Podrobnosti
Kategorija: Novice

Agencija RS za okolje (Arso) je odločila, da bo za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem na Petišovskem polju, ki mu nasprotujejo okoljevarstveniki, treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. To bi lahko zavleklo načrte britanske družbe Ascent Resources, ki želi v Petišovcih v večjem obsegu pridobivati plin.

Kot so navedli v odločbi, danes objavljeni na spletni strani, je Arso ugotovil, da gre v okviru nameravanega posega za spremembo posega v okolje in sicer za spremembo v načinu obratovanja naprave, ki bi lahko imela pomembne škodljive vplive na okolje, zato je treba izvesti predhodni postopek.

Pri nameravanem posegu se bo drenažni radij povečal, izveden pa bo tudi na drugih globinah kot prej. Nekoliko bo spremenjen tudi postopek hidravličnega lomljenja. "Nedvomno gre za poseg, ki bo spremenil fizično stvarnost okolja in ne gre samo za podaljšanje obratovanja brez kakršnih koli fizičnih sprememb," so navedli na Arsu.

Pojasnili so, da se ukrepi za zmanjšanje oz. preprečitev pomembnih vplivov na okolje ne morejo oz. ne smejo upoštevati v predhodnem odločanju. Arso je v odločbi povzel, da je nosilec nameravanega posega sicer večkrat poudaril, da lomljenje ne predstavlja posega v naravo in ga zato ni mogoče presojati skladno z določili pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.

"Glede na dejstvo, da gre v primeru nameravanega posega za poseg v okolje, ki se izvaja pod površino, glede na to, da se bodo pri izvedbi nameravanega posega uporabljale nevarne snovi (ne glede na to, da gre za majhno količino), se brez izvedbe predvidenih ukrepov ne more izključiti pomembnih vplivov na okolje, predvsem na varovana območja," so zapisali na Arsu.

Gre namreč za lokacijo, bogato z mineralnimi in geotermalnimi podzemnimi vodami in kmetijskimi zemljišči. Britanci so sicer za zmanjšanje vplivov na okolje predvideli določene ukrepe, vendar pa njihovo preverjanje presega okvir predhodnega postopka, saj je to lahko izvedeno šele v okviru postopka presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja.

Odhajajoči minister za okolje in prostor Jure Leben je za spletni portal Siol odločitev Arsa pozdravil. "Zagotovo moramo izvesti temeljito presojo vplivov tovrstne tehnologije na naše okolje. Večkrat sem že poudaril, da sam osebno menim, da taka tehnologija nima mesta v Sloveniji. Čas je, da se to vprašanje uredi v slovenski zakonodaji," je dejal.

Odločitev je pozdravil tudi predstavnik okoljevarstvene organizacije Rovo Gorazd Marinček, ki jo je označil kot edino možno pravilno. "Naša pozornost je usmerjena predvsem v varovanje našega naravnega okolja, kar na konkretnem območju vrednotimo kot večjo družbeno korist v primerjavi z vprašljivimi družbenimi koristmi fosilnega energenta in kapitalskimi dobički," je še dejal za STA.

V družbi Geoenergo, ki je v lasti Petrola in Nafte Lendava ter je nosilka energetskega projekta v Petišovcih, so za STA pojasnili, da odločitve Arsa danes še ne morejo komentirati.

Leben je sicer sredi oktobra odredil notranji nadzor nad delom Arsa, s katerim naj bi podrobneje preučili dva postopka, ki ju je agencija vodila v povezavi z načrtovanim črpanjem plina na območju Petišovcev. Med drugim naj bi ugotovili, "ali nad zaposlenimi ni bil izvajan neprimeren pritisk".

VIR: STA.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Velika skupna razstava avstrijskega in japonskega umetnika v Lendavi
Friedensreich Hundertwasser je leta 1961 razstavljal v Tokiu, dela pa si je prišel ogledati tudi Shoichi Hasegawa. Srečanju je sledil premik japonskega umetnika v Pariz, da bi bolje spoznal Zahod, Avstrijca pa sta navdušili vzhodna filozofija in umetnost.

Razstava del vizualnih umetnikov Friedensreicha Hundertwasserja (1928-2000), sicer tudi slavnega arhitekta, in Shoichija Hasegawe (1929) z naslovom Vzhod in Zahod predstavlja izbor stvaritev obeh umetnikov.

Namen razstave je slikovit prikaz srečanja dveh svetov, postavitev v Galeriji–Muzeju Lendava na lendavskem gradu je nastala na osnovi del zasebne zbirke Richarda H. Mayerja.
Friedensreich Hundertwasser (na posnetku), ki se je uveljavil in zaslovel tudi kot arhitekt, je leta 1961 razstavljal v Galeriji Tokio, kjer je požel velik uspeh, tam pa je spoznal tudi Shoichija Hasegawo, ki si je prišel ogledat njegove stvaritve. Foto: AP

Na ogled več kot sto stvaritev.
Rdeča nit razstave je ponazoritev vzajemnega sobivanja dveh svetov, Vzhoda in Zahoda, vzporednice in razlike med njima. Na ogled je 100 grafik, litografij, sitotiskov in lesorezov, razstavo dopolnjujejo akvareli in keramika.

Razstavo je v petek odprl vodja sektorja za nepremičninsko kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček, ob odprtju so spregovorili podžupan občine Lendava Mihael Kasaš, namestnik veleposlanice republike Avstrije Norbert Hack, namestnica veleposlanika Japonske Keiko Furuta in umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak.

Med velikani na lendavskem gradu
Postavitev je del cikla Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, sodi pa v sklop kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture (EPK) v letu 2025, za katero je mogoče že delovalo, da je pod vprašajem.

Lendavski župan o kandidaturi za EPK
Župan občine Lendava Janez Magyar je zaradi nedavnih razhajanj v ekipi in odhodov iz nje poudaril, da so projektu EPK 2025 povsem zavezani, vendar po njegovih besedah "ta proces ne sme biti delo ožjega kroga ljudi, temveč mora biti vanj vključenih kar se da veliko razmišljujočih, ozaveščenih in zavednih Lendavčanov, ki jim je mar za razvoj Lendave".
Razstava Vzhod in Zahod (Orient & Okzident) je na lendavskem gradu na ogled do 1. septembra. Dotični grad je lani obiskalo več kot 30.000 ljudi, kar je največ doslej, so sporočili iz Lendave.

Po odstopu nekaterih predstavnikov programskega sveta projekta EPK Magyar kot vodja projektnega sveta pravi, da so prejšnji programski svet ukinili in ga razširili v delovne skupine, ki bodo pripravile vse potrebno za vložitev kandidature.

VIR: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina na lokaciji nastanitvenega centra želi razvoj, država previdna zaradi možnosti novega vala migrantov.
Več kot tri leta že minevajo od vrhunca begunske krize, ko so bili tudi v Pomurju nameščeni številni prebežniki. Tudi ko so ti odšli, so v Lendavi še lep čas stali šotori, ki niso služili nikomur. Nastanitveni center je zdaj končno le prazen, a država zanj še vedno plačuje najemnino. Zakaj?

Stroški ostajajo
Spomnimo, da so prve šotore v sprejemno-namestitvenem centru Lendava postavili v času prve begunske krize septembra 2015. Njihova namestitvena kapaciteta je znašala 200 prebežnikov, zanje pa je država mesečno odštela več kot 50.000 evrov. Toliko je plačevala tudi naslednjih nekaj mesecev, v času, ko so šotori samevali.

Od novembra 2017 jih ni več, ostajajo pa stroški – resda nekoliko manjši. Pokrito halo z vstopnim hodnikom in stopniščem ter del zemljišča namreč Urad za oskrbo in integracijo migrantov še vedno najema. A prostori samevajo, kar bega tudi domačine.

Občina želi razvoj industrije, država previdna
Lendavska občina si na Industrijski ulici, kjer je nekoč stal nastanitveni center, želi razvoja. Vendar ograjeno zemljišče in objekti ob uvozu na avtocesto niso v njeni lasti, temveč so last podjetja Avto Krka.
 
Kot pojasnjuje Aleksandra Kreslin, v. d. direktorice občinske uprave Občine Lendava, občina želi, da bi se tam v bodoče še naprej razvijala industrijska dejavnost:

»Opozoriti želimo državne oblasti, da se odločijo kako naprej s tem centrom, da se tam res lahko nadaljuje z nekim razvojem.«

Toda pa interesa države ni. Previdna je predvsem zaradi možnosti pojava novega vala migracij.

»V skladu s pogodbo najemamo navedeno lokacijo za eventualno vzpostavitev centra za primer, da pride do povečanega prihoda migrantov v Slovenijo,« odgovarjajo v UOIM.

Mesečno skoraj deset tisočakov najemnine
Urad za oskrbo in integracijo migrantov podjetju Avto Krka tako vsak mesec plačuje 9.811 evrov najemnine.

V Uradu vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov pojasnjujejo, da je najemna pogodba med Ministrstvom za notranje zadeve in podjetjem Avto Krka d.o.o. bila sklenjena 29. oktobra 2015.

»Z ustanovitvijo Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov je bila pogodba s 1.6.2017 prenesena na urad. Najemna pogodba je sklenjena za določen čas, in sicer za dobo 1 meseca in se avtomatično podaljšuje za vsako nadaljnje enomesečno obdobje, v kolikor stranka ne odpove najmanj 15 dni pred iztekom dogovorjenega obdobja.«

Od začetka lanskega leta, ko je urad postal samostojni proračunski uporabnik, pa do danes je podjetju tako bilo izplačano že 143.760,45 evra.

V podjetju Avto Krka medtem pojasnjujejo, da nameravajo na omenjeni lokaciji odpreti oskrbovalni center za vsa vozila in spremljajoče dejavnosti. Ne razkrivajo pa, kdaj naj bi se to zgodilo.

VIR: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Lendava so svetniki potrdili proračun Občine Lendava za leto 2019.

Proračun Občine Lendava za leto 2019 predvideva skupno 11,36 milijona evrov prihodkov, kar je 18 odstotkov več kot realizacija za leto 2018. Skupni načrtovani odhodki pa znašajo 14,62 milijona evrov in so v primerjavi z letom 2018 višji za 36,5 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 2,8 milijona evrov, pokrivali pa ga bodo iz prihrankov Občine in zadolževanjem za investicijske namene.

Največji prihodek proračuna je dohodnina, ki pripada občini na podlagi izračuna primerne porabe in predstavlja 54 odstotkov vseh prihodkov proračuna. Za leto 2019 znaša s strani Ministrstva za finance izračunana primerna poraba občine 6.021.580 evrov in temelji na trenutno veljavni povprečnini v višini 573,50 evra na prebivalca.

Kot že povedano načrtovani odhodki proračuna znašajo 14,62 milijona evrov. 59 odstotkov odhodkov proračuna predstavljajo tekoči odhodki, ki znašajo 8,66 milijona evrov. Načrtovani so na ravni načrtovanih odhodkov v preteklem letu, s tem da bodo več namenili naslednjim področjem:

-      sredstev za spodbujanje gospodarstva in kmetijstva bo za 95.000 evrov več kot v letu 2018
-      glavarine za krajevne skupnosti bo za 20 odstotkov več v primerjavi z letom 2018
-      za programe in aktivnosti na področju kulture bo namenjeno za 150.000 evrov več kot v letu 2018 in
-      denarne nagrade ob rojstvu otrok se bodo povečale iz 160 evrov na predvidoma 400 evrov.

Investicijski del proračuna znaša 5,52 milijona evrov, kar predstavlja 38 odstotkov vseh odhodkov proračuna.

Za investicije načrtujejo okoli 1,3 milijona sofinanciranih sredstev, kar predstavlja 24 odstotkov vseh investicijskih odhodkov.

Večina, 3,5 milijona evrov oziroma 63 odstotkov vseh investicijskih odhodkov, bo pokrita iz lastnih virov, preostalih 702.167 evrov oziroma 13 odstotkov odhodkov pa iz najema kredita.

Večje investicije iz leta 2018, ki se zaključujejo v letošnjem letu so dokončanje izgradnje Centra za zaščito in reševanje Lendava, dokončanje izgradnje večnamenskega objekta v Lendavskih goricah, investicijsko vzdrževanje občinskih cest ter sanacija odvodnjavanja meteornih voda.

VIR: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski občinski svet zaradi neučinkovitosti razpustil programski svet EPK. Gradivo, s katerim bi se Lendava potegovala za kandidaturo, ni pripravljeno. Anton Balažek protestno zapustil sejo občinskega sveta.

Lendavski občinski svet je potrdil sklep, s katerim je razpustil ožji programski svet za pripravo kandidature za evropsko prestolnico kulture. V  obrazložitvi sklepa piše, da je bilo njegovo delovanje neučinkovito, njegova vloga glede priprave gradiva za kandidaturo pa nejasna. Anton Balažek je zahteval umik točke z dnevnega reda seje, ker da je gradivo žaljivo za člane programskega sveta, vendar s predlogom ni uspel. Pred začetkom obravnave te točke je sejo zapustil.

Ožji programski svet za pripravo kandidature je štel sedem članov: Aleš Šteger, Dejan Süč, Atilla Pisnjak, Dubravko Baumgartner, Sabina Šinko, Melita Kontrec in Bojan Vogrinčič. Prvih šest je občinski svet potrdil oktobra 2017, sedmi pa je bil imenovani konec leta 2018.

Namesto ožjega programskega sveta naj bi se zdaj oblikovale delovne skupine, v katerih bi sodelovali strokovnjaki iz številnih področij, v njih pa bi vključili več kot petdeset domačinov in Lendavčanov, ki delujejo drugje.

Razpustitev ožjega programskega sveta, ki naj bi bil po navedbah v gradivu smiseln šele takrat, ko bi bila kandidatura že dobljena, in ustanovitev delovnih skupin, dejansko pomeni povsem drugačen pristop pri pripravah Lendave za kandidaturo.

VIR: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občinski svet se je včeraj, na svoji 4. redni seji, zavzel za vzpostavitev in izgradnjo železniške infrastrukture Lendava–Beltinci−Rédics (Madžarska) in sprejel sklep, da se Vlado RS pozove, da izgradnjo nove železniške povezave obravnava kot projekt državnega pomena. Prava tako občinski svet poziva Svet Pomurske regije, da se opredeli in izrazi podporo projektu na regijski ravni.

PRIORITETNA NALOGA

Povezava med mesti in nova povezava med državami predstavlja izjemno dodano vrednost širšemu območju kot priložnost za nadaljnje širjenje industrije ter gospodarstva v regiji. Preusmeritev prometa iz cest na železnico bo morala postati ena od prioritetnih nalog, v kolikor želimo slediti temeljnim načelom okolijske politike in ciljem Evropske komisije, da se do leta 2030 preusmeri 30 odstotkov cestnega blagovnega prometa na razdaljah več kot 300 km na železnico ali vodni promet. Z izgradnjo železniške infrastrukture bi vzpodbudili razvoj industrijske cone, povečala bi se varnost in suverenost Slovenije pri prevozu energentov iz blagovnih rezerv, prav tako varnost na področju prevozov, izboljšal pa bi se tudi okolijski odtis. Železniška povezava bi omogočala tudi dodaten razvoj Luke Koper, ki je v lasti Republike Slovenije.

SKUPNA PRIZADEVANJA ZA  ŽELEZNIŠKO POVEZAVO

Župan Janez Magyar in župan mesta Zalaegerszeg Zoltán Balaicz sta na svojem prvem srečanju sredi februarja 2019 izpostavila nujnost izgradnje železniške povezave Zalaegerszeg−Rédics−Lendava−Beltinci, ki je za razvoj gospodarstva na obeh straneh meje strateškega pomena. Pogovore bosta oba župana nadaljevala že prihodnji ponedeljek v Zalaegerszegu. Tako mesto Zalaegerszeg kot županija Zala projektu zagotavljata popolno politično podporo, vlada Madžarske pa je izgradnjo odseka do Rédicsa že uvrstila med prometne projekte posebnega pomena z vidika nacionalnega gospodarstva.

VIR: Lendava.danes / Foto: Tomaž Galič

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pobudnika postavitve rastlinjakov v Lendavi sta svoje podjetje preselila v Mursko Soboto in ga preimenovala v GC Green Center.
Zgodba o postavitvi rastlinjakov v Lendavi se je začela pred dobrima dvema letoma. Avstrijsko vrtnarsko podjetje Herneth Gartenbau KG s sedežem v Gradcu je februarja 2017 lendavski občini poslalo uradno povpraševanje za nakup zemljišč, ker da želi s partnerskim podjetjem Ikea Europa postaviti nov proizvodni obrat v Sloveniji, in sicer rastlinjake na približno 30 hektarjih ter logistični center na 1,5 hektarja površine. Ponudbo sta podpisala Günter Herneth in Christian Rossman, ki sta potem junija 2017 za ta namen ustanovila družbo Green Center Lendava s poslovnim sedežem v Lendavi.

Nedavno pa sta sedež podjetja preselila iz Lendave v Mursko Soboto, podjetje pa preimenovala v GC Green Center. Odvetnik Branimir Šijanec, ki je nastopil kot priča pri ustanovitvi prvega podjetja, je povedal, da mu zadeva glede novega podjetja ni poznana in da pri projektu lendavskih rastlinjakov ne sodeluje več, Günter Herneth pa se na naše poizvedovanje o razlogih za preselitev podjetja in o nadaljnji usodi lendavskega projekta ni odzval.

Rastlinjaki v slepi ulici
Znano je, da se je projekt lendavskih rastlinjakov znašel v slepi ulici, potem ko kmetijsko ministrstvo edino ni dalo potrebnega soglasja lendavski občini, da bi dokončala postopek podrobnega prostorskega načrta za rastlinjake. In to kljub temu da je pobudo za naložbo v rastlinjake prevzel maja lani ustanovljeni konzorcij tujih vlagateljev Grower Consortium in da so zanj na ministrstvu lobirali celo nizozemski diplomati v Sloveniji. V konzorciju je namreč med drugimi tudi nizozemsko podjetje Royal Lemkes, s tem da naj bi podjetje Green center Lendava še naprej uradno vodilo postopke.

Ali avstrijska vlagatelja z umikom iz Lendave priložnost iščeta sama zase drugod? Naključje je (morda pa tudi ne), da preselitev podjetja v Mursko Soboto sovpada z odločitvijo murskosoboškega župana Aleksandra Jevška, da imenuje delovno skupino, ki bo preučila, kaj se da narediti z obstoječimi geotermalnimi vrtinami v Murski Soboti. Kot vemo, je ogrevanje z geotermalno energijo za mestno občino za zdaj neizvedljiv projekt, kar pomeni, da so možnosti za njeno izrabo drugod. Morebiti z novo vrtnarijo ali rastlinjaki? Morda, vendar je malo verjetno, da na območju, kjer je nekdaj že bila.

Zgodovina in zemljišča
Spomnimo, da je šest manjših zemljišč nekdanje mestne vrtnarije v velikosti skupaj dobra dva hektarja v stečajnem postopku Vrtnarije Sum Sobota na dražbi junija 2017 kupilo podjetje Brod na Muri, naložbeno in svetovalno podjetje v lasti Rafaela Kosa, za 121 tisoč evrov. Na dražbi je sodelovala tudi mestna občina, ki je z uveljavitvijo predkupne pravice razdrla že sklenjeno nakupno pogodbo v višini 44 tisoč evrov, ki jo je stečajni upravitelj Robert Zakrajšek sklenil z Edito Toplak Benko, vendar je po pritožbi enega od upnikov višje sodišče postopek prodaje vrnilo na začetek. Toplak Benkova je namreč na tem območju že od prej lastnica dveh večjih parcel, velikih približno tri hektarje, znotraj katerih zdaj kot otočki ležijo parcele Broda na Muri. Toda dostop do parcel je mogoč le po poti, ki je prav tako v lasti Broda na Muri. Ta je med nastajanjem Visitor centra novembra 2013 to že ponujal v odkup mestni občini, vendar predlog takratnega župana Antona Štihca, da bi občina za kupnino najela 200 tisoč evrov posojila, v mestnem svetu ni bil sprejet. Mestna občina pa je med stečajnim postopkom sprejela nov podrobni prostorski načrt, ki to območje namenja potrebam širjenja mesta. Za lokacijo nove vrtnarije, ki bi bila še vedno dovolj blizu geotermalne vrtine, se je zato treba ozreti po sosednjih zemljiščih, ki so skoraj v celoti v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

VIR: vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Arso naj bi kmalu odločil o dovoljenju za širitev dejavnosti v Petišovcih, po črpanju prekmurskega plina spraševal tudi britanski zunanji minister.
Po razkritju novih podrobnosti v aferi z maketo 2. tira je Minister za okolje in prostor Jure Leben Marjanu Šarcu ponudil odstop in premier ga je tudi sprejel. Vlado tako zapušča minister, ki je v zadnjem precej zaznamoval tudi dogajanje v Pomurju.

Spomnimo, da je med drugim zagotovil, da v času njegovega mandata ne bo na hidroelektrarn na Muri, prav tako je javno nasprotoval črpanju plina v Pomurju. S tem je posegel v interese britanskega podjetja Ascent Resources, ki želi v sodelovanju s slovenskim Geoenergom ob pomoči hidravlične restimulacije povečati izkoristek plina na Petišovskem polju. Zadeva trenutno čaka na odločitev Arsa.

Da je Lebnu afero zakuhalo mešanje štren Britancem brez konkretnih indicev ne gre trditi, toda poskusi lobiranja (zdaj tudi s strani britanskega zunanjega ministra), ki sovpadajo z ministrovim odstopom, vendarle begajo javnost.

Pritiski, zamenjave in prijave
Spomnimo, da se je zgodba zaostrila že pred časom, ko je Leben po ugotovitvi nepravilnosti v postopkih, povezanih z načrtovanim črpanjem plina v Petišovcih, zamenjal vodstvo Agencije za okolje. Prav tako je Komisiji za preprečevanje korupcije po njunem novembrskem sestanku prijavil britansko veleposlanico v Sloveniji Sophie Honey, ki naj bi po velikem ogorčenju delničarjev družbe z njim načela pogovor o težavah Ascent Resources v Sloveniji.

Zanimalo jo je, kdaj bo Arso izdal dovoljenja, povpraševala pa naj bi tudi po izsledkih notranjega nadzora nad postopki agencije, ki ga je Leben odredil nekaj dni pred tem.

Na britanskem veleposlaništvu so kakršnekoli poskuse vplivanja na slovenske organe sicer odločno zanikali.

Odločitev znana kmalu
Agencija za okolje je še vedno v fazi odločanja. Dovoljenje za precejšnje povečanje dveh obstoječih vrtin s hidravlično restimulacijo je Geoenergo vložil maja lani in v Ascent Resources še vedno upajo, da bodo uspešni. A Siol navaja neuradne informacije, da naj bi Arso odredil izvedbo presoje vplivov na okolje, po tem scenariju pa do izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za tako imenovani fracking ne bi prišlo.

O črpanju prekmurskega plina spraševal tudi britanski zunanji minister
Prizadevanja Velike Britanije vladi v povezavi s projektom hidravličnega drobljenja v Petišovcih so se medtem v minulih tednih še nekoliko okrepila. Za dovoljenje za črpanje plina v Pomurju je namreč ob nedavnem obisku v Sloveniji lobiral tudi britanski zunanji minister Jeremy Hunt, ki se je sestal z zunanjim ministrom Mirom Cerarjem.

Srečanje je v medijih najbolj zaznamovala Huntova izjava, v kateri je Slovenijo označil za "nekdanjo sovjetsko vazalno državo", a ministra sta govorila predvsem o odnosih med državama, rasti blagovne menjave in krepitvi vezi.

Ministrstvo za zunanje zadeve potrdilo, da je beseda tekla tudi o projektu Petišovci. Po pisanju Siola,  V okviru pogovora o sodelovanju na področju naložb je Cerar Huntu zagotovil, da postopki tečejo skladno s slovensko zakonodajo in predpisanimi okoljskimi standardi.

Pričakujejo zaščito ljudi in okolja
Za komentar na aktualno dogajanje in pogovore v visokih političnih krogih smo prosili Mihaela Kasaša, podžupana občine Lendava in predstavnika civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji, ki pravi da gre za procese, na katere žal nimajo vpliva. Težko pa tudi oceni, ali je odstop okoljskega ministra Lebna kakorkoli povezan z morebitnimi pritiski britanske družbe, njihovih partnerjev ali delničarjev.

»Upam, da ne. Je pa zelo zanimivo opazovati dogajanje,« odgovarja Kasaš, ki od Arsa pričakuje odločitev, ki bo kar najbolje obvarovala naravo in tukaj živeče ljudi.

V podjetju Ascent Resources sicer že vseskozi trdijo, da pri načrtovani hidravlični stimulaciji ne gre za nevaren fracking, temveč za nenevaren postopek, ki naj ne bi onesnaževal okolja. Po njihovem mnenju bi projekt Sloveniji lahko prinesel velike energetske in ekonomske koristi, direktor podjetja Colin Hutchinson pa obenem zagotavlja, da se ni srečal ne z britansko veleposlanico v Sloveniji ne z britanskim zunanjim ministrom.

VIR:Sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zmeda okrog kandidature Lendave za Evropsko prestolnico, kar ne pojenja. Najprej odstop predsednika programskega sveta, potem vprašanja o usodi projekta, zdaj nejasnosti okrog vodje projekta.
Pa začnimo na začetku. Januarja smo poročali, da je Aleš Šteger nepreklicno odstopil s položaja predsednika programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. Kasneje je ekipo, ki je peljala aktivnosti za pripravo kandidature zapustil tudi Mitja Čander, eden ključnih akterjev in svetovalec pri projektu. Številni so se zato začeli spraševati o usodi projekta.

A je lendavski župan Janez Magyar nekaj tednov zatem sklical tiskovno konferenco, na kateri je priznal, da ga je odstop nosilcev projekta EPK presenetil, vendar zagotavlja, da s projektom nadaljujejo. Na občini zagotavljajo, da je projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 široko zastavljen. Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov.

Je ali ni?
Zdaj pa je za zmedo poskrbela Tanja Šimonka, ki je pred dnevi na delovnem obisku lendavskega župana Magyarja v Međimurskoj županiji sodelovala kot vodja projekta Lendava EPK 2025. Tako vsaj piše na spletni strani Međimurske županije.

Za potrditev smo poklicali Šimonko, ki pa na vprašanje ni želela odgovoriti, saj, da ni javna oseba. Bolj zgovoren je bil župan Magyar, ki zanika, da bi bila Šimonka vodja projekta Lendava EPK 2025, pravi, da je njegova zunanja sodelavka z izkušnjami s področja kulture in mu zato svetuje.

Sicer ni jasno, ali se Šimonka v tujini predstavlja kot vodja projekta ali pa so se na spletni strani Međimurske županije le neposrečeno izrazili.

VIR: Sobotainfo.com / FOTO: Međimurska županija

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Murskem Središću je potekal uradni delovni sestanek z novim Lendavskim županom Janez Magyarjem in sodelavci na temo sodelovanja med občino Lendava in mestom Mursko Središće. Gostitelj srečanja je bil župan mesta Mursko Središče Dursen Srpak, ki je pozval vse, ki bi morali sodelovati v prihodnosti.

Krona srečanja bi moral biti podpis sporazuma za mesec ali dva v Lendavi. Po besedah g. Srpaka sta obe strani imeli dobro uveljavljene oblike sodelovanja na področju kulture, športa, turizma, varstva okolja v gospodarstvu in vsega kar ustvarja življenje.

Sporazum je dokument, ki ga mora nato sprejeti mestni svet Mursko Središće in predstavniško telo v občini Lendava.

VIR: mnovine.hr

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi so odprte javne sanitarije, ki jih je Občina Lendava postavila v neposredni bližini Gledališke in koncertne dvorane Lendava.

Sanitarije bodo odprte sedem dni v tednu. V zimskem času, od 1. decembra do 28. februarja, od 7. do 20. ure in v poletnem času, od 1. marca do 30. novembra, od 7. do 22. ure. Uporaba javnih sanitarij je brezplačna.

Vrednost investicijskih del je znašala nekaj več kot 25.000,00 evrov.

Za čistočo javnih sanitarij, ki bodo služile tako obiskovalcem mesta kakor tudi domačinom, bo skrbelo podjetje EKO-PARK d.o.o., ki si bo prizadevalo za higieno in čistoč.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Dotrajani prostori lendavskega Rdečega križa
Območno združenje Rdečega križa Lendava pomaga najšibkejšim na 256 kvadratnih kilometrov velikem območju s približno 23 tisoč prebivalci v občinah Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Lendava.

''Vsak teden pride po pakete z osnovnimi živili povprečno 140 ljudi, vsakič je približno pet novih. Skoraj polovica vseh, ki prihajajo po pomoč, je upokojencev, saj jim nizke pokojnine ne omogočajo dostojnega preživetja. Tega si marsikdo ne predstavlja. Pa tudi tega ne, da morajo ob vsakem vremenu pomoči potrebni na paket čakati zunaj,'' je povedala sekretarka območnega združenja Rdečega Križa Lendava, Natalija Gomzi Jablanovec.

Svoje poslanstvo namreč opravljajo v dotrajanih prostorih nekdanje dvojezične srednje šole, ob osrednji prometnici v Lendavi. Od leta 2005, odkar so šolo preselili v novo zgradbo, pa poslopje propada.

''Zgradba je v takem stanju, kot smo jo prevzeli, nobenih investicij tukaj ni bilo. Elektrika in vse je tukaj odklopljeno in v takih razmerah pač delamo. Prostore nam zamaka, zato smo oblačila preselili v drugi del objekta. Dejstvo pa je, da je cela šola polna razpok. Zlasti na stiku starejše zgradbe in novejšega dela so razpoke kar konkretne. Se bomo pa predvidoma maja preselili v nove prostore nastajajočega novega centra za zaščito in reševanje. V njem so za Rdeči križ predvideni trije skladiščni prostori in majhna pisarna. Nekaj prostorov in predavalnico pa načrtujemo še v prostorih starega gasilskega doma. Takrat bomo lahko tudi bolje delovali v dobro naših uporabnikov, bolj bo poskrbljeno tudi za zdravje prostovoljcev in zaposlenih, ki zdaj delamo v res v težkih razmerah. Najhuje je pozimi: ko je zunaj minus tri stopinje, je v zgradbi minus deset. Tako, da se je treba kar konkretno obleči, da lahko opravljaš svoje delo. Tudi zamaka v tem delu, a smo za silo uredili stvari, da so živila na varnem. Tekstil in obutev pa smo, kot rečeno, preselili v pritlične prostore drugega dela zgradbe,'' je povedala Natalija Gomzi Jablanovec in nam odprla tudi glavni vhod nekdanje dvojezične srednje šole.

''Že takoj ob vstopu v poslopje vidite sledi časa. Zgoraj je še huje. Razpoke zevajo po dolgem in počez, vse odkar je šola zaprla vrata, ni bilo nobenih naložb. In zgradba ni varna,'' je dodala Gomzi Jablanovčeva.

Pogovori med ministrstvom za izobraževanja, znanost in šport ter občino Lendava

''Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je že dne 30. januarja 2015 kot upravljavec nekdanje Dvojezične srednje šole Lendava podalo soglasje za brezplačni prenos celotne nepremičnine na Občino Lendava. Ta prenos v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga vodi ministrstvo za gospodarstvo, doslej ni bil izveden. Ministrstvo se je zato lani z Občino Lendava začelo dogovarjati za menjavo nepremičnine nekdanje Dvojezične srednje šole Lendava z drugimi nepremičninami v lasti občine, vendar postopek dogovarjanja še poteka. Z Občino Lendava se ni pogovarjalo o brezplačni oddaji predmetnega poslopja, '' so pojasnili na resornem ministrstvu.

V nekdanji dvojezični srednji šoli varovana stanovanja?

Občina v sodelovanju z domom starejših Lendava namerava poslopje nekdanje dvojezične srednje šole preurediti v varovana stanovanja, v zgradbi pa naj bi bil tudi dnevni center za starejše, je povedal župan Janez Magyar.

''Mi smo aktivno pristopili k izdelavi strategije za ureditev tega območja, ker se nam ne zdi prav, da takšno poslopje praktično v središču mesta propada in kazi podobo kraja. Ker demografski podatki, tako kot velja za regijo nasploh, tudi pri nas niso najbolj spodbudni, saj se prebivalstvi izrazito stara, se v občini spoprijemamo s pomanjkanjem prostora za varstvo starejših. Tako bi, denimo, potrebovali varovana stanovanja in dnevni center za starejše in v ta namen nameravamo preurediti nekdanjo šolo. Zaradi tega bi z ministrstvom za izobraževanje radi čim prej dosegli sporazum glede brezplačnega prenosa zgradbe na občino ali zamenjave objekta, čeprav seveda računamo na brezplačni prenos. Radi bi namreč čim prej pristopili k sanaciji objekta. Ker gre za zajeten projekt tudi s finančnega vidika, bomo poskušali pridobiti denar tudi za razpise in želim si, da bi ga lahko izpeljali še v tem mandatu, '' je sklenil Magyar.

VIR: rtvslo.si