Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nihče več se ne ukvarja s pridobivanjem dovoljenj, tujci pa molčijo

Lendava – Eden največjih avstrijskih proizvajalcev rastlin v rastlinjakih Günter Herneth je še pred dvema letoma v lendavski občini obljubljal 75-milijonsko naložbo v 30 hektarov velike rastlinjake, v katerih bi v sodelovanju z Ikeo rastline vzgajalo in pakiralo približno 600 zaposlenih. Zdaj so se veliki načrti razblinili in vsi vpleteni tujci o njih molčijo.

Herneth, o katerem se je hitro izkazalo, da v svojih obljubah ni bil najbolj iskren, saj ni imel zagotovljene finančne konstrukcije in nobene pogodbe o sodelovanju z Ikeo, nam na naša vprašanja, kako daleč so trenutno prizadevanja za postavitev velerastlinjakov, ni odgovoril. Toda ker je svoje podjetje Green center, ki ga je v Lendavi ustanovil zato, da bi vodilo vse postopke in gradnjo rastlinjakov, preselil v Mursko Soboto in ga preimenoval v Hanfama, d. o. o., z glavno dejavnostjo predelave indijske konoplje v pomožna zdravila in druge izdelke, lahko sklepamo, da o velenaložbi v Lendavi ne razmišlja več.

Na naša vprašanja o tem, ali sploh še razmišljajo o naložbi, nam ni odgovoril niti predstavnik konzorcija nizozemskih pridelovalcev rastlin v rastlinjakih in Ikee, ki je pred letom dni pokazal zanimanje za Hernethove načrte.

Vse pa miruje tudi na občini. Novi župan Janez Magyar nam je sicer dejal, da v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom iščejo druge, primernejše površine za gradnjo rastlinjakov, da z njimi ne bi pozidali najkakovostnejše kmetijske zemlje, toda z ministrstva so nam odgovorili, da se o takšnem iskanju drugih lokacij za rastlinjake z vodstvom občine ne pogovarjajo. Na kmetijskem ministrstvu se po obisku pred letom dni tudi niso več oglasili predstavniki nizozemskega konzorcija, k njim pa ni bilo niti nobenih predstavnikov drugih podjetij, ki bi se kot potencialni investitorji zanimali za gradnjo večjih rastlinjakov v Prekmurju.

VIR delo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je v uporabo gasilcem, pripadnikom civilne zaščite in Rdečega križa predala novozgrajeni Center za zaščito in reševanje Lendava, ki so ga začeli graditi lansko jesen. S pomočjo novega objekta bodo enote lahko zagotavljale še višjo stopnjo požarne varnosti in ustrezno raven sistema zaščite in reševanja za primere naravnih in drugih nesreč. Slovesnega prevzema se je udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec.

Osnovni namen investicije je bila zagotovitev ustreznih prostorskih in dostopnih pogojev za izvajanje več sorodnih dejavnosti (gasilci, civilna zaščita in Rdeči križ) v občini Lendava. Z izgradnjo so pridobili večje zmogljivosti za združitev opreme za zaščito in reševanje na eni lokaciji, kjer je na razpolago tudi vsa ostala infrastruktura, ki je potrebna za uspešno delovanje centra. Novi prostori so bili nujni tako za civilno zaščito kot tudi Rdeči križ, ki sta delovala brez ustreznih prostorov. Težavo je predstavljalo predvsem skladiščenje prehrambnih artiklov in oblačil ter opreme civilne zaščite. Novih prostorov pa se je razveselila tudi osrednja gasilska enota PGD Lendava, ki je eno izmed najstarejših gasilskih društev v Sloveniji, saj je bilo ustanovljeno 17. 5. 1873. Prostovoljno društvo je osrednja enota za zagotavljanje požarne varnosti na območju občine Lendava. Pri zagotavljanju požarne varnosti PGD Lendava sodeluje tudi z drugimi društvi in industrijsko gasilsko enoto. V primeru drugih naravnih nesreč pa se po potrebi aktivira tudi civilna zaščita, ki razpolaga z lastno opremo. Največ posredovanj imajo zaradi vremenskih neprilik, pomembno vlogo so odigrali tudi v begunski krizi.

Premier je uvodoma povedal, da je danes vesel dan, saj odpirajo novo gasilsko pridobitev, ki pa ni samo gasilska, ampak združuje več reševalnih služb.

»Slovenska zaščita in reševanje temeljita na prostovoljnem gasilstvu. Gasilci smo najmnožičnejša organizacija v Sloveniji in kdor ni gasilec, ta gasilcev tudi nikoli ne bo razumel. Kajti gasilcev ne moremo gledati z racionalnimi očmi. Gasilec gre tja, kamor drugi ne upajo. Gasilec sredi noči pusti družino in gre gasit požare, reševat poplave ali pomagat v kateri koli drugi nezgodi, ki doleti krajanke ali krajane.«

Nadalje je opozoril, da je že dolgo znano, da kjer je gasilski dom, tam je center življenja. »Gasilci in gasilke izobražujemo, združujemo in organiziramo različne tečaje in povezujemo krajanke in krajane.«

»Današnja pridobitev je razlog za veliko veselje, hkrati pa nanjo gledamo tudi z upanjem, da bi se ta garažna vrata čim manjkrat odprla in da bi vozila čim manjkrat šla na nujno vožnjo,« je zaželel predsednik vlade, ki hkrati verjame, da »kadar pa bo do tega prišlo, pa bodo gasilke in gasilci pripravljeni, usposobljeni in polni žara, kako prostovoljno pomagati sočloveku.«

»Dokler bo Slovenija imela prostovoljne gasilke in gasilce, do takrat bo Slovenija tudi solidarnima, sočutna in bo tudi varna pred požari in drugimi nesrečami, ki jih je danes čedalje več,« je še dodal.

»Iskreno vam čestitam ob tej novi pridobitvi, naj vam ne zmanjka poguma, naj vam ne zmanjka zanosa in vedno bodite tam, kjer je sočlovek v stiski,« pa so bile besede, s katerimi je premier zaključil svoj nagovor ter pozdravil z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!«

VIR: strankalms.si Foto: Daniel N., STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V soboto je v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi potekala 11. predstavitev kulturnih društev »Medgeneracijsko sožitje med društvi«.

Na prireditvi, ki je potekala v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja, se je predstavilo enajst kulturnih društev iz območja občin Upravne enote Lendava. Prireditev so odprle slovenske ljudske pevke KD »Fran Saleški Finžgar« Žižki. Sledil je skeč Amaterske gledališke skupine »Bobri« iz KD »Ferdo Godina« Bistrica.

Nato so zapeli še madžarski ljudski pevci KD »Petőfi Sándor« Dolina, slovenski ljudski pevci in godci KD »Zarja« Gaberje, madžarski ljudski pevci KD »József Attila« Kapca, Ljudske pevke KTD Črenšovci, madžarski ljudski pevci KD »Petőfi Sándor« Čentiba, madžarski ljudski pevci in slovenske ljudske pevke TKD »Močvirski tulipan« Radmožanci, pevke ljudskih pesmi KD »Štefan Raj« Turnišče in Ljudski pevci in godci »Gomilički dégaši« iz KPD »Pedal« Gomilica.

Predstavitve pa je z dvema skečoma zaključila gledališka skupina »Mladi varašanci« iz OŠ Turnišče. Nastopom pa je sledila še podelitev zahval za sodelovanje.
Več slik v GALERIJI

VIR: Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je objavila javni poziv – javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov za izvajanje gostinske dejavnosti v najem. Predmet javnega zbiranja ponudb je oddaja poslovnih prostorov v Gledališki in koncertni dvorani Lendava, Trg Györgya Zale 1, 9220 Lendava, v najem.

Prostori se oddajajo za namen opravljanja gostinske dejavnosti.

Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo na Občino Lendava prispele najkasneje do 25. 6. 2019 na naslov: Občina Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava. Ponudba se bo štela za popolno, če bo ponudnik predložil vse zahtevane izpolnjene obrazce in dokumente.

Razpisna dokumentacija in pripadajoči obrazci so dostopni tukaj.

VIR: lendava.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V šestih letih je Lekova lendavska enota trdnih izdelkov proizvodnjo količinsko povečala za petkrat, število zaposlenih pa za štirikrat in številke še rastejo. Milenijske generacije ne privlačijo lepe besede, ampak to, ali se ima možnost razvijati.

Mariborčan Simon Rečnik je direktor Lekove lendavske enote trdnih izdelkov vse od leta 2013. V tem slovenskem farmacevtskem podjetju, natančneje v Lekovem obratu Prevalje, se je zaposlil že leta 2003, in to takoj po tem, ko je uspešno zagovarjal doktorat s področja organske kemije ter zaključil delo raziskovalca na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Letos lendavska enota trdnih izdelkov obeležuje deset let obstoja in je ena od dveh lendavskih enot - druga, ki jo vrsto let vodi Gizela Štampar, proizvaja učinkovine za antibiotike, medtem ko Rečnikova enota skrbi, da so tabelete zapakirane v končni izdelek. Ker pa ob generičnih farmacevtskih izdelkih vse bolj pakirajo inovativna zdravila, in to za celotno skupino Novartis in 120 držav po svetu, so v zadnjih šestih letih in pol proizvodnjo povečali za petkrat, število zaposlenih, ki jih je zgolj v lendavski enoti z agencijskimi delavci okrog 500, pa za štirikrat. Celotna lendavska lokacija, delujoča že od leta 1982, ko je bil ustanovljen obrat kozmetike, pa ima več kot 640 redno zaposlenih in še okrog sto agencijskih delavcev.

Za razvojni preboj ključno leto 2015
Lendavska enota trdnih izdelkov je ključni moment v razvoju dosegla leta 2015, ko je bilo tam zgrajeno visokoregalno avtomatizirano skladišče. In če je ob začetku delovanja leta 2009 ta enota imela šest proizvodnih linij, jih bo letos že 25, kar je največ med Novartisovimi proizvodno-pakirnimi obrati, in namesto na začetku 35 zaposlenih, ima zdaj že več kot 400 redno zaposlenih. Tem impozantnim številkam je treba dodati, da je Novartis v lendavsko enoto trdnih izdelkov v desetletju investiral več kot 100 milijonov evrov, v 12 letih pa v celotno lendavsko lokacijo dobrih 180 milijonov evrov. V zadnjih letih tu dosegajo vsako leto več kot 30-odstotno količinsko rast proizvodnje in zgolj lani so v več kot 120 držav sveta odpremili 171 milijonov pakiranj več kot 4000 zdravil, tablet in kapsul, iz Novartisovih tovarn po vsem svetu. Pomembno pa je, da je zdaj v Lendavi glavna Novartisova lokacija za zaključno stopnjo izdelave in oskrbovanja z zdravili najvišje dodane vrednosti, kamor sodijo inovativna zdravila, zlasti zdravila za raka.

V lendavski enoti trdnih izdelkov je okrog 90 odstotkov zaposlenih iz Pomurja, preostali so iz drugih slovenskih regij, okoli štirje odstotki iz sosednje Hrvaške. Ne zaposlujejo prav veliko tujcev, čeprav tovarna stoji na tromeji Slovenija-Madžarska-Hrvaška, saj je po besedah Simona Rečnika zelo pomembno, da ob tujih jezikih zaposleni znajo dobro slovensko. V skrbi za iskanje novih kadrov, zgolj letos jih bodo zaposlili še 50, pa dobro sodelujejo z lendavsko dvojezično osnovno in srednjo šolo, na slednji pridobijo tudi veliko kadra s področja strojništva in kemije. Zanimiv je podatek, da je povprečna starost v lendavskem obratu trdnih izdelkov le 31 let.

Celotna lendavska lokacija, delujoča že od leta 1982, ko je bil ustanovljen obrat kozmetike, ima več kot 640 redno zaposlenih.
 
Rečnik pravi, da v nekem trenutku preprosto ni bilo na trgu dela dovolj primernih kadrov, zato so zaposlili zelo mlade, ki so jih morali tudi ustrezno usposobiti. Skoraj 500 zaposlenim v enoti je treba dodati še okrog 50 zaposlenih invalidov pa tudi veliko zunanjih izvajalcev. "Zdaj je bitka za talente v slovenskih podjetjih tako velika, da moramo veliko delati na tem, da dobimo kadre, ki jih potrebujemo. Vsi delodajalci moramo vložitii ogromno napora, da smo uspešni. Delujemo v 'kljunu' Slovenije, le nekaj sto metrov od hrvaške in madžarske meje, in prav izgradnja pomurske avtoceste leta 2008 je pomenila velik preboj za to regijo, da se je lahko bolje razvijala.

Slovenija je danes bistveno drugačna
V njihovi enoti je več kot 170 ali tretjina višješolsko, visokošolsko ali podiplomsko izobraženih, med temi je po 15 magistrov farmacije in diplomiranih inženirjev. V proizvodnji pa iščejo predvsem profile tehnične stroke - strojne tehnike, elektrotehnike, mehatronike, tudi kemijske in farmacevtske tehnike. Ob proizvodnih delavcih zaposlujejo operaterje, mehanike in tehnike na linijah, vzdrževalce, na področju proizvodnega inženiringa, prav tako strokovnjake na naravoslovnih in družboslovnih področjih - planiranja poslovnih procesov, operativne nabave, logistike. "Slovenija je danes bistveno drugačna, kot je bila še pred nekaj leti. Dobra plača je predpogoj, a pomembni so tudi odnosi v podjetju pa možnosti za osebnostno rast, pomembna je tudi kultura podjetja, zaposlene spodbujamo k vedoželjnosti. Želimo, da razumejo naše poslanstvo - da smo na koncu farmacevtske oskrbovalne verige pri zdravilih za milijone bolnikov po celem svetu, ki se zanesejo na nas.

Povprečna starost zaposlenih v lendavskem obratu trdnih izdelkov je le 31 let
V podjetju imamo tradicionalno nizko fluktuacijo. Vendar so časi drugačni. Milenijske generacije ne privlačijo lepe besede, ampak to, ali se ima možnost razvijati. Gledamo pa, da imamo čim več kadra iz lokalnega okolja in geografsko čim bližje naši lokaciji. Ko smo popeterili proizvodnjo in početverili število zaposlenih, se je tudi v vodstvu Novartisa zgradilo veliko zaupanje v našo enoto, s čimer so nam zaupani najzahtevnejši projekti. Naš obrat je zelo konkurenčen, saj primerljiv z drugimi podjetji v Evropi po produktivnosti, in ker hitro širimo proizvodne kapacitete, imamo tudi načrte za nadaljnja vlaganja v razširitev proizvodnih objektov. Naša ambicija je, da še bolj krepimo svojo pozicijo strateškega Novartisovega obrata za pakiranje inovativnih zdravil, na primer za onkološka zdravila, zdravila po presaditvi organov. Ključni učinek vsega tega so kvalitetna delovna mesta, prenos inovativnih tehnologij v Slovenijo, priložnosti za razvoj zaposlenih, delo v stimulativnem in poslovno urejenem okolju," ne skriva optimizma Simon Rečnik.

Neupravičeni strahovi o razprodaji srebrnine
Novartis je Lek prevzel leta 2002 in tedaj so se širili različni neupravičeni strahovi, kaj bo razprodaja slovenske srebrnine tujim lastnikom prinesla slabega Sloveniji in slovenskemu gospodarstvu. V proizvodnji zdravil je pakiranje kot končna faza oskrbovalne verige izjemno občutljivo področje za morebitne reklamacije izdelkov. "Zato pravim, da v Lendavi iz tablet in kapsul delamo zdravila, na kar smo zaposleni ponosni. Na ta naša zdravila se pacienti po vsem svetu lahko zanesejo, da jim jih bomo ob pravem času v pravih količinah dobavili. Tekmujemo z več deset tovarnami znotraj Novartisa, ki zaposluje okrog 128 tisoč ljudi. Prav letos začenjamo pakiranje in dobavo več Novartisovih inovativnih zdravil, vključno z onkološkimi. Najbolj pa smo ponosni na naše globalno prodajano zdravilo po presaditvah notranjih človeških organov (ledvice, srce, jetra)," pravi Rečnik. V lokalni skupnosti že več let sodelujejo s humanitarno organizacijo Ozara, ki skrbi za duševno zdravje ljudi v Sloveniji in ima dnevni center tudi v Lendavi. Veliko let sodelujejo tudi z lendavskima dvojezičnima osnovno in srednjo šolo, pri čemer skušajo vzpostaviti most do potencialnih novih kadrov, pa tudi z novim lendavskim županom Janezom Magyarom so stkali dobre odnose.

VIR: vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V organizaciji Uprave RS za zaščito in reševanje, Izpostava Murska Sobota, Območnega združenja Rdečega križa Lendava in Občine Lendava, je v soboto potekalo 25. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa.

Na tekmovanju je sodelovalo dvanajst ekip prve pomoči in sicer ekipa Občine Lendava, Občine Ljutomer, Mestne Občine Murska Sobota, OZRK Lendava, OZRK Ljutomer I,  OZRK Ljutomer II, OZRK Gornja Radgona I, OZRK Gornja Radgona II, OZRK Murska sobota, GFM Ljutomer, CZ Lenti, CZ Őrség-Goričko-Raab in RK Čakovec.

Pred začetkom tekmovanja je ekipe pred Gledališko in koncertno dvorano Lendava pozdravil župan Občine Lendava Janez Magyar in v svojem nagovoru poudaril pomen tovrstnih preverjanj, tudi zato, ker so priložnost, da pritegnejo pozornost širše javnosti; prispevajo k ozaveščanju o pomenu nudenja prve pomoči, se predstavi oprema, organiziranost organov in služb, ki sodelujejo pri različnih nalogah zaščite, reševanja in pomoči. Prijavljenim ekipam je zaželel prijetno druženje in upešno tekmovnaje ter se zahvalil organizatorjem saj: „Naša družba take humane ljudi nujno potrebuje.”

Cilj preverjanja

»Cilj, ki ga tovrstna preverjanja usposobljenosti zasledujejo, je obnavljati praktično znanje članov ekip in s tem vzdrževati njihovo stalno usposobljenost za nudenju prve pomoči v primeru nesreč v različnih okoliščinah. Pri članih ekip se vzbudi težnja po čim boljšem izvajanju prve pomoči, nenazadnje je namen tudi predstaviti širši javnosti dejavnost in opremo organov, enot in služb Civilne zaščite, RKS, gasilcev, policije, potapljačev, kinologov, nujne medicinske pomoči, gorsko reševalne službe ter drugih,« je povedal vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Martin Smodiš.

Delovna mesta

Ekipe so v sklopu preverjanja opravljale preizkus praktičnega znanja na štirih delovnih mestih in na 16 realistično prikazanih poškodbah. Dvanajst ekip prve pomoči je svoje znanje pokazalo pri nudenju prve pomoči poškodovanim in obolelim, pomoči pri izvajanju triaže, pomoči pri dekontaminaciji poškodovanih ali obolelih, sodelovanju pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih, sodelovanju pri negi poškodovanih in obolelih ter sodelovanju pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov.

Delovna mesta so bila razporejena po različnih lokacijah sredi Lendave, v mestnem parku Roža, po Mlinski ulici, na parkirišču ob Kolodvorski ulici ter pri DSŠ Lendava.

Rezultati

Ekipe so bile glede na starostno sestavo in ustanovitelja razdeljene na tri kategorije. Najvišje uvrščena ekipa iz »A« kategorije RKS OZ Gornja Radgona II, je dobila pravico do udeležbe na državnem preverjanju, ki bo oktobra na Ptuju.

VIR: lendava.si /T. Galič

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Postopek priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri je na včerajšnji seji Vlade RS dokončno ustavljen. S tem je jasno, da je sedanja vlada (LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB + Levica) rekla dokončni NE hidroelektrarnam na reki Muri.

Minister za okolje Simon Zajc (ta je pred meseci nadomestil Jureta Lebna) je kot argument takšne odločitve navedel nezmožnost umestitve elektrarn brez posledic. Tudi s t.i. omilitvenimi ukrepi.

Spomnimo, da so Dravske elektrarne Maribor (DEM) pridobile državno koncesijo za izrabo Mure za namene proizvodnje električne energije. Včerajšnji ukrep Vlade RS pa pomeni, da so vsi “vložki” DEM bili brezpredmetni, koncesija za energetsko izrabo Mure pa neuporabna.

VIR: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Za potrebe podjetja, je  MOL Slovenija, s sedežem v Murski Soboti, v petek, 24. maja 2019 odprl nove poslovne prostore v Lendavi.

Uradno predajo poslovnih prostorov v uporabo sta izvedla direktorica podjetja MOL Slovenija Valerija Glavač in župan Občine Lendava Janez Magyar.

Ob tej priložnosti je podjetje podarilo donacijo Dvojezični osnovni šoli II Lendava, ki je prav v tem tednu organizirala 26. igre Specialne olimpijade za področje mariborsko-pomurske regije. Zavedajo se namreč, da je vlaganje v lokalno okolje bistvenega pomena za razvoj lokalnih skupnosti in v skladu s smernicami trajnostnega razvoja ter družbene odgovornosti.

Foto: Tomaž Galič

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Med šestimi dobitniki državnega priznanja Andragoškega centra Slovenije sta Nataša Horvat iz Lendave in Študijski krožek Lipovci.

Lendava je bila prvič gostiteljica Parade učenja - dneva učečih se skupin, kar je osrednji dogodek tedna vseživljenjskega učenja, ki v Sloveniji poteka že štiriindvajsetič. Dogodek so načrtovali v mestnem parku Roža Lendave in ob letnem odru gledališke in koncertne dvorane, torej na prostem, a so ga zaradi slabega vremena morali preseliti v preddverje gledališke in koncertne dvorane. Predstavilo se je več kot 30 ponudnikov različnih oblik izobraževanja iz Pomurja. Od vrtcev, osnovnih in srednjih šol do ljudskih univerz, Centra Sonček Murska Sobota, nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozare Slovenija, Društva za razvoj podeželja Pomelaj in drugih. Predstavili so izobraževanje ter prenos znanja iz generacije v generacijo. Koordinatorka dogajanja je bila Zveza kulturnih društev (ZKD) Lendava, pri organizaciji prireditve pa sta sodelovali še Občina Lendava in Ljudska univerza Lendava.

Aktivnosti do konca junija
V kulturnem programu je nastopilo 15 skupin vrtcev, šol in društev s petjem, plesom in glasbo. Najprej so se predstavili otroci iz lendavskega vrtca, sledili so nastopi učencev Dvojezične osnovne šole I in II Lendava ter osnovnih in srednjih šol iz Ljutomera, Turnišča in Genterovcev, lendavske enote Varstveno-delovnega centra Murska Sobota, MIKK Murska Sobota in drugi. Na prireditvi so sodelovali tudi pomurski prejemniki republiških priznanj za posebne dosežke v izobraževanju odraslih. To so Nataša Horvat iz Lendave in člani Študijskega krožka Lipovci. V sinagogi so pripravili dve predavanji. Sandi Horvat iz Romskega akademskega kluba je govoril o Romih in romski kulturi, Dejan Süč iz Knjižnice - Kulturnega centra Lendava pa o judovskih zgodbah Lendave.

Z leti se je teden vseživljenjskega učenja, ki poteka pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, razširil, je povedala predsednica ZKD Lendava Danijela Hozjan, tako da se zdaj aktivnosti in dogodki, ki so kakorkoli povezani s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem, izvajajo vse do konca junija. "Parado učenja so letos organizirali v 17 mestih po Sloveniji. Na trgih in drugih javnih krajih vabijo stojnice, delavnice, nastopi na odrih, multimedijske predstavitve ter strokovni dogodki. Teden vseživljenjskega učenja je najvidnejša kampanja na področju izobraževanja v Sloveniji," je dejala Hozjanova. Lendavska zveza kulturnih društev povezuje društva iz sedmih občin na območju upravne enote Lendava. Med letom organizirajo različne aktivnosti, s katerimi popestrijo kulturno dogajanje, pa tudi različna predavanja in druga izobraževanja, s katerimi mladi in odrasli pridobivajo nova znanja. "Pri organizaciji Parade učenja v Lendavi, ki smo se jo odločili organizirati na pobudo Ljudske univerze Lendava, smo se potrudili, da ob izobraževanju in dosežkih na kulturnem področju v različnih oblikah predstavimo tudi kulturno dediščino in multikulturnost v naših občinah," je še povedala Hozjanova.

Spremembe na trgu dela zahtevajo učenje odraslih
Župan Lendave Janez Magyar je poudaril pomen spodbujanja formalnega in neformalnega izobraževanja za razvoj lokalne skupnosti. "Vse bolj pomembno je motivirati odrasle k dodatnemu izobraževanju, saj se na trgu dela ves čas dogajajo spremembe. Učimo se vse življenje, kar je osnova za družinsko in družbeno blaginjo. Z nenehnim izobraževanjem prispevamo k osebnemu razvoju in razvoju lokalne skupnosti, da je ta napredna in fleksibilna." Po županovih besedah je dogajanje na Paradi učenja lep mozaik ustvarjalnosti in znanja v multikulturni skupnosti.

Teden vseživljenjskega učenja je primer dobre prakse, po katerem se zgledujejo tudi drugod po Evropi, je povedal vodja svetovalnega središča Ljudske univerze Murska Sobota Alojz Sraka. "Najpomembneje je, da se tudi na lokalnem nivoju uresničuje cilj, da se učimo za osebni razvoj in razvoj skupnosti ter da potem tej skupnosti svoje znanje, ki smo ga dobili, vračamo. Tako se povezujejo različne institucije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Možnosti za izobraževanje odraslih je veliko in tudi denarja za te namene je dovolj."

Dejavnost Ljudske univerze Murska Sobota pri izobraževanju odraslih je predstavil direktor Dejan Dravec, ki je povedal, da bo ob negativnih demografskih kazalnikih vse pomembnejše izobraževanje odraslih za prekvalifikacije. "Za to pa je potrebno pridobivanje novih znanj. Parada učenja je bila prej le v Murski Soboti, v naši organizaciji, lani je bila v Ljutomeru, letos v Lendavi, v prihodnje pa se bo selila po Pomurju. Pod okriljem Andragoškega centra Slovenije smo v tednu vseživljenjskega učenja priča mreženju in sodelovanju lokalnih institucij, ki skrbijo za izobraževanje, kar je dober zgled tudi za lokalne skupnosti, pri katerih to pogosto pogrešamo."

Priznanji Andragoškega centra Slovenije
Pomena znanja, ki se prenaša iz roda v rod, se zavedajo tudi v Študijskem krožku Lipovci, ki je letošnji prejemnik priznanja za posebne dosežke na področju izobraževanja odraslih Andragoškega centra Slovenije v kategoriji skupin. Vodja krožka Jože Horvat je povedal, da se povezujejo, ker želijo ohranjati kulturno dediščino. "Tako priznanje nas bo gotovo spodbudilo za še boljše delo. V krožku se srečujemo največkrat pozimi, ko iz šibja pletemo košare, podstavke za rože, izdelujemo metle ter grablje in podobno. Torej učimo druge tisto, kar so nas naučili naši starši. Ohranjamo ljudsko izročilo in to delimo s prijatelji," pravi Horvat.

Nataša Horvat je dobila priznanje na področju izobraževanja odraslih v kategoriji posameznikov za delo v romski skupnosti. "Trudim se pridobiti tisto, česar se nisem naučila med rednim izobraževanjem, ko sem bila mlajša. Da bi se več izobraževali, pa prepričujem tudi druge Rome in skušam svoje znanje prenesti nanje, saj je to zelo pomemben dejavnik integracije Romov. Hvaležna sem vsem, ki so mi pomagali na moji izobraževalni in poslovni poti. Znanje nas bogati in učimo se vse življenje."

VIR: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi so odprli novo turistično pridobitev, in sicer razpršeni hotel Vinarium, ki ga tvorijo različne vinske kleti na tem območju. Projekt je vreden 53 tisoč evrov, trenutno pa ga sestavlja 12 zidanic.

Lendavski stolp Vinarium ni več zgolj ena izmed turističnih točk v Sloveniji, temveč je zdaj tudi razpršeni hotel - v ponudbo se vključujejo lastniki okoliških zidanic, ki obiskovalcem skupno ponujajo 50 postelj.

Zidanice je v posebno mrežo povezal Zavod za turizem in razvoj Lendava, pri tem pa so prevzeli tudi administrativne naloge, servis gostov in trženje. Lastniki kleti morajo zgolj te in njihovo notranjo opremo vzdrževati, k projektu pa se lahko ponudniki še vedno tudi priključijo.

Državna sekretarka gospodarskega ministrstva Eva Štravs Podlogar je ob odprtju razložila, da je to pridobitev za celotno Slovenijo in ne zgolj za Pomurje. Hkrati je pohvalila Lendavčane, da pomembno soustvarjajo slovenski turizem, kar dokazuje tudi nagrada Slovenske turistične organizacije sejalec.

Pri razpršenem hotelu gre za eno izmed pomembnih zgodb pri skupnem soustvarjanju slovenskega turizma, ki ga je sprejela tudi vlada – in sicer več kot šest milijonov obiskovalcev in 15 tisoč prenočitev ter predvsem Slovenja kot zelena, aktivna, zdrava dežela za petzvezdična doživetja. "Vsekakor lahko zagotovim, da to, kar imate tukaj, je eno od petzvezdičnih doživetij," je dodala Štravs Podlogarjeva.

Po besedah direktorja Zavoda za turizem in razvoj Lendava Romea Varge so turisti že pokazali zanimanje za novo ponudbo, ki po njegovih besedah ponuja odlične priložnosti za turizem in rekreacijo, hkrati pa dopolnjuje podobno ponudbo na madžarski strani.

Projekt vinorodnemu območju prinaša nove prenočitvene zmogljivosti, ki bodo lastnikom zidanic prinesle dodaten zaslužek, gostje z drugačnimi turističnimi zahtevami pa bodo z večjo zunajpenzionsko porabo dohodek prinašali tudi ponudnikom dejavnega in kulturnega turizma, velnesa ter gostinstva.

VIR: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath ni odstopil z mesta predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Po njegovem mnenju zakon, na katerega se sklicuje KPK glede nezdružljivosti funkcij, za poslance ne velja.

Horvath je odločitev sprejel na podlagi pridobljenih pravnih mnenj. Napovedal je, da bo storil vse, da bo to po pravni poti tudi dokazal, drugih izjav pa do takrat o tem ne daje.

Poslanec Horvath je deset mesecev po nastopu poslanske funkcije namreč še vedno predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Ti dve funkciji pa sta nezdružljivi, zato je KPK ugotovil, da Horvath krši določilo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, po katerem poklicni funkcionar ne sme biti zakoniti zastopnik osebe javnega prava.

KPK je zato DZ obvestil, da je poslal opozorilo poslancu o nezdružljivosti funkcij. Horvatha je pozval, da mora v 15 dneh po prejemu opozorila odpraviti nezdružljivost in se odreči funkciji oz. opravljanju dejavnosti zastopanja Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti kot osebe javnega prava. Lahko pa nezdružljivost odpravi tudi tako, da se odreče opravljanju funkcije poslanca DZ-ja.

Mandatno-volilna komisija ni presodila o združljivosti
KPK je pod drobnogled sicer vzel tudi Horvathovo donedavno mesto direktorja podjetja Minta, katerega lastnica je Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost. Ugotovil je, da je bil Horvath zastopnik te gospodarske družbe do aprila letos in da torej v tem primeru "nezdružljivost opravljanja funkcije pri obravnavani osebi ni več podana in je bila odpravljena". Iz ugotovitev KPK-ja pa vendarle izhaja, da je bilo do aprilskega prenehanja vodenja Minte tudi to v nasprotju z določili zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, saj je to storil prepozno.

Mandatno-volilna komisija DZ sicer v četrtek ni podprla predloga Levice za razširitev dnevnega reda s točko, pri kateri bi komisija presodila o razlogih za nezdružljivost funkcij Horvatha. Izid glasovanja je bil šest glasov za in deset proti. Poleg Levice so bili za tudi v SMC-ju, SAB-ju in NSi-ju. Zakonodajno-pravna služba je namreč opozorila, da bi se z uvrstitvijo točke na dnevni red seje že začel postopek za prenehanja Horvathovega poslanskega mandata, za kar pa po njihovem mnenju ni pravne podlage.

VIR: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na pobudo Medobčinskega društva invalidov Lendava in v sodelovanju z Občino Lendava je v prostorih Mestne hiše potekal sestanek z invalidskimi organizacijami, na katerem so soglasno podprli projekt Občina po meri invalidov.

Namen projekta je vzpodbuditi lokalno skupnost k načrtnim in trajnim aktivnostim za doseganje večje kvalitete življenja in socialne vključenosti invalidov in drugih občanov z različnimi potrebami.
Župan Občine Lendava Janez Magyar je na včerajšnjem srečanju izrazil pripravljenost, da Občina Lendava pristopi k projektu in da bo v ta namen zagotavljala sredstva za izboljšanje kvalitete življenja invalidov ter posredno vseh občanom občine. Ob tem je poudaril, da vseh težav in ovir, ki jih je veliko, ne bo mogoče odpraviti naenkrat; zato pa se bo naredil akcijski načrt, kot tudi zahtevajo pravila za prijavo.

Predstavniki invalidskih društev, ki delujejo na območju občine Lendava, so se zahvalili za povabilo in izrazili veselje, da je do tega srečanja »končno« le prišlo in na koncu soglasno sprejeli sklep, da soglašajo s projektom Občina po meri invalidov.

Naslednji pomemben korak je imenovanje posebne delovne skupine, ki bo pripravila analizo stanja, ta pa bo osnova za pripravo akcijskega načrta z jasno opredeljenimi cilji in nalogami, roki ter odgovornimi nosilci, je ob predstavitvi projekta poudaril predsednik Medobčinskega društva invalidov Lendava Jožef Gjerek. Zahvalil se Občini za izkazano podporo samemu projektu in organizacijo prvega sestanka z invalidskimi organizacijami.

Prvo listino Invalidom prijazna občina so podelili leta 2003, do danes pa jo je prejelo že 31 občin. Medobčinsko društvo invalidov in Občina Lendava želita, da bi vse aktivnosti, ki so potrebne za prijavo, zaključili do novembra 2019, ko bo Zveza delovnih invalidov Slovenije objavila razpis.
Poleg odprave arhitektonskih ovir in potrebnih izboljšav, si invalidi želijo tudi več strpnosti in boljše sprejemanje njihove drugačnosti.

VIR: Pomurec.com