudi napoveduje, da bo temeljit pregled poslovanja občine pred njegovim prevzemom županovanja opravljen v začetku prihodnjega leta.

Na spletni strani lendavske občine pa je objavljen tudi natečaj za prosto uradniško delovno mesto tajnika občine. Natečaj je odprt do 25. januarja, kot vršilka dolžnosti pa zdaj to delo opravlja Aleksandra Kreslin.

VIR: vestnik.si / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sava Turizem je že oktobra  prenesla prodajano premoženje na Terme Lendava. Osnovni kapital znaša sedem milijonov evrov, kupec naj bi plačal devet milijonov.

Postopki povezani s prodajo lendavskih term madžarskemu kupcu gredo proti koncu, saj  zdaj  manjka le še formalni vpis novega lastnika. Sava Turizem je namreč na družbo Terme Lendava, ki jo je z namenom prenosa prodajanega premoženja ustanovila 25. septembra letos, prenesla vso lendavsko nepremično in premično premoženje, osnovna sredstva in delovna razmerja za 36 delavcev, razen za delavce, ki opravljajo dela na področju zdravstvenih storitev povezanih z zdravstveno koncesijo. Na Terme Lendava niso bila prenesena dana denarna posojila, so se pa ohranila vpisana bremena v zemljiško knjigo pri nepremičninah. Osnovni kapital Term Lendava tako zdaj znaša 7.024.770 evrov.

Notarska listina o prenosu oziroma prevzemu premoženja je bila podpisana že drugega oktobra v Kranju, vpis v murskosoboški sodni register pa je bil objavljen šele danes, 27. decembra.

Kot smo že poročali je madžarski kupec, sklad Comitatus v 100-odstotni lasti madžarske države, za lendavske terme ponudil devet milijonov evrov. Ta denar naj bi bil namenjen poplačilu Savinih upnikov, v glavnem bank. 

VIR: vecer.com / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sedemdeset let srednješolskega izobraževanje v Lendavi. Lendavska dvojezična srednja šola je ustanova, ki se že vrsto let vključuje v življenje lokalnega in širšega okolje.

Na Dvojezični srednji šoli Lendava so organizirali dan odprtih vrat, na katerem so javnosti predstavili svoje delo, obenem pa so organizirali delavnice za dijake s poudarkom na podjetnosti in bontonu.

Na delavnicah so ob dijakih in profesorjih šole sodelovali tudi šolarji iz osnovnih šol in drugi občani. Izdali so zbornik o sedemdesetih letih srednješolskega izobraževanja v Lendavi z naslovom Naša šola skozi čas. Obletnico so praznovali v šolskem letu 2017/18 z osrednjo prireditvijo v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi.

Lendavska dvojezična srednja šola je ustanova, ki se že vrsto let vključuje v življenje lokalnega in širšega okolje, je povedala ravnateljica šole Silvija Hajdinjak Prendl: »Na stežaj odpiramo vrata novim izzivom sodobnega časa ter tudi vsem vedoželjnim učencem dvojezičnih in enojezičnih osnovnih šol. Naš cilj je, da dijakom, ki se odločijo za izobraževanje pri nas, ponudimo najsodobnejša znanja, ki v prepletu s tradicionalnimi vrednotami oblikuje mlade, podjetne, a odgovorne posameznike.«

Gradivo za zbornik Naša šola skozi čas je zbrala in uredila Bernadetta Horvath, v njej pa je tudi veliko fotografij od leta 1947 do danes. O svojih spominih na šolo so svoja razmišljanja ob sedanjih dijakih napisali tudi nekdanji dijaki in učitelji: Ivan Parnič, Franc Vida, Kornelija Baša, Ivan Hrelja, Lajos Bence, Judit Zagorec Csuka in drugi. Ob lanskem praznovanju obletnice so se profesorji in dijaki šole dogovorili, da bodo raziskali zgodovino srednješolskega izobraževanja, svoje izsledke pa so predstavili tudi z razstavo.

Idejo, da bi obeležili ta jubilej je dal upokojeni ravnatelj lendavske srednje šole Tibor Füle, je povedala Silvija Hajdinjak Prendl, ki je tudi sam bila dijakinja te šole: »Raziskovali smo preteklost in pomen poklicnega in strokovnega, tudi splošnega, dvojezičnega izobraževanja v lokalnem okolju. Zbrali smo veliko gradiva iz preteklosti naše šole oziroma srednješolskega izobraževanja v lokalnem okolju.«

VIR: vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Britanska družba Ascent Resources, ki na Petišovskem polju črpa in prodaja zemeljski plin, v pričakovanju okoljevarstvenega dovoljenja za rafinerijo za prečiščevanje zemeljskega plina nadaljuje pritisk na Slovenijo. Glavni izvršni direktor Colin Hutchinson je znova zagrozil s sodnimi postopki, na katere se v družbi že aktivno pripravljajo.

Če Ascent v normalnih rokih ne bo uspel pridobiti okoljevarstvenega soglasja, za katerega je zaprosil Agencijo RS za okolje (Arso), se bo z zahtevki za povračilo nastale škode obrnil na sodišče. Zaradi zamud pri obravnavi vloge je sicer že pred časom zagrozil s postopki pred Sodiščem EU.

“Odvetniki v Londonu in Ljubljani so z zadevo že seznanjeni, aktivno se pripravljajo na sodne postopke,” je za portal London South East zatrdil Hutchinson. Po štirih letih, kolikor je minilo od oddaje vloge, Huchinson sicer še vedno upa, da jim bo Arso izdal ustrezna dovoljenja.

V Ascentu so, tako Huchinson, v jeseni pričakovali okoljevarstveno soglasje, potem pa se je v zadevo konec oktobra vpletel okoljski minister Jure Leben in odredil notranji nadzor nad delom Arsa v tem in še enem postopku, povezanem s črpanjem plina na Petišovskem polju. Minister se je želel prepričati, da so bili vsi postopki vodeni strokovno, nepristransko in zakonito, pa tudi, ali nad zaposlenimi ni bil izvajan neprimeren pritisk.

Nadzor se torej ni nanašal na vsebino, je pa pokazal, da je v postopkih prihajalo do pritiskov in groženj, pri obeh postopkih pa sta bili kršeni načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb.

Zadeva je odnesla tedanjega direktorja Arsa Joška Kneza, ki je s položaja odstopil. Arso zdaj začasno, kot v.d. direktorja, vodi Gregor Sluga.

VIR: hudo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

1. redna - konstitutivna seja občinskega sveta Občine Lendava, je potekala v petek, 14. decembra 2018, kjer so se navzoči seznanili s poročili o izidu lokalnih volitev. Komisija za potrditev mandatov novoizvoljenim članom je potrdila mandate občinskim svetnikom in novemu županu Janezu Magyaru, izvoljeni so podpisali tudi Kodeks ravnanja izvoljenih predstavniko na lokalni ravni.

Novoizvoljeni člani

Konstitutivno sejo je vodil najstarejši član občinskega sveta Občine Lendava, Ivan Koncut, zraven njega je bilo v občinski svet izvoljenih še 18 članov. Slovenska demokratska stranka bodo zastopali Janez Magyar, Gyöngyi Horvat, Janez Somi in Rozina Nemec, na Listi Dejana Süča so bili izvoljeni Dejan Süč, Rahela Hojnik Kelenc in Sven Sarjaš, v Stranki modernega sveta so bili izvoljeni Jožef Gerenčer in Patrik Kocet, Demokratično stranko upokojencev bo zastopal mag, Anton Balažek, listo Lendava bo zastopal Igor Kulčar, Listo dr. Mihaela Kasaša dr. Mihael Kasaš, listo občanov za razvoj bo zastopal Stanislav Gjerkeš, Novo Slovenijo-Krščanske demokrate bo zastopal Peter Novak, Socialne demokrat bo zastopal Ivan Koncut, listo gasilcev za varnost občanov pa bo zastopal Romeo Gal. Robert Požonec in Ferenc Horváth sta predstavnika madžarske narodne skupnosti v občinskem svetu, romsko skupnost pa bo zastopala Nataša Horvat.

Ker funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, bo Občinska volilna komisija izvedla postopek za imenovanje nadomestnega člana občinskega sveta.

VIR: pomurec.com / lendava.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Se bo ureditev kulturnega centra znašla na vročem stolu preverjanja starih projektov, kot napoveduje nova oblast?
Zapuščeno blagovnico v starem mestnem jedru Lendave bodo ogrnili v potiskano gradbiščno folijo. Ta bo v barvah upodobila novo zunanjost objekta, v katerem bo nastal mednarodni kulturni center. Tega naj bi občina vzpostavila v sklopu priprav na razpis za kandidaturo za evropsko prestolnico kulture 2025. Folija bo nameščena na gradbeni oder, oboje pa bo postavil ponudnik, ki je uspel s prijavo na javni razpis, objavljen in končan v novembru.

Gradbeni oder z upodobitvijo prenovljenega objekta na vseh treh vidnih pročeljih naj bi torej bil začetni korak načrtovane obnove, za katero pa še ni znano, kdaj se bo začela. Projekt namreč še nima gradbenega dovoljenja. Še več - zahteva za njegovo izdajo še ni niti vložena na upravno enoto.

Bo osem milijonov dovolj?
A četudi je mogoče razpis za postavitev odra skupaj z vizualizacijo nove podobe razumeti kot hitenje pri utiranju projekta, se bo načrtovana obnova najverjetneje znašla skupaj še s kakšnim projektom na vročem stolu nove lokalne oblasti. Pomeni namreč zajeten finančni zalogaj, kar že samo po sebi vodi do sklepa, da se bosta preverjala njegova izvedljivost v nekem časovnem obdobju in vpliv na prihodnje poslovanje občine ter načrtovanje razvojnih projektov. Ali bodo novi župan ali morda svetniki znova načeli tudi vprašanje pomena in smiselnosti takšne obnove, pa je še neznanka.

Če torej ostanemo samo pri financah, je neuradno znano, da naj bi po projektantskih ocenah obnova stala 4,8 milijona evrov brez davka in oprema dodatnih 1,5 milijona. Ob tem pa poznavalci opozarjajo, da se bo ta znesek zaradi ugodnih razmer na trgu za gradbince lahko povečal za petino. Ob tem je lendavska občina za nakup objekta decembra 2016 že plačala 795 tisoč evrov ter si za ta namen zagotovila 800 tisoč evrov posojila, v letošnjem proračunu pa ima za projekt rezerviran milijon evrov in še dodatnih 20 do 25 tisoč za pripravo projektne dokumentacije. Občina pa bo projekt prijavljala tudi na razpise in se potegovala za dodatna sredstva iz različnih virov.

Le nekaj "kozmetike"
Razpis za pripravo projektne dokumentacije je občina objavila zadnje dni marca letos, obnova pa se bo izvajala po zamisli ljubljanskega projektantskega podjetja profesorja Petra Gabrijelčiča, nekdanjega dekana Fakultete za arhitekturo. Kot je sam povedal avgusta, želi stari blagovnici, ki je bila včasih središče Lendave, povrniti nekdanjo slavo. Gabrijelčič je še poudaril, da blagovnica potrebuje samo malo "kozmetike" in lahko ponovno postane središče srečevanj, kulturni center pa bi bil mikaven tudi turistom. Gabrijelčičeva je tudi teza, da se razvijajo tista mesta, kjer se razvija kultura, tudi kultura prostora.

Stavba blagovnice obsega tri etaže, klet v velikosti 980 kvadratnih metrov, pritličje 1112 kvadratnih metrov in v enaki velikosti tudi nadstropje. Skupaj torej 3204 kvadratnih metrov. Tretjina prostora bo po obnovi namenjena potrebam sodobne knjižnice, tretjina multimedijskim vsebinam in tretjina za dopolnilne vsebine. V objektu naj bi bila tudi kongresna dvorana z okoli 200 sedeži. V sklopu blagovnice bi obnavljali tudi ploščad s stopniščem, ki povezuje Glavno ulico skozi staro mestno jedro s Trgom Györgya Zale pred kulturnim domom.

VIR:vecer.com : Majda H. / Foto: Nataša J.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar sta danes v Policijski akademiji v Tacnu podelila medalje policije za hrabrost in požrtvovalnost.
Dvanajstim pogumnim in srčnim prejemnikom, ki so se izkazali s svojimi dejanji, sta iskreno čestitala za izjemen prispevek k varnosti državljanov in ugledu slovenske policije ter poudarila, da so ponosni nanje in da je lahko njihovo ravnanje vsem za zgled.

Medalje policije za požrtvovalnost in hrabrost sta prejela tudi policista Policijske postaje Lendava Dejan Kardoš in Roman Čarni, ker sta 23. septembra v Dolgovaških Goricah kljub velikemu tveganju rešila nemočno žensko iz goreče in močno zadimljene stanovanjske hiše.

Medalje policije za požrtvovalnost se podeljujejo policistom, drugim zaposlenim v policiji in drugim fizičnim osebam za požrtvovalnost pri reševanju ljudi ali premoženja ali pri opravljanju varnostnih nalog.

Medalje policije za hrabrost se podeljujejo policistom, drugim delavcem policije in drugim fizičnim osebam za izkazano posebno osebno hrabrost pri reševanju ljudi ali premoženja ali pri opravljanju varnostnih nalog, ob katerih so bila nevarnosti izpostavljena njihova življenja.

VIR: mariborinfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občani trdijo, da so na novo odloženi odpadki, ki tja ne sodijo. Direktor Ceropa pojasnjuje drugače.
V začetku novembra je povečano število tovornjakov, ki so vozili v smeri deponije nenevarnih komunalnih odpadkov v Dolgi vasi, vzbudilo pozornost nekaterih občanov, saj je odlagališče, ki ga od leta 2009 upravlja Cerop, v postopku zapiranja. Ivan Koncut in Boris Kotnjek sta zato 15. novembra vložila prijavo na inšpekcijsko službo in 21. novembra prejela obvestilo, da bo inšpektor za okolje in naravo preveril navedbe v prijavi in ob ugotovitvi, da gre za področje, ki ga nadzoruje inšpekcija, tudi ukrepal.

Dovažali so zemljo in kompozit
"Inšpektorica nas je obiskala prejšnji teden," je povedal Franc Cipot, direktor Ceropa. Seznanil jo je z deli, ki zdaj potekajo na odlagališču v Dolgi vasi in ki so potrebna zaradi zapiranja odlagališča. Odložene odpadke morajo namreč prekriti in odlagališče zapreti najpozneje do avgusta 2020. Ob tem spomnimo tudi na pred dnevi objavljeno ugotovitev Sodišča Evropske unije, da Slovenija do izteka roka ni zaprla in sanirala več potencialno nevarnih nenadzorovanih odlagališč, med njimi pa je navedeno tudi odlagališče komunalnih odpadkov v Dolgi vasi.

Tovornjaki, ki so jih opazili krajani, so, tako Cipot, dovažali zemljo, s katero bodo prekrili odložene odpadke, in kompozit iz pepela in blata iz čistilnih naprav, ki ga bodo uporabili za tesnjenje in utrjevanje vrhnje plasti. Na odlagališču v Dolgi vasi je zdaj tudi bager, ki premešča nasute odpadke z vrhnjih delov na vznožje odlagališča. Cipot je pojasnil, da je to potrebno zaradi zagotovitve stabilnosti, da se ustvari ustrezen profil brežine, da pozneje ne bi prišlo do rušenja. "Zato so odloženi odpadki videti na tak način," je še izjavil Cipot. Torej razkriti in nakopičeni.

​Omenjena dela na odlagališču opravlja podjetje Legartis, ki dovaža tudi zemljo, medtem ko podjetje Cerop dovaža kompozit ali tako imenovani ceropit. Direktor Legartisa Matjaž Hozjan je povedal, da so v začetku novembra pospešeno vozili zemljo na odlagališče komunalnih odpadkov v Dolgi vasi, saj je to mogoče takrat, ko je zemlja na razpolago po gradbiščih. Prav tako je potrdil, da njihov bager preklada odpadke. Legartis bo vsa dela, za katera se je pogodil s Ceropom, končal do konca tega leta. Kdo bo dela nadaljeval prihodnje leto, pa Hozjan ne ve. Sami pogodbe za naprej niso sklenili.

So vozili tudi odpadke?
Prijava, ki sta jo inšpekcijski službi poslala Koncut in Kotnjek, pa se ne nanaša na dela, ki zdaj potekajo na odlagališču, ampak sta postala pozorna na vrsto odloženih odpadkov. Kot pravita, so izjave direktorja Ceropa, da se na odlagališče vozi ob zemlji le še kompozit, neresnične in zavajajoče. Po videzu sodeč, so na novo odloženi tudi odpadki, ki naj ne bi sodili na odlagališče v Dolgi vasi oziroma na običajna komunalna odlagališča. "Prepričana sva, da to niso odpadki, ki jih navaja gospod Cipot, ampak da gre, po najinem skromnem poznavanju te materije, za rejekte (izvržke iz papirne kaše odpadnega papirja in kartona, op. a.) iz papirnic, polimerne odpadke (plastični trakovi ...) ter druge trde in vlaknaste odpadke," še ocenjujeta prijavitelja. Koncut in Kotnjek zato pričakujeta, da se bodo zaradi velike količine teh odpadkov takoj in ustrezno odzvale inšpekcijske službe. Menita namreč, da po okoljevarstvenem dovoljenju Cerop teh odpadkov tu ne bi smel odlagati. Cerop je okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča za čas zapiranja odlagališča nenevarnih odpadkov v Dolgi vasi pridobil 18. avgusta 2017.

Odlaganje odpadkov ni dovoljeno
Odlaganje odpadkov na odlagališču v Dolgi vasi ni dovoljeno, prav tako ne kakršna koli manipulacija z odpadki na samem odlagališču, so nam sporočili iz agencije za okolje. Upravljavec pa lahko za prekritje odlagališča uporablja kot posamezno plast, kot jih določa okoljevarstveno dovoljenje, tudi ceropit.

Zakaj je odlagališče v Dolgi vasi postalo del Ceropa
Dolgovaško odlagališče odpadkov, ki je bilo prej v lasti sedmih občin na območju lendavske upravne enote, je v preteklosti upravljalo tedanje lendavsko komunalno podjetje Komunala Lendava. Odlagališče so občine v regijski center za ravnanje z odpadki v Puconcih vključile brezplačno leta 2009, ker je na odlagališču v Puconcih začelo zmanjkovati odlagalnega polja, po uredbi o odlaganju odpadkov pa bi dolgovaško odlagališče lahko uporabljali še do leta 2013 oziroma odvisno od zmogljivosti odlagalnih površin in pogojev. S prenosom upravljanja odlagališča pa so si občine z lendavskega območja zagotovile odlaganje odpadkov v Dolgi vasi še za naslednjih pet let (s 1. januarjem 2013 se ti več niso smeli odlagati), rešile pa so se tudi stroškov, povezanih z njegovim zapiranjem.

Samo za "domače" odpadke
Lendavska občina je pred leti z odlokom prepovedala skladiščenje, sežiganje in odlaganje odpadkov na svojem območju, ki nastajajo zunaj njenega območja, toda oktobra 2009 je to spremenila in Ceropu dovolila, da v Dolgi vasi odlaga odpadke tudi z območja drugih občin ustanoviteljic tega javnega podjetja. Ta sklep pa je začel veljati šele s sklenitvijo finančnih pogojev za odlaganje v Dolgi vasi. Zato Cerop, ki je strošek prevzetega odlagališča v Dolgi vasi s stroški njegove sanacije seveda vključil v svoj finančni načrt, še zdaj Krajevni skupnosti Dolga vas plačuje odškodnino, od katere imajo korist predvsem Romi, katerih naselje je blizu odlagališča. A kot je dejal Cipot, bodo ta plačila ustavili takoj, ko bo deponija prekrita.

VIR: vecer.com