Podrobnosti
Kategorija: Novice

Po osmih letih od ustanovitve civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji se Prekmurci niso sprijaznili s sodobno metodo pridobivanja plina, tudi nič bolj ne verjamejo odgovornim, da bodo naredili vse za zaščito okolja, pitne in termalne vode. Se bodo britanski investitorji, ki so februarja zopet obiskali občino Lendava, utrudili in zapustili Petišovsko polje?

Okoljevarstveniki po svetu že dlje opozarjajo, da s frakturiranjem (frackingom), sodobno invazivno tehniko pridobivanja plina, v okolju sprožamo nevarne procese in ogrožamo pitno vodo. Na drugi strani po mnenju plinske stroke neuko in nestrokovno javnost miri industrija. Vendar v njihovih besedah ni iskati varnosti, saj so se oglasili tudi inženirji, ki so v naftni in plinski industriji delali in videli marsikaj, pa se s svojimi znanstvenimi kolegi ne strinjajo (več). Tudi naše Prekmurje je bogato s plinom in prva vrtina že iz petdesetih let je še vedno delujoča, vendar je za večje zaslužke treba na plan izvabiti več plina. To pa je možno le s sodobnejšimi tehnikami, za kar so poskrbeli vlagatelji iz britanskega podjetja Ascent Resources in pred osmimi leti začeli s frackingom na Petišovskem polju v občini Lendava.

Na ključno dovoljenje za začetek črpanja plina na Petišovskem polju s tehniko hidravlične stimulacije majhnega obsega britansko podjetje in naš Geoenergo čakata od maja 2017, v vlogi pa med drugim priznavajo obremenitve okolja s hrupom, uporabo manjših količin eksploziva, ne izključujejo tudi manjših potresnih sunkov oziroma mikroseizmičnih pojavov, raztopina, ki jo bodo pri postopku uporabljali, pa ni nevarna, a vsebuje nevarne lastnosti, v njej bodo tudi snovi za čiščenje odtokov – tudi take, ki se jih uvršča med biocide. Popolnoma nenevarno torej?

Geološki zavod Slovenije je v poročilu o vplivih na okolje zapisal, da s tehniko frakturiranja na Petišovskem polju velikih sprememb v okolju ne bo. Emisije, izločene pri črpanju, pa da ne bodo ogrožale okolja in zdravja ljudi – če ne bo okvar na plinovodih. Kaj pa če bodo?

Lokalna skupnost – brezzobi tiger

Ni čudno torej, da so se v procese pridobivanja dovoljenj vključile okoljevarstvene organizacije oziroma društva. Naša zakonodaja namreč lokalnim skupnostim ne omogoča, da bi bile stranka v postopku. »Da se je naša civilna iniciativa sploh lahko informirala, sta nam pomagali dve okoljski organizaciji. Okoljska zakonodaja potrebuje prevetritev, da bi bile lahko lokalne skupnosti stranke v postopkih že v začetnih fazah pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj, saj bi tako lahko že na začetku preprečili delovanje s figo v žepu,« opozarja dr. Mihael Kasaš, član Civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji, ekološki kmetovalec, kemijski inženir, doktor kemije in kemijske tehnologije, ki je pred mesecem dni postal podžupan občine Lendava.

V civilni iniciativi vidijo v pridobivanju plina in rafinerije za čiščenje plina neposredno nevarnost za ljudi in okolje, saj bodo črpališča spremenila videz krajine, jo izpostavila potresnim sunkom, pri kvarih in ugašanju gorečih bakel pa prehaja plin iz vrtin neposredno v zrak. »Metan je več kot desetkrat bolj toplogreden plin kot ogljikov dioksid, zraven pa so še drugi strupeni toplogredni plini. Leta 2011 so že posredovali gasilci in skoraj zaprli avtocesto. Za okolje je problematična rafinerija, pri procesih za prečiščevanje se lahko živo srebro in radioaktivni elementi, kot sta radon in radij, akumulirajo v ceveh ter drugi opremi za črpanje in čiščenje surovega zemeljskega plina. Tu sta še onesnaževanje s hrupom, izpostavljenost pitne vode in zajetij termalnih vod pod zemljo kemikalijam iz procesa hidravlične stimulacije in odpadni vodi iz odlagališč, skrbi pa nas tudi kratka življenjska doba vrtin, zato bo treba vedno znova vrtati na drugih lokacijah. Če investirate 50 milijonov evrov v to plinsko nahajališče, moramo pričakovati, da se bo na tem območju veliko vrtalo,« razlaga Kasaš in dodaja, da je v regiji pod vprašajem tako vpliv na biotsko raznovrstnost kot turizem.

Neuki diplomati

»Predvsem si moramo kot lokalna skupnost razjasniti smer, v katero bi radi zakorakali v prihodnosti. Kakšne so naše prioritete? Kaj bi radi razvijali v naši regiji? Četudi nas prepričujejo, da ne gre za fracking, je dejstvo, da gre za pridobivanje fosilnih goriv, ki naj bi se jih na globalni ravni opuščalo. Morali bi prehajati na čistejše vire energije, na krožno gospodarstvo, mi pa si kar ne upamo. Želim si, da bi v prihodnosti investirali v bolj okoljsko sprejemljive gospodarske dejavnosti,« pravi novopečeni podžupan in zagovornik zdravega okolja, ki vidi priložnost pomurske regije v malem gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu. Delež turistov se v zadnjih štirih letih tudi v občini Lendava povečuje.

»Kot pobudnik civilne iniciative sem seveda povsem proti črpanju plina pri nas, saj bi rad na državni oziroma globalni ravni preokrenil filozofijo razvoja človeštva. Da se v take in podobne industrije ne vlaga več, naj se kapital usmeri v projekte, ki bodo v dobrobit vseh. Prepričan sem, da obstajajo.« Pritiskov, ki jih po Kasaševih besedah po malem doživljajo vsi v civilni iniciativi, ne jemlje kot usodnih, predvsem pa ne bodo nikoli spremenili njegovih nazorov.

Pomenljivo je, da Velika Britanija k nam pošilja geografsko in zgodovinsko nepoučene diplomate, ki lobirajo za fracking, po drugi strani pa nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon britansko premierko Mayevo poziva, naj se drži dogovora o delovanju proti klimatskim spremembam in naj Britanci nehajo investirati v fosilna goriva izven svojega teritorija!

Se bo treba izseliti?
Večina prebivalcev občine Lendava si zaradi zgoraj naštetih tveganj plinskega črpališča in rafinerije v svojem okolju ne želi. Nikolina Palnec, predsednica krajevne skupnosti Petišovci, verjame, da je v igri ogromno denarja, zato je zaskrbljena. »Upamo, da bo zmagal mali človek, a bo zelo težko. To območje je bilo nekdaj naseljeno zaradi potreb industrije, vendar se morda bliža čas, ko se bo treba izseliti. In to z območja, kamor se ljudje tako in tako ne priseljujejo. Smo pa zanimivi za bioplinarne, črpališče in rafinerijo plina, Ilirijo, Lek, hidroelektrarne na Muri ... Sedaj so nam postavili še kompostarno za odpadno zelenjavo in živila, iz katere že zaudarja. V ozadju vseh teh načrtov je veliko denarja, od katerega prebivalci Lendave dobimo bore malo oziroma nič. Še vedno imamo najnižji standard v državi, zdravstveno stanje je slabo – veliko imamo rakavih bolnikov, veliko je raka na grlu. Zakaj bi se temu sploh čudili?! Želimo zeleno Lendavo, pa kaj še!«

Upokojeni kulturnik, gledališki igralec Rajko Stupar, ki živi v neposredni bližini plinskega črpališča, opaža, da ljudje po svetu hodimo brezbrižno. »Bojim se, da pristanem med smetmi človeške brezbrižnosti, zato sem bil že pred leti med protestniki z maskami pred sežigalnico tukajšnjega obrata Leka – ker je smrdelo. Vsi na položajih so bili takrat sila užaljeni, češ kaj si narod, ki se na nič ne spozna, dovoli. Šele po desetih letih nam je eden vodilnih priznal, da smo imeli prav, zato so takrat popustili našemu pritisku in se potrudili, da so tehnološko rešili proces in ni bilo več tolikšnega smradu. Zanimivo, da je takrat župan govoril o tehtanju med krajani in industrijo, mi pa dihati nismo mogli!« Tudi danes ga zanima, kaj se zažiga. V vsem tem času ni imela občinska okoljska komisija niti enega sestanka zaradi sežiganja , je opozoril. »Da si politika dovoli početi nekaj, kar ni v interesu ljudi, je zelo hudo! Civilne iniciative smo opozorilne lučke, ki bi nas morali jemati resneje. Pri dogajanju v naši družbi pomislim na slovenske janičarje, ki so veljali za najbolj zagrizene vazale sultanu, danes pa imamo kapitalske janičarje! Ti hodijo pritiskat na državne in občinske oblasti ter nas na javnih razpravah označujejo za nevedneže. Mi smo se hoteli podučiti, pa nam s pravimi informacijami niso postregli. Spomnim se, ko so nam javno zatrjevali, da ni plina, nato pa so ga v dveh poskusnih vrtinah našli ogromne količine. Kako zdaj?! Torej niso uporabljali iste tehnologije, to je jasno vsakemu. Ves čas pa se nam razgaljajo janičarji, ko uporabljajo vsa sredstva, da še to malo, kar imamo, odnesejo. Ne glede na to, kaj bo ostalo za njimi.«

Ne zaupam oblasti

Tudi Marjan S. Fujan iz Lendave prikimava in ni mu jasno, zakaj bomo dali 80 odstotkov dobička Angležem, če bodo delali naši ljudje. »Če bomo za denar dopustili uničenje naše pokrajine, smo res neumni! Lahko si mislimo, da jih nič ne bo ustavilo, ker imajo baje koncesijo še za druga območja po  Sloveniji.«

Še en upokojenec v omizju sogovornikov sredi Petišovcev Milan Utroša je spomnil še na en primer janičarstva. »Ko je poslanec Levice Franc Trček v državnem zboru izpostavil spornost frackinga ter zahteval razpravo (takratna vlada in ministrica za okolje sta zatrjevali, da je vse v redu), je bil tisti, ki je glasoval proti taki razpravi, ravno lendavski poslanec Franc Laj. Sicer je pa tako obnašanje simptomatično. Zakaj nima Lek sežigalnice v Ljubljani? Zakaj lastnik bioplinarne, ki je iz Murske Sobote, te ni postavil v svojem kraju? Enako je z Angleži in frackingom. Doslej se nobena lokalna oblast uradno ni opredelila glede frackinga. Tudi pri bioplinarni se iz občine ni oglasil nihče – šele po tem, ko se je dvignilo ljudstvo in se samoorganiziralo. Tudi sedanji oblasti ne zaupam preveč, glede na to, da je na nedavnem sestanku župan prav predstavnikom podjetja Ascent predlagal, da bi participirali pri zagotavljanju požarne varnosti v občini. Če frackingu nasprotuješ, pri njegovem izvajalcu ne prosjačiš za denar, temveč predlagaš občinskemu svetu, da se v imenu občanov do njega opredeli.«

Stuparja zanima, ali se bo Slovenija uspela pokončno ubraniti pritiskov kapitala ali pa bo ravnala vazalsko, Utroša pa bo zelo pozoren na prve poteze novega okoljskega ministra in novo občinsko oblast. »Že na prvi predstavitvi pred državnim zborom se bo novi minister moral jasno opredeliti glede frackinga. Naj se ta metoda na ozemlju Slovenije prepove in tako dokončno zaključimo to zgodbo.«

Prekmurci temu, da ne gre za nevarno početje, pa če ga imenujejo fracking ali hidravlična stimulacija, ne verjamejo. V skrbi, da so Britanci vedno bliže dovoljenju za črpanje plina in obratovanju rafinerije, nekateri pozivajo k protestom v Ljubljani. In ob tem dodajajo: »Le pazimo, da nam iz vodovodov ne bo tekla voda, s katero si bomo lahko svetili.«

Se pri nas lomi ali (samo) stimulira?

Hidravlična stimulacija, ki naj bi jo izvajali pri nas, je proces, soroden frackingu. V Pomurju gre po trditvah plinarjev za hidravlično obdelavo slojev peščenjakov (ne skrilavcev kot v ZDA) majhnega obsega in ne uporabljajo tehnike horizontalnega vrtanja, temveč samo vertikalno. Se pa tudi pri tem procesu uporabljajo kemikalije in voda – slednja v manjših količinah kot pri frackingu. Pri frackingu navajajo na stotine kemikalij, med katerimi so nekatere strogo varovana skrivnost podjetij. Med njimi so spojine z benzenom, ki povzroča obolenja ledvic, jeter, pljuč, možganov, srca. Iz ZDA poročajo o poginu živine, ki se je pasla v bližini plinskih črpališč in je imela zaradi onesnaženega zraka z visoko koncentracijo kemikalij težave z dihanjem. Poročajo tudi o nevroloških poškodbah zaradi težkih kovin, za katere krivijo kontaminacijo vode ob hidravličnem lomljenju. Pri tem nista zanemarljivi nevarnost potresov in velika potrošnja vode, kar je v nekaterih zveznih državah povzročalo strašne probleme v sušnih obdobjih.

Fracking na Nizozemskem rušil domove

Marca 2018 so na Nizozemskem mediji poročali, da bo vlada do leta 2030 ustavila pridobivanje plina na plinskih poljih okoli Gröningena, da bo tako umirila tla. Črpanje plina z metodo fracking namreč v podzemlju pušča velikanske zračne žepe, ki povzročajo potrese, ti pa so poškodovali že na tisoče nizozemskih domov. Sporno metodo so z zakonom prepovedali tudi v Nemčiji, Franciji, na Škotskem in v treh ameriških zveznih državah. Medtem pa se fracking nemoteno izvaja na Hrvaškem in Madžarskem.

Bioplinarna še vedno smrdi

Na cesti iz Lendave proti mejnemu prehodu Petišovci je na levi strani Ecos, največja bioplinarna v Sloveniji, ki so ji sicer odvzeli obratovalno dovoljenje, vendar iz tamkajšnjih bunkerjev še vedno zaudarja. Nikolina Palnec, domačinka iz Petišovcev, ki se v okviru civilne iniciative Proti smradu bori proti bioplinarni 16 mesecev, je povedala: »Trenutno iz bioplinarne ne smrdi, vendar se borimo, da bi vsaj pred poletno vročino ukrepali. Ker je v fermentatorjih še vedno digestat in še vedno prihaja do fermentacije, je takrat tukaj neznosno živeti. Obremenjeni smo z mrčesom, zaradi zelenih muh niti v največji vročini nismo mogli odpirati oken, zaradi mušjih ličink pa veliko naših pridelkov ni bilo užitnih. Prebivalci imamo zelo malo moči, tukaj bi morala nastopiti država, saj občina ne premore tolikšnih finančnih sredstev, da bi lahko te snovi primerno odstranila in odložila. Poleg tega je velika težava, da nikjer v Sloveniji ni ustreznih prostorov, kjer bi lahko ta digestiv ustrezno predelali. Notri so tudi težke kovine, ostanki zdravil ...« Ob tem je Mihael Kasaš opozoril, da je bioplinarna dobila okoljevarstveno dovoljenje za predelavo koruzne silaže, kar je odobril tudi okoljski občinski svet, nato pa je država mimo lokalne skupnosti podelila koncesijo še za predelavo vseh drugih odpadkov. Ostanki teh še vedno zasmrajajo okolje, nikogar ni, ki bi odpadke odpeljal – okoljsko inšpekcijo so seveda že opozorili, a zgodilo se ni nič. V Petišovcih pa je še ena napol zgrajena bioplinarna, Organica, za katero so prejeli sredstva še pred podelitvijo gradbenega dovoljenja, z digestati so (na črno) napolnili bunkerje in podzemne rezervoarje, podjetje je šlo v stečaj, napolnjeni rezervoarji pa ostajajo.

VIR: novice.svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V lendavski gledališki in koncertni dvorani je lendavska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti organizirala srečanje pomurskih plesnih skupin Migam-gibanica.

Nastopilo je štirinajst skupin mladih plesalcev, od teh štiri vrtčevske in deset skupin šolarjev osnovnih šol. Selektorica srečanja je bila Snježana Primuš, ki se je po srečanju pogovorila z mentorji plesnih skupin in jim svetovala, kaj bi še lahko izboljšali. Selektorica bo tudi odločala o tem, katere skupine se bodo uvrstile na državno srečanje.

Najprej je nastopila plesna skupina Vrtca Lendava, v kateri so otroci iz DE II Lendava in DE Dolga vas. Sledili so nastopi vrtčevskih skupin: plesna skupina 18. stoletje Vrtca Lendava, plesna skupina vrtca Manka Golarja Gornja Radgona – enota Črešnjevci in plesna skupina Lilokidi Vrtca Lendava.

Osnovnošolske nastope so začeli prijatelji 3. a razreda DOŠ I Lendava, sledili so nastopi skupin: 3. razreda OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, plesna skupina obogatitvene dejavnosti Plesna urica vrtca Manka Golarja Gornja Radgona, Nasmeh srca DOŠ II Lendava, Polančarke OŠ Miška Kranjca Velika Polana in plesna skupina OŠ Odranci. V zadnji tretjin nastopov so se predstavil NML OŠ Puconci, Plesne zvezde DOŠ I Lendava, Dancing Queens OŠ Odranci in Mali gospodje DOŠ I Lendava.

VIR: Vestnik.si / J. Gabor

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Galerija-Muzej Lendava se poteguje za naslov najboljšega slovanskega muzeja in najboljšega slovanskega naravnega in kulturnega spomenika.
Minuli teden sta se v Lendavi mudila dva člana žirije za nagrado Živa 2019, ki sta si med drugim ogledala lendavski grad, prostore Muzeja dežnikarstva in meščanstva na Glavni ulici ter sinagogo.

Za nagrado Živa, poimenovano po slovanski boginji Živi, se letos poteguje 26 muzejev iz več slovanskih držav. Lanskemu zmagovalcu, Muzeju emigracij v mestu Gdynia na Poljskem, so prvič v zgodovini podeljevanja nagrade namenili tudi finančno nagrado v višini 3.000 evrov.

V boj trije slovenski muzeji
V igri za naziv najboljšega slovanskega muzeja ter najboljšega slovanskega kulturnega in naravnega spomenika sta v Sloveniji še dve ustanovi, in sicer Mednarodni grafični likovni center (MGLC) iz Ljubljane ter Posavski muzej Brežice. Kljub močni konkurenci pa direktor Galerije-Muzeja Lendava ostaja optimističen:

“Za omenjeni naziv se potegujemo po priporočilu slovenskih žirantov, ki so v preteklosti že bili naši obiskovalci, naše delo poznajo in vedo, da smo v Sloveniji prepoznaven muzej. Ti so torej dejali, da bi bilo dobro, če bi se na takšen izbor prijavili tudi mi, kar smo tudi storili,” razlaga Dubravko Baumgartner, direktor Galerije-Muzeja Lendava.

Medtem ko bodo slovenski žiranti ocenjevali ustanove v tujini, bosta slovenske kandidate ocenila žiranta Gordan Nikolov iz Makedonije in Pavel Douša iz Češke. Kot pojasnjujejo v vodstvu lendavske Galerije-Muzeja, je prvi direktor Nacionalnega muzeja v Skopju, drugi pa direktor Muzeja agrokulture, približno 50 kilometrov oddaljenega od češke prestolnice.

“Za naš zavod to že sedaj pomeni veliko, v primeru imenovanja, razglasitev bo namreč letos potekala v Črni gori, natančneje v Kotorju, pa bi to vsekakor pomenilo največ kar lahko. Mi se trudimo, kolikor se le da. Imenovanje bi za nas pomenilo neke vrste priznanje, vse pa je seveda v rokah žirantov,” zaključi Baumgartner.

VIR: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nafta Lendava: Tožilec umaknil obtožnico

Zoper Cveta Žalika in Borisa Šveca, nekdanja direktorja Nafte Petrochem in krovne družbe Nafte Lendava, in Snežano Bokan Kuprivec, nekdanjo direktorico Eko Nafte, ki so bili obtoženi zlorabe položaja in zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, je višji državni tožilec Drago Farič zaradi pomanjkanja dokazov danes umaknil obtožni akt.

Višji državni tožilec Drago Farič, ki je zaradi domnevne zlorabe položaja in zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, preganjal Cveta Žalika in Borisa Šveca, nekdanja direktorja Nafte Petrochem in krovne družbe Nafte Lendava, je proti obtoženima umaknil obtožnico. Kot je pojasnil Farič, je izvedeni dokazni postopek, v katerem sta se direktorja zagovarjala, zaslišanih je bilo več kot 20 prič, stečajna upraviteljica in sodna izvedenka Alenka Gril pa je izdelala in kasneje še dopolnila izvedensko mnenje, pokazal, da obtožena nista ravnala s »krivdno obliko direktnega naklepa.«

Da sta Žalik in Švec, kot je pokazal dokazni postopek, dejansko poskušala reševati obstoječe stanje v skupini Nafta, je še razložil višji tožilec. Farič je tudi za Snežano Bokan Kuprivec, nekdanjo direktorico Eko Nafte, menil, da je ravnala kot oba direktorja. Sodniku Stanislavu Jugu tako ni ostalo drugega, kot da je za vse tri izrekel zavrnilno sodbo.

Farič je Žalika in Šveca sicer preganjal, ker sta od novembra 2011 do julija 2012 tovarni družbi Lesna Tip Otiški Vrh še vedno dobavljala lepilo, ki ga je izdelovala Nafta Petrochem, čeprav Lesna Tip ni poravnavala svojih obveznosti v dogovorjenih plačilnih rokih. Tako naj bi bila Nafti Petrochem povzročila za 233 tisoč evrov škode. Švec in Žalik sta se v zagovoru branila, da bi brez poslovanja z Lesno Tip Nafta Petrochem že mnogo prej končala v stečaju. Za vse poteze pa sta imela soglasja nadzornega sveta.

Nekdanji direktorici Eko Nafte Snežani Bokan Kuprivec je Farič očital, da je aprila 2011 odredila, da iz rezervoarjev, v katerih Eko Nafta skladišči gorivo Zavoda RS za blagovne rezerve, v svoje, torej rezervoarje Eko Nafte, prečrpajo 120 tisoč litrov dizelskega goriva. Inventura v Eko Nafti naj bi bila namreč pokazala, da družbi manjka 120 tisoč litrov nafte, zaradi carinskega in trošarinskega pregleda pa so morali manjkajoče količine nafte nadomestiti.

Cveto Žalik je bil direktor Nafte Lendava od avgusta 2010 do marca 2013, Boris Švec pa prvi mož hčerinske družbe Nafte Petrochem - septembra 2014 je ta končala v stečaju - od decembra 2010 do decembra 2013. Po razrešitvi Žalika in Šveca sta skupino Nafta spomladi 2013 prevzela Robert Serec in Dušan Stopar. Čez slabo leto je Serec, ki je bil direktor Nafte Petrochem, nato prevzel vodenje Pomurskih mlekarn, Stoparja pa so januarja 2016 razrešili z mesta direktorja skupine Nafta Lendava. Sicer je bila Nafta Lendava s hčerinskimi družbami v preteklosti z več kot 2000 zaposlenimi eden od paradnih konjev gospodarstva v pokrajini ob reki Muri, danes pa ima pod svojim krovom tri družbe - Eko Nafto, Nafto varovanje in požarno varnost ter Geoenergo - z le peščico zaposlenih.

»Zateklo me je obstoječe stanje. Prepričana sem tudi, da je nekdo za mojim hrbtom manipuliral z naftnimi derivati, kot so to očitno počeli že v preteklosti. Ničesar nisem prikrivala, ampak reševala, dokler me julija 2013 niso razrešili,« se je na sodišču branila Bokan Kuprivčeva.

Stroške sojenja, ki se je začelo februarja 2017, bodo plačali iz državnega proračuna.

VIR: vestnik.si / A. Bedek

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na tradicionalnem dobrodelnem koncertu Vlada Kreslina v organizaciji LIONS in LEO kluba Lendava-Lendva, tokrat zbirali sredstva za devetletnega Marka, ki trpi za cerebralno paralizo 1. stopnje.
Mark Mlakar je devetletnik iz Doline pri Lendavi, ki trenutno obiskuje tretji razred na Dvojezični osnovni šoli I Lendava.

Mark je bil rojen v 32. tednu in kmalu po porodu mu je iz neznanega razloga počila žilica v glavi. Zdravniki so postavili diagnozo cerebralna paraliza 1. stopnje ter staršema pojasnili, da bo njun otrok gibalno oviran, saj so možganske krvavitve prizadele gibalni del možganov.

Mark je shodil pozno oziroma nekje po drugem letu, sprva pa je hodil zgolj po prstih. Kmalu za tem je prestal prvo operacijo, pri kateri so mu zdravniki podaljšali tetive. Po operaciji se je hoja bistveno izboljšala, a se je težava pozneje ponovila. Mark je postajal vse bolj sključen, nekoliko so mu pomagali v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča.

Letos septembra je prestal težji operativni poseg SDR – selektivno dorzalno rizotomijo. S tem posegom so segli v živčevje v hrbtenjači in mu sprostili skrčene mišice, ki jih je treba raztezati, da ne bi prišlo do ponovnega krčenja mišičevja in s tem posledično do pokrčene hoje.

Obsežna rehabilitacija in veliki stroški
Po operaciji se je začela devettedenska rehabilitacija v URI Soča, kjer se je znova učil hoje. Vendar je to le začetek; Mark bo potreboval še veliko fizioterapij in vodne telovadbe, s čimer bo njegova hoja postala stabilnejša.

Zdravstvena zavarovalnica Marku krije le dve fizioterapiji mesečno v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kar pa je veliko premalo. Mark bi namreč za normalno in čim boljše okrevanje potreboval vsaj tri fizioterapije tedensko, kar pa predstavlja velik finančni strošek.

Vlado Kreslin in Mali bogovi napolnili dvorano
Pomurje se je tako že pred časom odzvalo z akcijo zbiranja plastičnih zamaškov in prostovoljnih prispevkov, zdaj pa so na pomoč priskočili še v Lions klubu Lendava in Leo klubu Lendava, kjer so v sodelovanju s KKC Lendava in KŠL Lendava pripravil že tradicionalen dobrodelni koncert Vlada Kreslina.

VIR: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Glasbena šola Lendava je v lendavski gledališki in koncertni dvorani premierno uprizorila baletno predstavo Labodje jezero v izvedbi baletnega oddelka šole.

Predstava o princu Siegfriedu, ki v gozdu zagleda belo labodko, ki se spremeni v čudovito dekle, je nastala pod mentorstvom in v koreografiji Vanesse Kreslin. Za sceno in tehnično izvedbo je poskrbel kolektiv Glasbene šole Lendava, kostume pa je sešila Cecilija Kreslin. V vlogi belega laboda Odette so v odlomkih iz najbolj znane baletne predstave nastopile Manja Horvat, Petra Olah in Ana Kotnjek. Črni labod Odile pa sta bili Tessa Timar in Korina Pleh. V vlogi princa Siegfrieda je nastopil Vid Kavaš,

čarovnik Rothbart je Svit Čuš Sobočan, Tutor pa Ksaver Pratnekar.
V predstavi je nastopilo vseh 68 učencev baletnega oddelka, kar je rekordno število doslej. Število učencev oddelka se iz leta v leto povečuje, je povedala Vanessa Kreslin, želeli pa bi, da bi med njimi bilo več fantov. Zadnje štiri leta pripravljajo samostojne gledališke predstave, je dodala ravnateljica šole Hajnalka Magyar, te pa v Lendavi izvajajo tudi za osnovne šole in vrtce. Lani so

gostovali s predstavo tudi v Gledališču Park v Murski Soboti, kjer so nastopili za šolarja tamkajšnjih osnovnih šol.

VIR: vestnik.si / Jože Gabor

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski župan Janez Magyar slovenski vladi poslal pobudo za vzpostavitev železniške povezave med Redicsem - Lendavo - Beltinci. So podobnosti dogodkov v preteklosti z aktualnim dogajanjem okrog gradnje Emonike v Ljubljani ter ponovnim zavzemanjem za železniško povezavo z Madžarsko preko Lendave slučajne? 

Lendavski župan Janez Magyar je slovenski vladi poslal pobudo za vzpostavitev železniške povezave med Redicsem - Lendava - Beltinci, v vednost pa tudi Zavodu za blagovne rezerve, Petrolu, podjetjem v lendavski industrijski coni in območni obrtno - podjetniški zbornici v Lendavi. V dopisu je navedel, da ima Lendava zdaj železniško povezavo le do Čakovca ter na kratko povzel pretekla prizadevanja, da bi Lendavo spet povezali z železnico proti Madžarski do Redicsa ter s preostalo Slovenijo s progo do Beltinec, kjer bi se povezala s slovenskim železniškim omrežjem. Poudaril je, da mora biti razvoj Luke Koper slovenski vladi prioriteta in da bi s to povezavo še povečali obseg njenega delovanja. S to povezavo pa bi, kakor še navaja, prebivalce teh krajev, ki letos obeležujejo 100. obletnico priključitve Prekmurja matični domovini, povezali z ostalo Slovenijo. Slovensko vlado tako poziva, da v železniški povezavi prepozna slovenski interes in jo vabi, da se na morebitnem obisku v Lendavi seznani s stališči vseh zainteresiranih deležnikov za vzpostavitev povezave Redics - Lendava - Beltinci.  Dopisu je priložen tudi sklep lendavskega občinskega sveta z marčevske seje, s katerim se zavzema za omenjene železniške povezave.

In kdo so zainteresirani deležniki, ki bi se želeli udeležiti pogovorov z vlado o železniški povezavi? Na slovenski strani so to ob lendavski občini še Zavod za blagovne rezerve in Petrol, ki imata v Lendavi skladišče naftnih derivatov, rezervoarje pa polnijo in praznijo z blagom, ki ga prepeljejo s cisternami po železnici do Čakovca. Železniška povezava bi bila v interesu tudi nekaterih lendavskih gospodarskih družb, vendar odvisno od njihove dejavnosti in prednosti, ki bi jih imeli od tega v primerjavi s prevozom po avtocesti.

Že od nekdaj pa je sedem kilometrov dolga železniška povezava med Redicsem in Lendavo (od tega 4,5 kilometrov na območju Slovenije) v velikem interesu tudi Madžarske. Ob tem spomnimo, da sta bila avgusta 2007 za to povezavo na pobudo Zalske županije izdelani predinvesticijska zasnova in študija variant, katerih pripravo je plačala Evropa, in da je oktobra tega leta  v Lendavi potekalo delovno srečanje vlad Slovenije in Madžarske. Kot stranski dogodek pa se je odvil podpis pogodbe med Slovenskimi železnicami in podjetjem TriGranit iz Budimpešte o gradnji Potniškega centra Ljubljana, kateremu so prisostvovali ministri obeh držav za finance in promet.
Pred tem se je leta 2004 v Lendavi že oblikoval tudi konzorcij podjetij kot zasebnih vlagateljev v progo do Redicsa, v Beltincih pa je marca 2008 Luka Koper podpisala pogodbo o gradnji distribucijskega centra Panonija v Beltincih z enoto v Dolgi vasi.

So podobnosti z aktualnim dogajanjem glede gradnje Emonike v Ljubljani in vstopom madžarske bančne skupine OTP v projekt ter ponovnim zavzemanjem za železniško povezavo z Madžarsko preko Lendave slučajne? 

VIR: vestnik.si / Majda H. / Foto: Mataša J.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ascent napovedal pridobitev dovoljenja za črpanje zemeljskega plina v Petišovcih, tožbe in odškodninske zahtevke
Za nameravano ponovno aktivacijo dveh plinskih vrtin na petišovskem plinskem polju s hidravličnim lomljenjem (frackingom) je treba predhodno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tak sklep je 8. marca sprejela Agencija RS za okolje (ARSO). Odločitev je pomembna za načrte britanske družbe Ascent Resources, ki želi povečati obseg pridobivanja plina iz dveh plinskih vrtin, Pg-10 in Pg-11 A.

Kaj je torej ključna ugotovitev okoljske agencije, ki je svoj sklep obrazložila s številnimi strokovnimi mnenji na kar 24 straneh? "Gre za poseg v okolje, ki se izvaja pod površino. Glede na to, da se bodo uporabljale nevarne snovi (ne glede na to, da gre za majhno količino), se brez izvedbe predvidenih ukrepov ne morejo izključiti pomembni vplivi na okolje, predvsem na varovana območja," so zapisali. Vlagatelji so sicer za zmanjšanje vplivov na okolje že predvideli določene ukrepe, vendar pa tega v predhodnem postopku na okoljski agenciji ni mogoče preverjati. To je mogoče šele v postopku presoje vplivov in izdaje okoljevarstvenega soglasja.

Božič ponuja roko
Kakšne bodo posledice sklepa ARSO za projekt izkoriščanja plina? "V Ascentu verjamemo v potencial črpanja zemeljskega plina. Skupaj z Geoenergom želimo v skladu z zakonodajo pridobiti ustrezna dovoljenja, brez katerih tega potenciala ne moremo izkoristiti," je v odgovoru za naše vprašanje zapisal Dejan Božič, regijski direktor družbe družbe Ascent Resources.

Izpostavil je tudi, da je nizkoogljična družba smer, v katero gre vse več evropskih držav, povpraševanje po zemeljskem plinu pa se je v EU v zadnjih treh letih povečalo za 15 odstotkov: "Povečuje se tudi v Sloveniji (termoelektrarne in toplarne prehajajo s premoga na plin ...)." Spomni tudi, da je enaka tehnologija v Petišovcih prisotna že od leta 1956 in da v tem času ni bilo nobenega dogodka, ki bi predstavljal tveganje za okolje ali ljudi, uporabljajo pa jo tudi v sosednjih državah. Hrvaška krepi kapacitete, s tem pa tudi svojo energetsko neodvisnost, hkrati ima od tega pozitivne javnofinančne učinke. "Enake učinke lahko takšen projekt prinaša tudi Sloveniji, zato upamo, da bo v prihodnje razprava o tem vprašanju bolj temeljila na podatkih, pravih argumentih in dolgoročnih učinkih," še ugotovi Božič.

Sprememba strategije
Njegova pojasnila smo prejeli v torek, 12. marca, torej po tem, ko je upravni odbor družbe Ascent Resources sprejel odločitev o spremembi strategije. Ta predvideva širitev projekta zunaj Slovenije, hkrati bodo ostali dejavni tudi v Sloveniji. In to kljub sporočilu, ki ga je družba najprej objavila na portalu Your Oil and Gas News, da bodo zoper ARSO vložili pritožbo in da v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki iz Slovenije in Londona pripravljajo zahtevek za odškodnino, ker da sta ARSO in pristojno ministrstvo kršila zakonodajo in prekoračila predpisane roke.

Morebitni zahtevek za odškodnino naj bi upošteval višino naložbe, ki do zdaj presega 50 milijonov evrov, in prihodnje pričakovane dobičke, ki bi jih lahko ustvarili. Po vsem, kar se je dogajalo novembra lani - napovedih Ascenta, da namerava zaradi postopkov glede pridobivanja dovoljenj raziskati možnost, da bi zoper Slovenijo, okoljsko ministrstvo in ARSO sprožili postopek na sodišču Evropske unije, odstopu direktorja okoljske agencije Joška Kneza zaradi ugotovitev notranjega nadzora o nepravilnostih v postopku in sumu nedopustnega pritiska na zaposlene, grožnjah zdaj že nekdanjemu okoljskemu ministru Juretu Lebnu ... -, je bila reakcija pričakovana. A da bodo državo stisnili v kot še s tem, da ostajajo v Sloveniji, da bodo še naprej vodili postopke za pridobivanje okoljskih dovoljenj in iskali rešitve za projekt v Petišovcih, bi si prej drznili napovedati le redki. Investitorji namreč ves čas vedo, da bodo težko prišli do okoljevarstvenega dovoljenja.

Gorazd Marinček skupaj z okoljevarstveniki nasprotuje tako črpanju plina kakor postavitvi nove centralne plinske postaje za njegovo čiščenje. Ali bo takšna odločitev britanske družbe zdaj zasukala še politično razpoloženje? Leben, ki je projektu odločno nasprotoval, ni več minister, država pa je posredno vpeta v posel tudi preko Nafte Lendava in Petrola.

VIR: Vecer.com / Majda Horvat

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Madžarski narodni praznik v Lendavi so obeležili z osrednjo prireditvijo v gledališki in koncertni dvorani, pred tem pa so predstavniki madžarske narodne skupnosti in gostje položili vence pri spominskem obeležju Szechenyija in Kossutha v starem mestnem jedru Lendave.

S prireditvijo so se spomnili na marčevsko revolucijo in osvobodilni boj na Madžarskem. Ob položitvi vencev je po krajšem kulturnem programu navzoče najprej nagovorila predsednica sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine

Lendava Judit Vida Törnar, ki je ob spominu na marčevsko revolucijo na Madžarskem leta 1848 in 1849 poudarila pomen takratnih dogodkov in vrednot, na katerih temeljijo sedanji odnosi. Župan občine Lendava Janez Magyar pa je povedal, da v lokalni skupnosti ljudje živijo v sožitju ter da z jezikom, kulturo in dediščino bogatijo to pokrajino.

Na osrednji slovesnosti v gledališki in koncertni dvorani so v kulturnem programu, ki so ga pripravil v organizaciji Zavoda za kulturno madžarske narodnosti Lendava, nastopili otroci iz dvojezičnih vrtcev in učenci dvojezičnih osnovnih šol ter kulturni ustvarjalci iz dvojezičnih občin. Zbrane je najprej nagovoril predsednik sveta Pomurske samoupravne narodne skupnosti Ferenc

Horvath, ki je povedal, da številni Madžari v Prekmurju doživljajo ohranitev svojega maternega jezika in kulture kot plemeniti cilj. Predsednik odbora za zunanjo politiko Državnega zbora Madžarske Zsolt Nemeth pa je rekel, da je s pomladjo narodov leta 1848 tudi Evropa postala bolj razvita, sodobna, demokratična, meščanska, svobodna in enakopravna.

VIR: vestnik.si / Jože Gabor

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Učenci glasbenih šol Lendava in Lenti so včeraj pripravili skupni koncert na odru Gledališke in koncertne dvorane Lendava.

Mladi glasbeniki in njihovi mentorji so za navzoče pripravili bogat program s šestnajstimi različnimi točkami.
V treh točkah s plesi iz baleta Labodje jezero so se predstavile mlade baletke Glasbene šole Lendava.

V ostalih točkah pa so učenci obeh šol pokazali svoje znanje igranja instrumentov. Navzoči so tako lahko prisluhnili solistom, duetom, skupinam ter tudi dvema orkestroma.

VIR: Fotogalerija: www.pomurec.com/vsebina/51723/

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vedno več stanovalcev potrebuje pomoč pri okrevanju po zlomih in pri ohranjanju psihofizičnih sposobnosti, vse več se jih zanjo tudi odloči

Dom starejših Lendava ima novi prostor za fizioterapijo. "To je za nas zelo pomembna pridobitev," je povedal direktor doma Franc Špilak. Vedno več stanovalcev namreč potrebuje pomoč pri okrevanju po zlomih in pri ohranjanju psihofizičnih sposobnosti, vse več pa se jih zanjo tudi odloči. Prav zato so že doslej tej oskrbi posvečali posebno pozornost in zaposlili dve fizioterapevtki, čeprav bi jim po normativih pripadala le ena, zdaj se torej veselijo še novega in sodobno opremljenega prostora, ki je poleg sobe za delovno terapijo.

Le za stanovalce
Novi prostor je trikrat večji od dosedanjega, skupinskih vaj se lahko udeleži kar 15 stanovalcev. Za zunanje uporabnike fizioterapevtskih storitev ne izvajajo in tega niti ne nameravajo. "Naš namen je posvetiti se stanovalcem," je povedal Špilak. V domu biva 179 stanovalcev, zanje skrbi 110 zaposlenih, od teh deset prek javnih del.

Gradnja prizidka se je začela maja lani, dela pa je v dobrih osmih mesecih opravilo lendavsko gradbeno podjetje Legartis. Gradbena dela so stala 186 tisoč evrov, približno 50 tisoč evrov pa so namenili za opremo in nove aparature, skupaj torej približno 240 tisoč evrov. Novi prostor za fizioterapijo je velik 167 kvadratnih metrov, s prizidkom pa so pridobili dodatne prostore v kleti.

S tem se naložbe niso končale. V naslednjih dveh letih nameravajo preurediti še zadnjih pet sob, v katerih še imajo po štiri postelje, v dvoposteljne, hkrati s tem bodo uredili prostore za gospodinjsko skupnost.

Večina stanovalcev v Domu starejših Lendava je z območja lendavske upravne enote, le dvanajst odstotkov jih prihaja od drugod, od drugod tudi prejmejo največ vlog za sprejem. Če ni posebnih zahtev glede standarda, je posteljo v tem domu mogoče dobiti v približno dveh mesecih, pri čemer imajo prednost starostniki iz okolice.

Breme vse večje
Zaradi dviga plač zaposlenih so s februarjem tudi v Lendavi podražili osnovno oskrbo za 1,8 odstotka in zahtevno oskrbo (oskrba štiri) za 2,5 odstotka. V to podražitev še niso zajeti drugi stroški, ki so prav tako višji, upoštevali jih bodo pri naslednji podražitvi, predvidoma aprila, in potem zaradi novega dviga plač zaposlenih še enkrat jeseni.

Špilak priznava, da je breme stanovalcev pri plačevanju oskrbe že dolgo preveliko in se še povečuje. Dom ima tri vrste prihodkov: za zdravstvene storitve prejema denar od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oskrbnino plačujejo stanovalci, nekaj pa zasluži s tržno dejavnostjo. Pred približno petnajstimi leti so prihodki za zdravstvene storitve v strukturi vseh prihodkov doma pomenili približno 40 odstotkov, zdaj pa že manj kot 30, kar pomeni, da je treba tako kot drugod višje stroške pokrivati z dražjo oskrbnino.

"V Sloveniji že primanjkuje zdravstvenega in negovalnega kadra, čeprav pri nas tega še ne čutimo. To delo pa mora biti cenjeno in tudi primerno plačano. Toda tega bremena v nedogled ne moremo prelagati na stanovalce. Ob tem pa na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi lahko rešil nekatera vprašanja glede financiranja, čakamo že zelo dolgo," še pove Špilak.

Res je, da nekateri upokojenci in njihovi svojci zaradi cenejše oskrbe izberejo domove na Hrvaškem, a nekateri se že vračajo. Tam namreč ne morejo uveljavljati pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ob bolezni pa tudi težje pridejo do svojega zdravnika.

VIR: seniorji.info / Majda Horvat

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Lendava so svetniki med drugim obravnavali tudi predlog uskladitve ekonomske cene programov Vrtca Lendava.

Zaradi povišanja plač v javnem sektorju oziroma aneksa h kolektivnim pogodbam in uvrstitve delovnih mest v višje plačne razrede so se cene vrtca povečale že v številnih občinah po Sloveniji in tudi v Pomurju. Na zadnji seji pa so podražitev cene vrtca potrdili tudi lendavski svetniki.

Kot so zapisali na spletni strani Občine Lendava, so bile do sedaj veljavne cene programov Vrtca Lendava potrjene lansko leto maja. Zaradi prej omenjenih sprememb, ki vplivajo na povišanje stroškov dela pa je bila nujno potrebna uskladitev cen programov Vrtca Lendava. Stroški dela namreč predstavljajo bistveni element ekonomske cene ter so zato tudi poglavitni razlog za povišanje cen programov.

Ob ohranitvi subvencije bodo od 1. marca naprej cene programov vrtca za enajst odstotkov višje v oddelkih 1. starostnega obdobja in v kombiniranih oddelkih, za dva odstotka pa se zvišujejo cene v oddelkih 2. starostnega obdobja. Vsa ostala določila glede dodatnih ugodnosti za starše (obračunavanje odsotnosti) in določil glede poslovnega časa pa ostajajo nespremenjena.

Vir: pomurec.com