Objekt nekdanje srednje šole v prihodnosti socialni center.
Objektu nekdanje Dvojezične srednje šole v Lendavi se obetajo nove vsebine. S sanacijo in spremembo namena uporabe bodo tam vzpostavili socialni center.
Ministrstvo za izobraževanje, lastnik objekta nekdanje srednje šole, je že leta 2015 dalo soglasje za brezplačni prenos objekta na Občino Lendava. Nekdanja dvojezična srednja šola bo zdaj kmalu prešla v lastništvo Občine Lendava, ta pa bo v zameno na Ministrstvo za izobraževanje prepisala svoj tretjinski lastniški delež v športni dvorani DSŠ Lendava.
Po pojasnilih lendavske občine je objekt bivše srednje šole zaradi dostopnosti in bližine doma za upokojence primeren za socialne vsebine, kot so na primer varovana stanovanja, dnevna oskrba starostnikov in podobno. Cilj pa je vzpostavitev socialnega centra, ki bi združeval vsebine, namenjene starejši in bolj ranljivi populaciji.
Precejšen zalogaj
V proračunu za leto 2020, ki so ga občinski svetniki že potrdili, so tako predvidena sredstva tudi za ureditev omenjenega centra. Na začetek same sanacije bo sicer treba še nekoliko počakati.
Dela bo vsekakor precej. Prostori so namreč po več kot desetih slabega ali celo ničnega vzdrževanja že v obupnem stanju. Ponekod je stene na primer že načela vlaga.
»Projekt bi bilo dobro oblikovati kot skupen projekt več ministrstev, Občine Lendava in Doma starejših Lendava,« razmišljajo v Občini Lendava, kjer pričakujejo, »da se bodo aktivnosti za pridobitev lastništva izvedle v 1. polovici leta 2020 in začele aktivnosti za pridobitev projektne dokumentacije in iskanja ustreznih virov in partnerstev za izvedbo projekta.«
vir:sobotainfo.com
Zavod za blagovne rezerve in Petrol imata v Lendavi uskladiščenih okoli 150 milijonov litrov dizelskega goriva, kar je približno četrtina varnostnih zalog države. Naftna skladišča sedaj obnavljajo in posodabljajo infrastrukturo.
Lendava je železniško s Slovenijo povezana le čez Hrvaško skozi Mursko Središče in Čakovec do Središča ob Dravi in Ormoža, sedemkilometrsko progo z madžarskim Redicsem pa so odstranili takoj po drugi svetovni vojni. To predstavlja težavo tako za skladiščenje rezerv kot za gospodarstvo.
Za nemoteno delovanje skladišča, torej vsakoletne menjave goriva, pa tudi za morebitno sproščanje goriva na trg v izrednih razmerah, je nujna obnova industrijskega tira in njegova vključitev v javno železniško omrežje. Ta tir na območju nekdanje Nafte bodo začeli zdaj obnavljati, so za STA pojasnili na Zavodu za blagovne rezerve.
Ob povezavi Lendave s preostalim železniškim omrežjem v Sloveniji bi bil transport zagotovo še nekoliko cenejši in hitrejši kot zdaj, dodajajo na zavodu. Prevoz po železniških tirih bi zmanjšal obremenitve okolja, saj bi bilo manj cestnega transporta, in povečal varnost prevozov, znižali bi se tudi stroški prevoza.
"Prepričani smo, da bi se v menjave goriva lahko vključilo še več naftnih podjetij, s čimer bi se povečalo konkurenčnost posla, zato vsekakor podpiramo prizadevanja za gradnjo železniške proge od Lendave do Beltincev, saj menimo, da bi to imelo pozitivni učinek za razvoj gospodarstva tega dela Slovenije," so za STA povedali na zavodu. Zmogljivosti v Lendavi sicer ne nameravajo povečati.
Na Petrolu za STA pojasnjujejo, da gre tudi v Lendavi za stalna vlaganja v obnovo in modernizacijo skladiščnega poslovanja, ki so potrebna za nemoteno in varno obratovanje skladišč.
Petrol je "vsekakor zainteresiran za vzpostavitev neposredne železniške povezave skozi slovensko ozemlje do madžarskega železniškega omrežja, kar pa ni odvisno samo od naše družbe, saj pri tem sodeluje več pravnih subjektov, od Slovenskih železnic do ministrstev in občine Lendava". Petrol je sicer odgovoren za del industrijskega železniškega tira neposredno v samem skladišču.
Želijo povezave s progo v Beltincih in proti Redicsu
Želijo si povezave s progo v Beltincih, pa tudi povezavo proti Redicsu. Zato je lendavski župan Janez Magyar na začetku leta predsedniku vlade in ministrom poslal poziv za gradnjo.
"Obe povezavi sta za našo državo ključnega pomena, Madžarska je močno gospodarsko razvita in naše koprsko pristanišče potrebuje za pretovor blaga. Navsezadnje se vsak prevoz tudi plača, železnica je dobra alternativa cestnemu prometu, ki obremenjuje okolje, in verjamem, da se bo tu kaj premaknilo," je za STA povedal Magyar.
Na ministrstvu za infrastrukturo so marca lani pojasnili, da omenjeni progi nista v kratkoročnih načrtih Slovenije, saj je študija pokazala, da je izkazana interna stopnja donosnosti prenizka in je zato ekonomska upravičenost gradnje vprašljiva. Bodo pa študijo ustrezno dopolnili in jo znova proučili. Po navedbah STA pa bodo ne glede na to, začeli pripravljati državni prostorski načrt za povezavo Beltinci-Lendava-Redics, na podlagi katerega bo možno traso umestiti v prostor.
vir:pomurec.com
"Dotikamo se vseh perečih problemov, pridružili so se nam evropsko znani umetniki. Verjamemo, da je Lendava edina prava kandidatka za EPK 2025, ker tukaj kulturo živimo in govorimo," je prepričana Katjuša Kranjc.
Arhitektka in oblikovalka je članica ožje delovne skupine za pripravo prijavnega gradiva za kandidaturo tega mesta za evropsko prestolnico kulture (EPK) za leto 2025, ki ga bodo danes iz Lendave odpeljali v Ljubljano.
Vsebina gradiva sicer seveda ostaja skrivnost, na današnji predstavitvi pa so povedali, da bi Lendava z nazivom EPK veliko prispevala na vseh področjih v ožjem in širšem prostoru. Evropa pa bi z izborom najmanjše kandidatke do zdaj pokazala, da ji je mar tudi za majhne oziroma najmanjše ter da so vsa mesta enako pomembna pri ohranjanju Evrope in evropske ideje, so še ocenili v delovni skupini.
"Goli in bosi" začeli od začetka
V odboru delovne skupine so poleg Katjuše Kranjc in župana Janeza Magyarja bili še Rok Petje z zavoda za turizem in razvoj Lendava ter Tanja Šimonka, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Lendava, pridružili pa so se jim še Matej Fišer, Janez Balažic in Peter Tomaž Dobrila.
"Imamo marsikaj, kar v velikih mestih manjka, in to bi radi delili, obenem pa opozorili, za kaj smo prikrajšani, da veliki prisluhnejo majhnim," je še dejala Katjuša Kranjc in dodala, da so kljub majhni ekipi pripravili dobro prijavo, a da ne bi uspeli brez pomoči številnih Lendavčanov, živečih doma ali po svetu. Pomagali so tudi tisti, ki jim je po njenih besedah mar za Lendavo, in tako so skupno prispevali več kot 50 mnenj in idej.
Odhod nezadovoljnih nosilcev lendavskega projekta EPK, nova ekipa še ni sestavljena
Župan Magyar je spomnil na začetek leta, ko so jih zapustili dotedanji nosilci projekta in so ostali brez vsakega dokumenta, goli in bosi, kot je dejal, in začeli od začetka. "Pozvali smo ljudi, domače in iz tujine, odzvali so se številni in se poistovetili z Lendavo. Izbrali smo vsebine in z veseljem so se nam priključili ali nas podprli, saj lahko le skupaj dosežemo preboj in s tem malim mestom Evropi pokažemo, kaj imamo," je dejal župan, prepričan, da množična podpora pomeni, da so na pravi poti in da je Lendava sposobna postati nosilka naziva EPK.
Kapital, ki ga konkurenti nimajo
V Lendavi poleg Slovencev živijo Madžari, Hrvati, Romi in Srbi. Njihovo sožitje in sodelovanje je po Magyarovem mnenju zavidljivo tako v Sloveniji kot v EU-ju. "To moramo pokazati, da združujemo veliko – na vse strani, prek meja. To je kapital, ki ga naši konkurenti nimajo," je še povedal lendavski župan. Kandidaturo Lendave so med drugimi podprli hrvaška Medžimurska županija, madžarska Zalska županija, avstrijska Radgona, svet pomurske regije, Državna slovenska samouprava na Madžarskem in Zveza Slovencev na Madžarskem, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, Hrvaško kulturno društvo Pomurje, občine Murska Sobota, Čakovec in Zalaegerszeg.
vir: rtvslo.si
Na mostu čez Muro pri Petišovcih je bilo tradicionalno srečanje slovenskih in hrvaških policistov. Pridružila sta se jim tudi župana Lendave in Murskega Središča, z mostu pa sta tokrat v Muro odleteli kar dve policijski kapi.
Če leto 2019 zaradi arbitražnega spora ne prinaša pomiritve v slovensko-hrvaških odnosih na politični šahovnici, pa policisti na južni meji z obeh strani Mure dokazujejo, da pri svojem delu vsakodnevno presegajo nesoglasja politikov in igrajo kot ena ekipa. To dokazujejo tudi s prednovoletnim metanjem policijske kape v reko Muro.
Na mostu čez Muro pri mejnem prehodu Petišovci se srečujejo že od leta 1992. Od takrat kapo s slovenskim in hrvaškim napisom v reko, ki združuje, simbolno vržejo vsako leto. Navdihujočo tradicijo so zaradi spornih odločitev z arbitražo sicer prekinili za štiri leta, lani pa so jo znova obudili.
Po besedah predstavnikov obeh policij je njihovo sodelovanje dobro, morebitne težave pa rešujejo sproti. Na prehodu, ki ga letno prečka okoli tri milijone potnikov, so letos prijeli dva migranta, ki sta hotela v Slovenijo. Na zeleni meji je bilo podobnih primerov več, vendar v primerjavi z drugimi policijskimi upravami ne veliko.
O sožitju ljudi in dobrem sodelovanju, letos nadgrajenem s podpisom listine o sodelovanju, sta govorila tudi župana Lendave in Murskega Središča Janez Magyar in Dražen Srpak. Magyar je ob tem dejal, da se trudijo občanom z obeh bregov Mure čim bolj olajšati pot na eno ali drugo stran, in napovedal še boljše sodelovanje na vseh področjih. Zlasti pri varovanju okolja, saj je ob Muri razglašen biosferni rezervat pod okriljem Unesca.
vir:siol.net
Novembra so potekala nova pogajanja o finančnem delu nakupne pogodbe – Domnevno so prinesla nižjo kupnino
Šele 18. decembra letos, skoraj leto in pol po sklenitvi kupčije o prodaji Term Lendava madžarskemu skladu Comitatus Energia, je prišlo do dokončnega podpisa pogodbe med Savo Turizmom in skladom v stoodstotni lasti sosednje države. Pri tem ni pomembno zgolj vprašanje trajanja posla, ampak tudi spremembe, ki so se v tem času zgodile in so vplivale na prvotne dogovore ter na končno inačico pogodbe.
V prid načrtom ministra
Doslej smo že spoznali, da Madžari posle sklepajo za tesno zaprtimi vrati in molčečnost pred sklenitvijo posla in po njej terjajo tudi od partnerja, prav tako vemo, da jih izpeljejo tako, da podatki niso javno preverljivi, a kljub temu praznih rok glede informacij iz ozadja nismo ostali. Zelo pomenljiva in povsem točna je informacija, da bo kljub prodaji podjetja Terme Lendava upravljanje tega turističnega kompleksa za zdaj ostalo pod Savo Turizmom. Zakaj madžarski sklad, ki je v času od prvega dogovora o nakupu do zdajšnje končne sklenitve pogodbe prešel od madžarske naložbene agencije k madžarskemu zunanjemu ministrstvu, ne prevzema v svoje roke tudi upravljanja Term Lendava, lahko le ugibamo. Drznemo pa si zapisati, da ta poteza vendar ustreza načrtom ministra Zdravka Počivalška, da poveže slovenski turizem pod skupno streho in ga s tem obvaruje pred prevzemom srbskega tajkuna Miodraga Kostića.
Točna je tudi informacija, da bo kupec ohranil vse zdaj zaposlene, razen tistih, ki opravljajo storitve zdravstvene rehabilitacije za javno zdravstvo, za katere je bilo že na začetku rečeno, da ne bodo prešli k novemu delodajalcu. Prav tako ostaja nespremenjena obljuba, da bo kupec Term Lendava vlagal v razvoj turizma.
O kupnini ugibanja
Povsem nepreverljiva pa je informacija glede višine kupnine, čeprav je tudi ta prišla iz krogov, ki jim lahko verjamemo. Kupnina naj ne bi bila več devet milijonov evrov, kot je bilo najprej rečeno, ampak bistveno manj. O finančnem delu pogodbe naj bi v začetku novembra potekala nova pogajanja. Terme Lendava morajo namreč v povezavi s pridobljeno koncesijo o uporabi geotermalne energije izpeljati energetsko sanacijo, ta pa naj bi bila ocenjena na okoli 2,4 milijona evrov. O tem znesku kupec lani naj ne bi vedel ničesar, se je pa menda za skrite napake zavaroval v višini dveh milijonov evrov.
Uradno nam teh informacij kot tudi drugih v zvezi s poslom v Savi Turizmu niso potrdili, z gospodarskega ministrstva pa so nam poslali to sporočilo: »Z omenjeno domnevno manjšo kupnino nismo seznanjeni, saj nismo bili v stiku s kupcem. Imamo pa zagotovila predstavnikov madžarske vlade, da bo kupec vlagal v nadaljnji razvoj Term Lendava. Razvoj te družbe je namreč pomemben za nadaljnji razvoj tega dela severovzhodne regije Slovenije kot tudi za trajnostni razvoj slovenskega turizma.«
In prav s tem zadnjim delom odgovora pritrjujejo naši domnevi, da je kljub prvotnemu nasprotovanju Počivalška poslu z madžarskim kupcem ta zdaj dobrodošel.
vir: vestnik.si
Dejan Dončić, ki je nazadnje sedel na klopi slovenskega prvoligaša Triglava iz Kranja, ima novo službo. Našel jo je v Lendavi pri tamkajšnjem drugoligašu Nafti, s katerim je podpisal pogodbo do leta 2022.
V prvem delu sezone je Nafto, ki je po prvem delu sezone na četrtem mestu drugoligaške prvenstvene razpredelnice, uvrstila pa se je v polfinale pokala, vodil Slovak Marian Sluka, s katerim pa so se v Lendavi po koncu jesenskega dela sezone razšli.
Slaba dva tedna so Lendavčani potrebovali, da so imenovali novega trenerja, zdaj pa so sporočili, da bodo v nadaljevanju sezone sodelovali z Dejanom Dončićem, 47-letnim slovenskim trenerjem, ki je bil od julija 2018 do septembra letos trener kranjskega Triglava, pred tem pa svoje delo opravljal v trenerskem štabu Domžal.
Zdaj je pred novim izzivom na samostojni trenerski poti, saj je podpisal pogodbo z nekdanjim slovenskim prvoligašem, ki se želi v prihodnosti vrniti med elito.
"Štejem si v veliko čast, da sem postal član najstarejšega kluba v Sloveniji. Ko me je vodstvo kluba povabilo k sodelovanju, mi predstavilo ustroj kluba in pogoje dela, moja odločitev ni bila težka. Prihajam v urejeno in pozitivno sredino. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih letih skupaj dosegali cilje, ki si jih naši navijači želijo in zaslužijo," je Dončić povedal v prvi izjavi v vlogi trenerja najstarejšega slovenskega nogometnega kluba, ki je bil ustanovljen daljnega leta 1903.
VIR: siol.net
Občinski svet Občine Lendava se je v sredo, 18. decembra, sestal na seji, kjer je v drugem branju soglasno potrdil predlog proračuna za leto 2020. Višina proračuna znaša dobrih 14 milijonov evrov.
Skupni prihodki proračuna Občine Lendava so v splošnem delu načrtovani v višini skoraj 12,9 milijona evrov, kar je za 24 odstotkov več kot znaša realizacija za leto 2019. Država je povečala povprečnine občinam, kar za Občino Lendava pomeni 144.262 evrov višji priliv iz naslova glavarine kot v letu 2019. Povprečnina v letu 2020 znaša 589,11 evrov na prebivalca. Več sredstev pa bo občina prejela s strani države tudi za investicije.
Skupni načrtovani odhodki proračuna znašajo slabih 14,4 milijona evrov in so v primerjavi z realizacijo za leto 2019 za 15 odstotkov višji. Proračunski primanjkljaj v bilanci prihodkov in odhodkov bo v letu 2020 znašal slabih 1,2 milijona evrov. Pokrivali ga bodo iz ostanka sredstev iz leta 2019 in zadolževanjem za investicijske namene v letu 2020.
Skupni prihodki proračuna Občine Lendava so načrtovani v višini 12,86 milijona evrov. Največji prihodek proračuna je dohodnina, ki pripada občini na podlagi izračuna primerne porabe in predstavlja 50 odstotkov vseh prihodkov. Za leto 2020 znaša s strani Ministrstva za finance izračunana primerna poraba občine 6.165.842 evrov in temelji na trenutno veljavni povprečnini v višini 589,11 evrov na prebivalca.
Odhodki proračuna Občine Lendava za leto 2020 so planirani v skupni višini 14,39 milijona evrov, kot je razvidno posebnem delu proračuna. Tekoči odhodki proračuna znašajo 8,96 milijona evrov, kar predstavlja 63 odstotkov vseh odhodkov proračuna. Investicijski del proračuna pa znaša 5,09 milijona evrov, kar predstavlja 35 odstotkov vseh odhodkov proračuna.
Za investicije načrtujejo okoli 1,86 milijona evrov sofinancerskih sredstev iz državnega proračuna in Evropske unije, kar predstavlja 37 odstotkov vseh investicijskih odhodkov. Večina odpade na lastne vire, in sicer 2,4 milijona evrov oziroma 47 odstotkov vseh investicijskih odhodkov, za najem kredita pa 832.264 evrov oziroma 16 odstotkov odhodkov
VIR: pomurec.com
Na ogled so likovna dela Sabine Šinko, Cvetke Hojnik, Marike Danč-Roth in Suzanne Kiraly-Moss.
V Galeriji Hegyvidek v Budimpešti so v sodelovanju z Galerijo-Muzejem Lendava odprli razstavo z naslovom Lendvai művészNők (Lendavske umetnice), na kateri svoja dela predstavljajo štiri likovnice iz Lendave, in sicer Sabina Šinko, Cvetka Hojnik, Marika Danč-Roth in Suzanne Kiraly-Moss. Na ogled bo do 18. januarja.
Ob odprtju razstave so udeležence nagovorili veleposlanik republike Slovenije na Madžarskem dr. Robert Kokalj, župan Občine Lendava Janez Magyar in vodja pisarne za javno izobraževanje okrožja Hegyvidék v Budimpešti Mariá Volosinovszki Csepreginé. Razstavljena dela je predstavil in razstavo odprl umetnostni zgodovinar v Galeriji-Muzeju Lendava in kustos razstave Atilla Pisnjak.
V umetnosti so se ženske kot ustvarjalke začele pojavljati vzporedno s širitvijo ženske emancipacije. Četudi poznamo kar nekaj umetnic z začetka 20. stoletja, pa lahko o splošno razširjenem, svobodnem ustvarjanju žensk govorimo le po drugi svetovni vojni, je povedal Atilla Pisnjak: »V smislu povedanega bi lahko domnevali, da je skriti cilj današnje razstave krepitev vloge žensk v likovnem ustvarjanju. Temeljna ideja razstave ni nastala s to željo, ampak z namenom predstavitve koščka lendavske umetnosti. Ta zamisel je rodila to edinstveno razstavo, saj se prvič dogaja, da skupaj razstavljajo štiri umetnice našega mesta. Razstava del Marike Danč-Roth, Cvetke Hojnik, Suzanne Király-Moss in Sabine Šinko predstavlja umetniško ustvarjanje likovnih umetnic mesta Lendava tako, da omogoča spoznavanje njihovega individualnega umetniškega sveta.« Razstavljajoče umetnice predstavljajo izsek iz likovnega ustvarjanja Lendave in pričarajo izredno široko in bogato paleto umetnosti.
VIR: vestnik.si
Prodaja Term Lendava madžarskemu državnemu skladu Comitatus Energia zaključena.
Prodaja lendavskih term se je vlekla kar nekaj časa. Po naših informacijah pa se je prevzem zdaj tudi uradno zaključil, saj naj bi bila včeraj sklenjena kupoprodajna pogodba. Posel bo uradno sklenjen v prihodnjih dneh, ko bo novi lastnik tudi uradno vpisan v sodni register.
Za Terme Lendava so Madžari plačali devet milijonov evrov, kar naj bi bila za tri milijone evrov višja ponudba, kot je bil za lendavske terme pripravljen odšteti drugi najboljši ponudnik.
Kot smo že poročali, naj bi bilo za ohranitev zdajšnje ravni poslovanja treba vložiti vsaj pet milijonov evrov, za prenovo pa bi bilo treba vložiti še dodatnih enajst milijonov evrov. Glede na informacije bo podjetje Comitatus Energia vlagalo v Terme Lendava, zato odpuščanj ne pričakujejo.
Spomnimo, da je bil zadnji korak k prevzemu storjen ob koncu meseca julija, ko je vlada na seji sprejela sklep o spremembi uredbe, o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Term Lendava. To je bila tudi osnova pri prenosu koncesije na novega koncesionarja.
Kar pa je še zanimivo, pa je to, da sta družbi Sava Turizem in Hoteli Bernardin, ki sta v večinski lasti družbe Sava, prejšnji teden podpisali pogodbo o pripojitvi Hotelov Bernardin Savi Turizmu.
Ravno Sava Turizem pa je sicer pred časom Terme Banovci in Terme Lendava v strateških smernicah za prihodnja leta prepoznala kot destinaciji, primerni za prodajo, oba posla pa sta zdaj tudi uradno zapečatena.
Medtem, ko so Terme Lendava romale v roke madžarskemu kupcu, so bile Terme Banovci že pred časom prodane ljutomerskemu poslovnežu Srečku Karbi, ki je plačal kupnino v višini 4,6 milijona evrov.
vir: sobotainfo.com
V občini Lendava so tri bioplinarne, dve zgrajeni in eno nedograjena, nobena pa ne obratuje. Vse družbe, ki so jih imele v lasti, so v stečajnem postopku. Civilna iniciativa Petišovci in občina Lendava zaradi smradu in tveganja za zdravje ljudi zahtevata njihovo trajno zaprtje.
Bioplinarna v Ginjevcu naj bi po trditvah domačinov zaradi izpustov brozge in gnojnice povzročila že več onesnaženj. V prekrškovnih postopkih je dobila dve globi in dva opomina, ki pa niso bili plačani.
Bioplinarno Ecos, znano tudi kot lendavska bioplinarna, so pred dnevi prodali neznanemu kupcu. Ta lahko ponovno pridobi okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je naprava pred časom izgubila.
Nedograjena bioplinarna Kolar v Trimlinih bo jutri na dražbi za izklicno ceno 397.000 evrov. V zvezi z njo sicer teče inšpekcijski postopek glede odvajanja odpadne vode.
vir: sta.si
Zavod za turizem in razvoj Lendava, ki je prav v začetku letošnjega leta praznoval tretjo obletnico delovanja, je na včerajšnji slovesni podelitvi nagrad in priznanj Pomurske turistične zveze prejel priznanje za profesionalno delo na področju turizma.
Vse od leta 2016, ko je javni zavod nastal s preoblikovanjem iz Javnega zavoda Svet mladih – zavod za usposabljanje mladih Lendava, ZTR aktivno izvaja programe in vsebine vezane na turizem in razvoj v občini Lendava. Zaposleni skrbijo za vsebinski in organizacijski razvoj samega zavoda, razdvojene dejavnosti iz naslova skupnih razvojnih nalog, projektne dejavnosti ter strateški in vsebinski razvoja turizma v občini Lendava.
RAZPRŠENI HOTEL VINARIUMV množici turističnih projektov, ki jih izvajajo, je potrebno izpostaviti projekt z naslovom Hotel Vinarium. Gre za zgodbo razpršenega hotela oz. mreže, ki povezuje zidanice na vinorodnem območju. Zavod za turizem in razvoj Lendava je povezal lastnike zidanic v mrežo in nase prevzel nalogo administracije, servisa gostov in trženja, medtem ko so lastniki zidanic prevzeli nalogo vzdrževanja svojih objektov in notranje opreme.
Več o Zavodu za turizem in razvoj v oddaji Sreda v sredo na http://vfokusu.com/post/503189/romeo-varga-lendavski-zavod-za-turizem-in-razvoj-s-smelimi-projekti-v-leto-2020
Trenutno je Hotel Vinarium sestavljen iz 12 članov (ponudnikov nočitev v zidanici). Prav tako pa se sproti pojavljajo novi interesenti, ki bi svoje zidanice ponudili turistom. Vzpostavljena je tudi spletna stran www.hotelvinarium.si. Doprinos vzpostavitve razpršenega Hotela Vinarium pa nima le strogo turistične dimenzije, temveč pomeni pomembno dimenzijo revitalizacije praznih in le redko uporabljenih ali celo zapuščenih zidanic v vinorodnem območju Lendave, kot tudi gospodarsko, saj so lastniki zidanic z dodatno dejavnostjo in uporabnostjo zidanic našli podjeten način uporabe le-teh.
Zavod za turizem in razvoj Lendava je s tem večletno zamisel prenesel v projektni okvir in nato z dobro in profesionalno realizacijo izvedel tudi prenos v prakso, ki se danes lahko pohvali s spodbudnimi številkami nočitev. Od začetka letošnjega maja pa do konca novembra je bilo opravljenih skupno 89 rezervacij ter 589 nočitev; povprečna doba bivanja gostov je bila 3,48 dni. Tudi do konca leta so zakupljene še nadaljnje rezervacije, predvsem v času božično-novoletnih praznikov.
vir: vfocusu.com
Technobell iz Kopra, ki je specializiran za projektiranje petrokemičnih procesov, je ustanovil podjetje Technobell Lendava s sedežem na poslovnem naslovu Nafte Petrochem.
Na naslovu Nafte Petrochem v stečaju se je naselilo novo podjetje, Technobell Lendava. To razkriva vpis o ustanovitvi podjetja v murskosoboškem sodnem registru, pa tudi, da je ustanovitelj koprsko podjetje Technobell. Stečajni upravitelj Nafte Petrochem Silvo Zorec na vprašanje, ali je omenjeni vpis povezan s prodajo najpomembnejšega dela premoženja stečajnega dolžnika, obrata za proizvodnjo formalina, sintetične mase in fenolnih smol, ni odgovoril neposredno, je pa povedal, da so pogajanja s potencialnim kupcem v sklepni fazi in da se bodo po njegovih predvidevanjih končala v desetih dneh. Drugih podrobnosti, pravi, še ne more razkriti.
V začetku leta smo že poročali, da je po petih neuspelih prodajah oziroma dražbah premoženja Nafte Petrochem, ki je ključno za petrokemično proizvodnjo, stečajni upravitelj sklenil dogovor o sodelovanju pri prodaji s podjetjem Netbid z Dunaja, ki ima mrežo poslovalnic po vsej Evropi in na drugih celinah, ima pa tudi izkušnje s prodajo premoženja stečajnih dolžnikov na globalnem trgu. Potencialni kupci so lahko ponudbe oddali do 26. junija letos.
Uspešna prodaja je pomembna za ponovni zagon petrokemične proizvodnje v Lendavi, toliko bolj, ker se oprema za proizvodnjo prodaja z zemljiščem vred. V preteklosti so se po naših informacijah že oglašali kupci, nekateri z namenom, da postrojenje razstavijo in odpeljejo drugam.
S čim se ukvarja Technobell? Na spletu se predstavlja kot podjetje, specializirano za projektiranje petrokemičnih procesov in poliestrskih tehnologij (GRP) za končne kupce. Pojasnjujejo še, da za svoje stranke zbirajo ponudbe in nabavljajo najustreznejšo opremo, prav tako svetujejo pri iskanju, izbiranju in nadzorovanju dobaviteljev ter v njihovem imenu prevzemajo opremo.
Podjetje je lani ustvarilo skoraj 25 milijonov evrov prihodkov, leto prej pa 2,8 milijona evrov. Tako velik skok utemeljujejo s končanjem enega večjih projektov, ki pa ne spada med osnovne dejavnosti družbe.
Vir: vestnik.si