Podrobnosti
Kategorija: Novice

Čeprav arbitražne odločitve Hrvaška ne uveljavlja, s Slovenijo očitno na mejnem območju tvorno sodeluje, saj obe državi skupaj preprečujeta poplavljanje Mure.
Kot harmonija se bere projekt Frisco, s katerim Slovenija in Hrvaška za slabe tri milijone evrov na obeh straneh Mure usklajeno gradita protipoplavne nasipe, s katerimi bodo zaščitili prebivalce okoliških naselij pred poplavno nevarnostjo ter izboljšali pogoje bivanja in obvarovali okolje.

Hrvati zaključujejo, mi začenjamo
V Sloveniji sicer z aktivnostmi šele začenjamo, na Hrvaškem pa so že v zaključni fazi. Nasip Sveti Martin na Muri je v zaključni fazi izvajanja in je dolg dva kilometra. Z njim so zaščitili kar 65 stanovanjskih objektov in 200 prebivalcev.

Skoraj kilometer nasipa
Začetek gradnje nasipa na slovenski strani meje je predviden spomladi prihodnje leto, gradbena dela pa bi se naj končala avgusta istega leta.

»Dela bodo vključevala gradnjo novega nasipa v dolžini 890 metrov, rekonstrukcijo dela obstoječega nasipa, gradnjo prehodnih ramp, servisne ceste in drugih podobnih gradbenih ukrepov z namenom funkcionalnosti objekta. Ocenjena investicija v gradnjo nasipa znaša 1,35 milijona evrov,« pojasnjuje Anton Kustec, vodja Sektorja območja Mura, Direkcija Republike Slovenije za vode.

Poplave so na tem območju v preteklosti pustile velike posledice, čeprav je bila Benici dodeljena prioriteta, pa imajo po besedah Kusteca še kar nekaj kritičnih točk, potrebnih obravnave.

»Reka ne pozna državne meje in se giblje, kjer se giblje. Imamo ukrep, ki ga moramo izvesti za zaščito slovenske strani, na katastru Hrvaške,« pravi Suzana Stražar, direktorica Urada za upravljanje z vodami.

Po arbitraži na Hrvaškem betonarna in igrišče
Na hrvaškem katastru je ostala tudi betonarna Balažic, ki jo je pred več kot 50-imi leti ustanovil dedek zdajšnjega lastnika. Slovenska zastava pred vhodom jasno sporoča, v kateri državi bi si želel biti. Za zdaj posluje nemoteno, kaj bo prinesla prihodnost ni znano.

Mejni prehod namreč stoji na območju, ki je pripadlo Hrvaški. Čez mejo je tudi igrišče nogometnega kluba Kapca. Slovenska vlada zato želi tukajšnjim nogometašem v sodelovanju z lendavsko občino zgraditi novega, za katerega so našli že tudi novo lokacijo.

»Država se je zavezala, da bo financirala. Občina oziroma mi, lokalna skupnost, pa bomo naredili vse potrebne podlage,« Janez Magyar, župan občine Lendava.

Pri nas se arbitražna odločitev uresničuje
Medtem pa so oblasti namesto oznake za hrvaško poimenovanje Brezovec del, že postavile novo oznako za slovensko ime Mirišče. Za mnoge majhen korak za domačine pa pomeni, da se arbitražna odločitev vendarle uresničuje.

»Na Hotizi lahko z veseljem povemo, da smo pridobili ozemlje, se pravi Mirišče je tudi uradno zdaj pod Hotizo,« z veseljem pove Igor Köveš, predsednik Krajevne skupnosti Hotiza.

Tudi oznaka pred zaselkom Mirišče za nekaj prebivalcev pomeni veliko zmagoslavje, čeprav so hišne številke na njihovih domovih že od nekdaj slovenske.

VIR: mariborinfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zaradi občutno povečanega prometa je cesta nevarna predvsem za pešce in kolesarje

V Lendavskih goricah poteka sanacija dveh plazišč, ki jo izvaja Občina Lendava, zato bo lokalna cesta, ki pelje mimo cerkve svete Katarine v starem mestnem jedru Lendave do stolpa Vinarium, zaprta do 20. novembra. Sanacija poteka na dveh krajih, kjer je bila večja nevarnost, da se bo zemlja s hriba usula na cestišče, to je na območju pred starim pokopališčem in nad njim. Na spodnjem plazišču bodo dela dokončali predvidoma do 10. oktobra, potem pa jih bodo nadaljevali na zgornjem plazišču.
Do stolpa Vinarium in svojih zidanic ter vinogradov se lahko do takrat lastniki vinogradov, izletniki in drugi pripeljejo iz Dolge vasi, mimo vaškega doma do križišča pri vinotoču Rožman, od koder lahko nadaljujejo pot levo do stolpa Vinarium ali desno do cerkve Svete trojice. Možna pa je tudi vožnja po gramozni gozdni poti od asfaltirane ceste med naseljem Dolga vas in mejnim prehodom Dolga vas do zaselka Bükeš, od tam pa po asfaltirani cesti do stolpa. Z odprtjem Vinariuma se je, še posebej v toplejših mesecih, močno povečal promet po tej cesti, ki je nevarna predvsem za pešce in kolesarje, saj mnogi vozniki ne prilagodijo vožnje ozkemu cestišču in razmeram na cesti. Do stolpa Vinarium so sicer lani uredili tudi pohodniško pot iz starega mestnega jedra.

vir: vestnik.si / Jože G.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V tej vasici je domačinom vseeno za arbitražo

Medtem ko se na slovenskem in hrvaškem političnem parketu odvija prava vojna zaradi arbitražnega sporazuma ter vstopa Hrvaške v območje schengna, pa v obmejni vasi Hotiza, tik ob črti, ki jo je med Slovenijo in Hrvaško postavila arbitraža, življenje teče mirno. Kot pravijo domačini na obeh straneh, jih ne zanimajo niti hrvaške priprave v vstop v schengen niti to, ali jih bo pri tem Slovenija ustavila.

Hotiza leži v Pomurju, med glavno prometnico Lendava-Murska Sobota, na slovensko-hrvaški meji, ob reki Muri. In ravno Mura, ki domačinom zaradi rednega poplavljanja povzroča težave, ljudi z obeh strani meje združuje v gradnji nasipov. Slabe tri milijone evrov je za ta namen odobrila Evropska unija.

"Reka ne pozna katastrov in državne meje, pač samo teče"
Slovenija in Hrvaška na obeh straneh Mure usklajeno gradita protipoplavne nasipe v okviru projekta Frisco. "Reka ne pozna državne meje. Včasih je treba izvesti kakšen ukrep za zaščito slovenske strani na katastru Hrvaške," je pojasnila Suzana Stražar, direktorica Urada za upravljanje z vodami.

In na hrvaškem katastru je ostala tudi betonarna Balažic, ki jo je pred več kot 50 leti ustanovil dedek zdajšnjega lastnika. Pred za ekipo Planet 18 ni želel, a slovenska zastava pred vhodom jasno sporoča, v kateri državi bi si želel biti. Za zdaj posluje nemoteno, kaj bo prinesla prihodnost, pa ne ve.

Slovenija nima glavne besede
A jasno je, da na mejnem območju Slovenija nima glavne besede. Kot so pojasnili v oddaji Planet 18, so za snemanje na območju mejnega prehoda Hotiza poleg soglasja slovenske policije potrebovali tudi soglasje iz samega vrha hrvaške policije. Mejni prehod namreč stoji na območju, ki je pripadlo Hrvaški.

Čez mejo je tudi igrišče nogometnega kluba Kapca. Slovenska vlada zato želi tukajšnjim nogometašem v sodelovanju z lendavsko občino zgraditi novo. Kot je dejal Janez Magyar, župan občine Lendava, se je država zavzela za financiranje igrišča.

VIR. siol.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorane so odprli razstavo z naslovom Ohranimo sledi – Pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti.

Fotografije in drugo dokumentarno gradivo o zgodovini ljubiteljske gledališke dejavnosti v Lendavi so zbrali člani Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri Društvu upokojencev Lendava, ki so v preteklih letih že pripravili razstave o drugih zgodovinskih temah. Razstavo so pripravili skupaj z Knjižnico-kulturnim centrom Lendava. Ob otvoritvenem dogodku so izdali bilten, v katerem so objavljeni ob dokumentarnemu gradivu še pogovori z nekdanjimi ljubiteljskimi gledališkimi igralci in režiserji, ki so jim na odprtju podelili tudi zahvale.

Obiskovalce prireditve je najprej nagovoril predsednik Društva upokojencev Lendava Aleksander Marič, ki je povedal, da so člani njihove sekcije za ohranjanje kulturne dediščine že izbrskali veliko zanimivega o zgodovini Lendave in okolice. V društvu deluje tudi gledališka skupina Kofetarji. Direktor Knjižnice-kulturnega centra Lendava Albert Halasz pa je poudaril, da je bilo v preteklosti v Lendavi gledališče pomemben del kulturne ustvarjalnosti in je tudi danes. Vsem, ki v društvu sodelujejo pri zbiranju zgodovinskega gradiva in njegovega predstavljanja javnosti pa se je zahvalila tudi vodja sekcije za ohranjanje kulturne dediščine Štefanija Feher.

Tokrat so se z razstavo osredotočili na lendavski oder in lendavske odrasle ljubiteljske gledališka skupine, je povedala koordinatorka pri pripravi razstave Eva Nađ. Najstarejše fotografije o gledališki skupini v Lendavi so iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Zgodovinski viri pričajo, da se je v petdesetih in šestdesetih letih zgodil prvi razcvet gledališke dejavnosti v Lendavi, v šestdesetih in do sredine sedemdesetih pa je sledil gledališki molk. Plodnejša pa je bila spet druga polovica sedemdesetih let in osemdeseta leta.

VIR vestnik / Jože G.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavska občina finančni upravi sporoča, naj zavrača pritožbe zaradi plačila davka za nezazidana stavbna zemljišča
Murskosoboški finančni urad je julija izdal 6672 odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v lendavski občini (209 odločb je bilo izdanih pravnim osebam) in prejel 152 pritožb zoper njih od fizičnih in 20 od pravnih oseb. Skupaj so se torej zavezanci pritožili zoper 2,5 odstotka izdanih odločb, največ se jih je nanašalo na odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.

Rešili 32 pritožb od 172
Omenjeno nadomestilo je tudi najbolj razburilo lastnike zemljišč v lendavski občini, saj je bilo odmerjeno prvič. Iz finančne uprave so nam sporočili, da med razlogi za pritožbe prevladujejo navedbe, da na teh zemljiščih ni možna gradnja, saj niso opremljena s komunalno infrastrukturo, da je teren neraven, da gre za plazenje tal, da uporabljajo ta zemljišča za kmetijske namene in na njih ne nameravajo oziroma ne morejo graditi.

"Do zdaj je rešenih 32 pritožb, od tega enajst pravnih in 21 fizičnih oseb. Vsem rešenim pritožbam je bilo ugodeno in so bile izdane nadomestne odločbe," so odgovorili iz finančne uprave, nadomestne odločbe pa so bile izdane predvsem zaradi spremembe lastništva nepremičnine. Preostale pritožbe so še v obravnavi, s tem, da je lendavska občina do zdaj poslala opredelitev za 106 zavezancev, od tega je za 32 pritožb predlagala ugodno rešitev, 74 pritožbam, ki se v glavnem nanašajo na nezazidana stavbna zemljišča, pa naj se ne bi ugodilo. Za 66 zavezancev finančni urad še čaka mnenje občine.

"Z mnenjem občine bomo zavezance, ki jim ni bilo ugodeno, seznanili, in če bodo vztrajali pri pritožbi, bomo pritožbe odstopili drugi stopnji," so še pojasnili v finančni upravi.

Sporna nezazidana zemljišča
Največji kamen spotike je torej odmera občinskega davka za nezazidana stavbna zemljišča, ki ga v lendavski občini doslej niso imeli. Lendavski občinski svet je junija lani sprejel sklep o izvajanju odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, po katerem soglaša s tem, da se dosedanja praksa neodmere in neplačila nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče fizičnim osebam zaradi visoke stopnje brezposelnosti nadaljuje tudi v letu 2018, čeprav je odlok o nadomestilu, sprejet leta 2017, v skladu z veljavnim zakonom o stavbnih zemljiščih predvideval odmero NUSZ tudi za nezazidana stavbna zemljišča. S tem se je občina odrekla prihodku v višini približno 70 tisoč evrov.

Zakaj občinski svet letos ni odločal na podoben način za letošnjo odmero? "S tem, ko je občina v letu 2019 izvršila odmero NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča, je ravnala odgovorno in v skladu s področnim zakonom in občinskim odlokom. Kar bo občina v letošnjem letu lahko naredila, je, da bo zdaj, ko so znani vsi elementi odmere nezazidanih stavbnih zemljišč za leto 2019 (napake, nepravilnosti v bazi podatkov, vrednost točke ipd.), analizirala stanje in bazo podatkov za odmero leta 2020 popravila in posodobila. O spremembi vrednosti točke pa odloča občinski svet," so nam pojasnili v lendavski občinski upravi. Prav tako so poudarili, da je drugačno odločitev, kot velevata zakon in odlok, občinski svet sprejel samo za leto 2018, čeprav je tak sklep po mnenju zdajšnjega vodstva občine vprašljiv z vidika zakonitosti.

Nezazidana stavbna zemljišča v lendavski občini doslej sploh niso bila obremenjena s prispevkom
"Razlog, da odmera nezazidanih stavbnih zemljišč v letu 2018 ni bila izvedena, pa ni samo visoka stopnja brezposelnosti, temveč tudi dejstvo, da v letu 2018 baza podatkov za odmero NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča ni bila pripravljena v takšni obliki, da bi omogočala izvedbo odmere in izdajo odločb. Zakon o stavbnih zemljiščih tudi ne predvideva splošne oprostitve posameznih kategorij odmernih predmetov na podlagi socialnih kazalnikov. Ti se določajo po preučitvi posamičnih primerov. Vse navedeno je razlog, da vodstvo občine občinskemu svetu ni predlagalo neodmere NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča za leto 2019," so nam še sporočili iz lendavske občinske uprave.

VIR vecer.com Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zaradi razmer na trgu bo grozdje ostalo nepobrano v petih do desetih odstotkih vinogradov

Trgatve so v glavnem končane, do oktobra ali vinotoka, kakor so ta mesec imenovali nekoč, pa bosta tu in tam čakali le še sorti šipon in renski rizling. Kakovost grozdja je letos visoka, saj peronospora ni terjala svojega davka kot lani, pridelek pa je v povprečju za petino večji. Sladkorne stopnje so visoke, kisline zelo nizke, to pa bo terjalo tudi več znanja pri kletarjenju.


Izkoriščajo nemoč malih
Kljub veselju ob spravilu pridelka so razmere na trgu glede prodaje grozdja in vina za marsikaterega vinogradnika zelo slabe. »Zaradi razmer na trgu bo ostalo kakih pet do deset odstotkov vinogradov nepobranih in te verjetno kmalu čaka sekira. Realen scenarij je, da se bodo zaradi starostne strukture vinogradov in tudi vinogradnikov površine z vinogradi do leta 2032 zmanjšale za polovico, na nekaterih območjih, kot je Prekmurje, pa še več,« je povedal Ernest Novak, strokovnjak za vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. »Opažamo tudi, da kdor ima kletne kapacitete in tržišče za prodajo vina, zdaj izkorišča razmere oziroma bolj nemoč malih vinogradnikov. Zaradi razmer in padca porabe vina se vinogradništvu v vinorodni deželi Podravje ne obetajo lepi časi.«

V Lendavi ni kupca grozdja
V najtežjem položaju so se letos znašli vinogradniki z območja Lendavskih goric, saj Kmetijska zadruga (KZ) Lendava, ki je doslej veljala za največjega kupca grozdja, tega letos ne bo odkupovala. »Že spomladi smo pričakovali, da bo letos drugače kot prejšnja leta, saj se z našimi kupci nismo uspeli dogovoriti o sklenitvi pogodb o prodaji tako grozdja kot tudi mošta,« so nam sporočili iz zadruge. V veliki meri je na to vplivala rekordna lanska letina, saj veliki vinarji kupujejo mošt na zalogo in ne le za tekoče leto. S tem, da so dogovori o nakupu pridelka propadli, je zadruga seznanila tudi lendavskega župana in občino zaprosila za pomoč, vendar je v kratkem času rešitev težko najti. Nekaj malega grozdja naj bi v Lendavi odkupilo le Kmetijsko gospodarstvo Lendava. »Težava je toliko večja, ker imajo manjši vinogradniki še zaloge lanskega vina, ki jim ga ni uspelo prodati, zato se mnogi sprašujejo, ali bodo grozdje sploh pobrali,« še ugotavljajo na KZ Lendava. Kljub civilni iniciativi za ohranitev vinogradništva na lendavskem vinorodnem območju se bo zaradi zdajšnjih razmer pri prodaji pridelka marsikdo še veliko prej odločil, da bo posekal trse, kot bi se sicer, z opuščenimi vinogradi pa se bo spremenila tudi podoba pokrajine, ki je vendar pomemben del turistične ponudbe.


Radgonske gorice kupujejo
Borut Cvetkovič, direktor družbe Radgonske gorice, je povedal, da je zaradi precejšnjega pojava oidija med vegetacijo kakovost grozdja zadovoljiva, letošnji pridelek pa glede na lansko rekordno letino in glede na zadnje desetletje povprečen. Trgatev zgodnjih sort so začeli že v zadnji polovici avgusta, pridelek pa bodo pospravili v začetku oktobra. Poleg zaposlenih delavcev so na sezonsko delo sprejeli dodatnih 50 delavcev, zanje pa so tudi organizirali avtobusni prevoz iz Murske Sobote.
Radgonske gorice bodo tudi letos odkupovale grozdje od pridelovalcev, s katerimi so sklenile pogodbo in ki so njihovi dolgoletni dobavitelji. Glede na sklenjene pogodbe bo skupna količina odkupljenega grozdja okrog dva milijona kilogramov. Cena grozdja je dogovorjena vnaprej in je nespremenjena zadnji dve leti. Bruto cena se giblje od 0,40 evra za kilogram za belo mešano vino do enega evra za sorto traminec, ki je tudi sorta najvišjega ranga. »V zadnjih letih je ponudba grozdja večja, kot so naše kapacitete,« ugotavlja tudi Cvetkovič. Na območju Ormoža odkupne cene grozdja še niso znane, ugotavlja Novak, informacij glede letošnjega pridelka in odkupa nam niso sporočili niti iz družbe Puklavec Family Wines, največjega vinarja na območju Ljutomersko-Ormoških goric v Podravju. Nobenega uradnega odkupovalca nimajo niti na Goričkem, saj Panvita Marof predeluje le lastno grozdje. 

Vesnik.si / Majda H. / Foto Nataša J.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Podžupan Občine Lendava, dr. Mihael Kasaš, zapušča mesto podžupana, saj odhaja na Agencijo RS za okolje (ARSO). Župan Janez Magyar je danes imenoval tri nove podžupane.
 
Kasaš je na zadnjih lokalnih volitvah kandidiral za mesto župana. Ob nastopu mandata Magyarja pa je bil januarja letos imenovan za podžupana in to funkcijo opravljal poklicno. Po dobrih osmih mesecih pa po poročanju portala Lendavainfo to funkcijo zapušča, saj odhaja na novo delovno mesto v Ljubljani, na ARSO.

Ob Kasaševem odhodu pa je župan Magyar danes že imenoval tri nove podžupane, ki pa funkcije ne bodo opravljali poklicno. Ivan Koncut bo zadolžen za področje turizma in športa, Otto Močnek za področje manjšine, Igor Kulčar, ki se je na zadnjih lokalnih volitvah prav tako bojeval za županski stolček, pa za področje okolja ter gospodarstva.

vir: pomurec.com / Foto: MMR

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sedmim pomurskim občinam vključenim v sistem A pomurskega vodovoda grozi, da bodo morale vračati dobrih 24 milijonov evrov evropskih sredstev.
Včeraj so se na kriznem sestanku sestali predstavniki občin Črenšovci, Lendava, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Turnišče in Velika Polana ter Eko – Parka Lendava, ker občina Velika Polana naj ne bi spoštovala zavez, ki jih je dala pred gradnjo vodovodnega sistema.

Kot nam je povedala županja občine Črenšovci Vera Markoja, so se na kriznem sestanku sestali predstavniki občin Črenšovci, Lendava, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Turnišče in Velika Polana ter Eko – Parka Lendava in službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ker občina Velika Polana naj ne bi spoštovala zavez, ki jih je dala pred gradnjo vodovodnega sistema. Na sestanku so sprejeli sklepe, da mora občina Velika Polana do 15. oktobra skleniti upravljavsko pogodbo s podjetjem Eko – Park Lendava ter se do navedenega datuma tudi funkcijsko povezati v sistem A pomurskega vodovoda.

Občina uporablja svoj vodni vir
Sistem A je fizično dokončan že več kot tri leta, a občina Velika Polana še vedno ni priključena nanj, ampak se oskrbuje z lastnim vodnim virom, kar posledično pomeni, da se ne upošteva zapisano v kohezijskem projektu.

“Občina Velika Polana nekje od aprila 2018 ne uporablja vodnega vira Gaberje oziroma Turnišče. Oskrbujejo se s svojega občinskega vodnega vira,” nam pove direktor Eko – Parka Jožef Gerenčer.

Župan navedbe zanika
Pa ne samo to, na okoljskem ministrstvu celo trdijo, da je vodni vir v Veliki Polani neustrezen, kar pa župan občine Velika Polana Damjan Jaklin odločno zanika.

“Občina Velika Polana nima ločenega vodovodnega sistema in nima neustreznega vodnega vira,” pravi Jaklin in dodaja, da ni kriv, če opozorilo okoljskega ministrstva sloni na napačnih podatkih.

Velikopolanski župan nam na naše vprašanje, ali so podpisali pogodbo s skupnim upravljavcem Eko – Park Lendava ni dal jasnega odgovora, povedal nam je le, da je občina soustanovitelj podjetja.

Bodo vračali 24,5 milijona evrov?
Če župan Jaklin do 15. oktobra ne bo podpisal pogodbe z Eko – Parkom in se njegova občina ne bo priklopila na skupni sistem grozi občinam vračanje 24,5 milijonov evropskega denarja, kar bi za občine pomenilo velik udarec in zaustavitev investicijskih načrtov.
Na včerajšnjem sestanku se je sicer šest občin, ki so izpolnile svoje obveznosti iz pogodbe dogovorilo, da bodo v primeru, da bo treba vračati evropski denar, stroške sodno izterjale od občine Velika Polana.

VIR: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občini Semič in Lendava si v četrti sezoni poletne Turistične patrulje delita prvo mesto med obiskanimi kraji. Direktorica Kulturnega centra Semič, Irena Plut, je priznanje prevzela na zaključnem dogodku, ki se je v soboto odvijal na Bledu.

Turistična patrulja je tudi letos, že četrtič zapored, obiskala 16 naključnih krajev po državi. Šlo je za poletno turistično patruljo. V štirih letih so obiskali že več kot 120 občin in nabrali prav toliko vtisov, občutkov in spominov. Med šestnajstimi izbranimi se je tokrat znašla tudi Občina Semič, ki je v družbi občine Lendava zbrala 97 od 100 možnih točk.

Namen akcije je spoznati turistično ponudbo naših krajev, ne le tradicionalno najbolj obiskanih in turistično obleganih, ki so že znane in priljubljene. Cilj je torej pristno doživetje. Da bi bila izkušnja še bolj avtentična in res objektivno zastavljena, na Turistično patruljo organizatorji pošiljajo tuje državljane, ki vse skupaj vidijo tudi skozi prizmo kulturne raznolikosti.

V občini Semič sta Turistično patruljo izvajala Colin in Diane, ki prihajata iz Nottinghama in v Sloveniji živita že pet let. Preživela sta vikend ob izviru reke Krupe. Uživala sta v naravnih lepotah, ki jih kraj ponuja, ter uspela videti celo vodomca. Obiskala sta razstavljeno zavezniško letalo, tradicionalno leseno hišo pa tudi Mitrej na Rožancu. »Lahko povem, da je bilo naravnost osupljivo. Uživala sva na vsakem koraku,« je priznala Diane.

Člani Turistične patrulje so podali svoje opise in ocene, ocenjevanje pa so dopolnili bralci časopisa Svet24 s svojimi glasovi, pri čemer se je Semiška občina v družbi občine Lendava zavihtela na prvo mesto. Irena Plut, direktorica KC Semič je ob prejemu priznanja poudarila, da Semič in Bela krajina ponujata obiskovalcem v vseh letnih časih obilo kulinaričnih in naravnih doživetij.

Županja Občine Semič je ob tej priložnosti čestitala vsem udeleženim ponudnikom in ostalim turističnim delavcem z željo, da s svojo gostoljubnostjo širijo dobro ime naše občine tudi v bodoče.

VIR: radio-odeon.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Gledališki in koncertni dvorani Lendava je v nedeljo, 29. septembra, potekala premiera nove predstave Miškinega gledališča Pesmice s podstrešja, ki je imela tudi dobrodelno noto.
 
Že ustaljeni igralski zasedbi Miškinega gledališča, se je tokrat na odru pridružil Dejan Kranjc, ki ga poznamo iz zasedbe Poskočnih muzikantov.

Predstava se odvija na zaprašenem starem podstrešju, kjer se s pomočjo Poskočnega Dejana, deklice Tinke Vijolinke, Muzikalčka Martina in Madam Note prebudi čarovnija in se obudijo stare slovenske otroške ljudske pesmi.

Predstava je imela tudi humanitarno noto. Ob predstavi so se namreč zbirali prostovoljni prispevki, katerih izkupiček je namenjen 4 letnemu Ivanu iz Lendave, ki potrebuje operacijo srca. Zbrati jim je uspelo 2003 evrov.

VIR: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občane obveščamo, da bo od 1.10.2019 do vključno 30.10.2019 v prostorih Občine Lendava potekala javna razgrnitev modelov vrednotenja nepremičnin, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije.

Predlog modelov vrednotenja bo s 1.10.2019 dostopen tudi na Portalu množičnega vrednotenja nepremičnin (Portal MVN) na naslovu www.mvn.e-prostor.gov.si, kjer bodo objavljene tudi poskusno izračunane vrednosti, izračunane na osnovi objavljenega predloga modelov in podatkov nepremičnin v REN na dan 27.6.2019.

Javna predstavitev modelov vrednotenja za območje Občine Lendava bo potekala 16.10.2019 v sejni dvorani Mestne Občine Murska Sobota od 10. do 13. ure.

Gradivo bo javno razgrnjeno od torka, 1. oktobra do 30. oktobra 2019 v prostorih Občine Lendava in na spletni strani med Razpisi in javnimi objavami. Predlog modelov je dostopen na spletni strani www.mvn.e-prostor.gov.si.

Vsi zainteresirani lahko od 1. oktobra 2019 do 15. novembra 2019 podajo mnenja in pripombe k predlogu modelov vrednotenja, ki morajo biti ustrezno obrazložene in sicer:

Pripombe, ki se nanašajo na zarise vrednostnih con in višine vrednostnih ravni nepremičnin na območju naše občine pošljite na obrazcu JR.MV-1 na naslov Občine Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava/Lendva, ali skeniranega na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma ga oddate v sprejemni pisarni občine.

Vse ostale pripombe na modele vrednotenja pošljite na obrazcu JR.MV-2 po pošti na naslov Geodetska uprava RS – vrednotenje, p.p. 35, 1001 Ljubljana ali skeniranega na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Obrazca JR.MV-1 in JR.MV-2 bosta dostopna na kraju razgrnitve ali na portalu MVN. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v javno objavljenih stališčih do pripomb.  Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.

vir: lendava.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V lendavski gledališki in koncertni dvorani sta Hrvaško kulturno društvo Pomurje in Zveza hrvaških kulturnih društev v Sloveniji organizirala osmo srečanje z naslovom Sabor hrvatske kulture u Sloveniji.

Častna pokrovitelja srečanja sta bila slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, na prireditvi pa so sodelovali predstavniki hrvaške države in lokalnih skupnosti iz medžimurske in podravske županije ter predstavniki občine Lendava. Ti so tudi nagovorili obiskovalce prireditve in poudarili pomen mednarodnega sodelovanja in ohranjanja hrvaške kulture v Sloveniji.

Sodelovala so društva iz različnih pokrajin Slovenije, od Pomurja do Primorske. Najdlje so v Lendavo prišli člani Hrvaškega kulturnega društva Istra Piran. Iz Ljubljane sta se na odru predstavili dve društvi, Hrvaško kulturno društvo Medžimurje Ljubljana in Medžimursko kulturno-umetniško društvo Ivan Car Ljubljana. Natopili so še: Kulturno društvo Medžimurje Velenje, Hrvaško kulturno društvo Novo Mesto, Hrvaško kulturno-umetniško društvo Komušina Škofja Loka in domačini, člani Hrvaškega kulturnega društva Pomurje.

Nastopil je tudi priljubljeni medžimurski pevec Mirko Švenda Žiga. Hrvaške pesmi je recitiral Dejan Buvač, ki je skupaj z Evo Nađ tudi povezoval program prireditve.

Vir: vestnik.si / Jože G.