Gaberje: Ker 73-letnika ni bilo domov s sprehoda, so svojci šli po njega, a je ta že utonil v svojem ribniku

Pomurski policisti poročajo o tragičnem dogodku, ki se je včeraj zgodil v Gaberju pri Lendavi.

Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Murska Sobota je v jutranjem pregledu dogodkov poročal tudi o utopitvi. Včeraj, malo po 16. uri, je namreč policiste in kriminaliste Policijske uprave Murska Sobota dohitela prijava, da se je utopil moški na območju Gaberja. Triinsedemdesetletnik je včeraj peš od doma odšel proti svojemu ribniku za hišo. Tam je, kot so sporočili s Policijske uprave Murska Sobota, iz neznanega vzroka padel ali mu je zdrsnilo v vodo, kjer je utonil. Našli so ga svojci, ki so odšli po njega, ker 73-letnika dolgo ni bilo domov.

Ekipa nujne medicinske pomoči je moškemu pomagala na prizorišču utopitve, odpeljali so ga še v bolnišnico. Od tam so nekaj pred 18. uro policistom in kriminalistom sporočili, da je 73-letnik izgubil boj za življenje. Policijski preiskovalci so opravili tudi ogled kraja, tujo krivdo za smrt moškega so po ogledu izključili.

vir: vestnik.si

Minulo nedeljo so v Gledališki in koncertni dvorani Lendava ob dnevu madžarske kulture podelili najvišja priznanj s področja narodnostne kulture za leto 2020.

Veleposlanica Madžarske v Sloveniji Edit Szilágyi Bátorfna  je v slavnostnem govoru poudarila, kako pomembno je, da kulturno dediščino ne le ohranjamo, ampak iz nje redno črpamo, saj je prav stičišče, kjer se srečujeta slovenska in madžarska kultura odličen vir, iz katerega je mogoče črpati in ustvarjati nove stvari.

PRIZNANJA GYÖRGYJA ZALE

Letos so priznanja Györgyja Zale, ki jih podeljujejo za ustvarjalnost in negovanje ter ohranjanje madžarske narodnostne kulture, prejeli Eta Török, István Schmidt, Lucija Šetar, Ferenc Kósa in Ferenc Szabo. Nagrajencem je čestital tudi župan Občine Lendava Janez Magyar in se jim zahvalil za njihov prispevek, trud in energijo, ki jo vnašajo v kulturno podobo lokalne skupnosti.

V kulturnem programu sta nastopili univerzitetna folklorna skupina Szokos iz Sombotela in folklorna skupina Gencsepatija z odrskim nastopom Od Zselica do Fiizesa - Plesno potepanje po Karpatskem bazenu.

vir: lendavadanes.si / Foto: Tomaž Galič

V čitalnici Knjižnice Lendava so organizirali literarni večer, na katerem so predstavili slikanico z naslovom Rija in Rus ter knjigo Prekmurski pisateljski prostori.

Avtorica slikanice Rija in Rus je učenka Osnovne šole Bogojina Marinka Horvat, ilustrirala pa jo je dijakinja Dvojezične srednje šole Lendava Zala Kostric. Vsebino knjige z naslovom Prekmurski pisateljski prostori je predstavil njen avtor Franci Justi. Literarni dogodek je organizirala Knjižnica-kulturni center Lendava, s petjem in igranjem na kitaro pa ga je popestrila Lucija Šetar.

Didaktična slikanica Rija in Rus je napisana v prekmurskem narečju in še štirih jezikih, in sicer slovenskem, madžarskem, hrvaškem in romskem. Zgodbo, ki je bila napisana v slovenskem jeziku, so dijaki Dvojezične srednje šole Lendava ob pomoči mentorjev prevedli še v ostale tri jezike in prekmursko narečje. Šolo obiskujejo tudi dijaki, katerih materna jezika sta hrvaščina in romščina, so povedali na predstavitvi. Knjiga je namenjena otrokom, starim od pet do deset let. Zgodba pripoveduje o bakteriji in virusu, ki razsajata po telesih otrok, če si ti ne umivajo rok. Zato sta tudi glavna junaka z imenoma Rija in Rus, torej (bakte)-rija in (vi)-rus.

Ob predstavitvi knjige Prekmurski pisateljski prostori je njen avtor Franci Just povedal, da je ideja o njej dozorele že ob snovanju knjige Slovenska pisateljska pot, pri nastajanju katere je sodeloval. Slovenska pisateljska pot se začne v Prekmurju na domačiji Miška Kranjca v Veliki Polani in pelje po vsej Sloveniji do Primorske in tudi med zamejske Slovence. »V svetu je veliko literarnih poti, ki vodijo po prostorih nacionalnih književnosti, tudi takih, ki jih povezujejo. Prekmurska pisateljska pot (še) ne obstaja. Obstajajo pa hiše, v katerih so se prekmurski pisatelji rodili ali v njih ustvarjali, in obstajajo ljudje, ki jih želijo videti. Obstajajo obeležja, ki spominjajo na pisatelje, in obstajajo ljudje, ki se jim ob njih želijo pokloniti,« pravi Just. Knjižica nima ambicije vodnika, je le osnovni obris za pot, ki bo mogoče kdaj nastala. Pomeni pa raznoliko povezovanje duhovne dediščine prekmurskih pisateljev z materialno spominsko dediščino.

vir: vestnik.si

V Lendavi je kot kaže prišlo do premikov, ki bodo poskrbeli, da se bodo počasi začele aktivnosti za izgradnjo nogometne akademije, za katero so že maja 2018 položili temeljni kamen.
Kot smo že večkrat poročali, bo v Lendavi zrasla sodobna nogometna akademija, za katero so si odgovorni pred časom želeli, da bi stala že do konca lanskega leta, a so se načrti nekoliko spremenili.

Občina Lendava je namreč pred kratkim objavila javno naročilo, na podlagi katerega se bodo pričele aktivnosti za komunalno opremljanje zemljišč za hotelom Lipa, kjer bo stala nogometna akademija Nafte 1903.

Na teh zemljiščih bodo namreč stali objekti, ki bodo skupaj tvorili obljubljeno nogometno akademijo, ki bo financirana s strani madžarske vlade. 

Želje so bile, da bi akademija stala lani
Kot smo že večkrat poročali, bi po prvih načrtih ta morala biti že zgrajena. Zadnje želje so bile, da bi ta stala do konca lanskega leta, a temu ni bilo tako.

"Točne časovnice še ni, predvsem zaradi zasedenosti izvajalcev. Želja je bila, da se dela začnejo že letos, vendar bo težko. Verjamemo pa, da bo akademija prihodnje leto že stala. Podobno smo sicer rekli tudi za 2019, a so se stvari žal izjalovile," nam je takrat povedal Igor Magdič, ki je pri lendavskem drugoligašu zadolžen za stike z javnostjo.

vir: sobotainfo.com

V Radmožancih v občini Lendava je neznani storilec ustrelil dve leti in pol starega psička Bobija pasme chow chow. Pes je bil spuščen z dvorišča, a po besedah lastnice nikoli ni šel daleč od hiše. Rana, ki jo je po besedah veterinarja povzročila predelana zračna pištola ali puška, je bila za psa usodna.

Policija preiskuje, kdo je neznanec, ki je v Radmožancih v občini Lendava ustrelil dve leti in tri mesece starega psička Bobija pasme chow chow.

Lastnica je psička peljala na sprehod, ko sta se vrnila, pa ga je kot ponavadi spustila s povodca, da, kot je povedala za oddajo Svet, "naredi en krog". Po njenih trditvah več kot 100 ali 200 metrov od hiše ni nikoli šel. A v sredo se je domov vrnil s strelno rano in pozneje poginil. Zgodilo se je med 14. in 15. uro.

Lastnica je psa odpeljala na veterinarsko postajo v Lendavo, kjer pa mu niso več mogli pomagati. Sprašuje se, koga je motil psiček, ki je bil zelo miroljuben, poznali pa da so ga vsi v vasi.

Policisti pravijo, da preiskava teče. Tudi v smeri, od kod je bilo uporabljeno orožje in ali je imel strelec zanj dovoljenje.

vir: 24ur.com

90 odstotkov prebivalcev Lendave se ogreva z geotermalno vodo
Z geotermalno energijo se v Lendavi ogreva nekaj več kot 600 stanovanjskih enot ter nekateri javni objekti, kot so zdravstveni dom, osnovna in srednja šola, kulturni dom, skupaj približno 90 odstotkov mesta. Sistem daljinskega ogrevanja je bil vzpostavljen med letoma 2007 in 2010. Sestavljata ga dve vrtini. Iz ene pridobivajo geotermalno vodo, s katero ogrevajo vodo za ogrevanje v stanovanjih, prek druge jo vračajo v podzemlje.

Prebivalci Lendave zneske na položnicah za ogrevanje plačujejo celo leto – v času, ko ni kurilne sezone, le fiksni del, še variabilnega pa, ko je čas za ogrevanje. Po izračunih Agencije za energijo ima Lendava drugo ali tretje najcenejše ogrevanje v državi.

Agencija za energijo je tudi tista, ki določa razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene, s čimer pa niso zadovoljni v Stanovanjskem podjetju Lendava, pojasnjuje direktor Igor Kolenko:

Obstaja anomalija pri oblikovanju cene. Razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene je določeno neživljenjsko. Oseminšestdeset odstotkov cene predstavlja fiksni del, preostanek pa strošek energije, ki jo uporabnik dejansko porabi. To pomeni, da nekateri plačujejo relativno veliko, ne da bi skozi leto odprli en sam ventil na radiatorju.”

Ogrevanje mesta na geotermalno energijo ni idealno, je pa optimalno, še ocenjuje Kolenko. Na občini Lendava so z ogrevanjem zadovoljni, predvsem ker so na ta način zmanjšali onesnaženost zraka, pravi mag. Tibor Hebar iz Oddelka za prostor, infrastrukturo in gospodarske javne službe:

Mi nimamo težav z onesnaženjem zraka s trdimi delci in drugimi izpusti. Zrak v Lendavi je čist.”

Občina je naklonjena tudi širitvi sistema, a za to bi bila potrebna obsežna finančna injekcija. Takšnih projektov se prav zaradi visokih stroškov običajno lotevajo zasebniki, še pojasnjuje sogovornik, ki je prepričan, da pa bi se za takšno naložbo morda odločila tudi kakšna druga občina, če bi država sistemsko spodbujala rabo tega obnovljivega vira energije.

vir: radioprvi.rtvslo.si

Technobell iz Kopra še ne razkriva načrtov, lendavski župan pa pravi, da bodo od vlagatelja zahtevali skrbno varovanje okolja

Decembra smo poročali o morebitni skorajšnji prodaji premoženja Nafte Petrochem v stečaju, saj se je na poslovnem naslovu stečajnega dolžnika vpisalo podjetje Technobell Lendava v lasti koprskega podjetja Technobell. Stečajni upravitelj Silvo Zorec je takrat izjavil, da s potencialnim kupcem že potekajo pogovori o najpomembnejšem delu premoženja stečajnega dolžnika, to je obratu za proizvodnjo formalina, sintetične mase in fenolnih smol, vendar identitete kupca ni razkril, zdaj pa nam je potrdil, da je bila pogodba sklenjena 23. decembra. Ta še ni pravnomočna, saj se mora v predvidenem roku tuji družbenik v podjetju Industrijske storitve (ob njem je to še Nafta Petrochem v stečaju) izreči o tem, ali bo uveljavljal predkupno pravico.
Da je Technobell Lendava potencialni kupec prodajanega premoženja, pa so nam potrdili v Kopru in dodali, da dokler postopek pravnoformalno ni končan, komentarjev ne dajejo. Vodstvo družbe Technobell smo vprašali, ali sklenitev nakupne pogodbe pomeni tudi ponovni zagon petrokemične proizvodnje. To namreč predvsem z vidika morebitnih vplivov na okolje zanima tudi okoliško prebivalstvo.
Lokalna skupnost je nedvomno sodelovala v pogovorih o prihodu novega investitorja na Naftino dvorišče, saj sta se o tej možnosti na delovnem srečanju januarja lani pogovarjala tudi župan Občine Lendava Janez Magyar in direktor skupine Nafta Lendava Borut Bizjak, župan pa je takrat tudi poudaril neizkoriščeni potencial na tej lokaciji. Magyar je potrdil, da je bila občina poleti obveščena o nameri Technobella, da pride kot resen investitor v Lendavo, in da so o tem tekli pogovori tudi z Alešem Cantaruttijem, državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, in gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom.
Technobell bo vsekakor nadaljeval proizvodnjo, je povedal Magyar, to potrjuje tudi poizvedba vlagatelja pri prej zaposlenih o možnostih za ponovno zaposlitev, vendar podrobnosti o njegovih poslovnih načrtih v Lendavi ne more razkriti. Gotovo pa bo treba pred ponovnim zagonom proizvodnje v zdaj zaprti tovarni izvesti presojo vplivov na okolje, je izjavil Magyar in dodal, da bo lokalna skupnost zahtevala, da proizvodnja ne bo obremenjevala okolja.

vir: vestnik.si

V soboto so se pripadniki slovenske varde mudili v Pomurju, na svojem facebook profilu pa so objavili fotografije, iz katerih je razvidno, da so se srečali tudi z lendavskim županom. Za kaj je pravzaprav šlo?
Kot smo pisali v preteklih dneh, so se pripadniki varde v preteklih dneh mudili v Lendavi, pri tem pa so jih kontrolirali tudi policisti. Prišlo pa je tudi do srečanja z Janezom Magyarom, županom občine Lendava.

"Po prejetem telefonskem obvestilu s strani zaskrbljenih občanov, da se na parkirišču blokovskega naselja v Tomšičevi ulici zbirajo uniformirane osebe, se je župan občine Lendava Janez Magyar odzval in se na lokaciji želel prepričati, da varnost občanov ni ogrožena. Ob prihodu na lokacijo je tam bila že policija in župan Občine Lendava je v skladu z osnovnim bontonom vse prisotne le pozdravil in se pozanimal kaj se dogaja. Po prejetih informacijah, je dobil zagotovilo policije, da bo ta v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi opravila svoje delo. Županova prisotnost ob tem dogodku je bila izključno v dobrobit in za varnost občanov," so ob tem sporočili iz lendavske občine.

vir: sobotainfo.com

Lendava bi kot kulturna prestolnica veliko prispevala na vseh področjih v ožjem in širšem prostoru, Evropa pa bi z izborom najmanjše kandidatke do zdaj pokazala, da ji je mar tudi za majhne oziroma najmanjše in da so pri ohranjanju Evrope in evropske ideje vsa mesta enako pomembna. Kandidatka sporoča, da natančno vedo, kaj hočejo, in bodo po tej poti šli v vsakem primeru. Gre za trajnosten in sorazmeren, a intenziven razvoj na kar najširšem področju kulture, ki bo "v prvi vrsti v dobrobit občanov in občank Lendave ter prebivalk in prebivalcev širše regije v čezmejnem prostoru, v katerem živimo skupaj z v projektu EPK 2025 pridruženimi partnerji", odgovarjajo v službi za stike z javnostjo v občini Lendava.

Razloge za kandidaturo utemeljujejo s tem, da je Lendava središče srednje Evrope, enako oddaljena od prestolnic držav na vzhodu, zahodu, severu in jugu. "Vpetost med dve tromeji zagotavlja povezovanje z mesti v regiji in tudi čez vse tri državne, danes evropske meje - madžarsko, hrvaško, avstrijsko. S tem je Lendava najbolj evropsko mesto med vsemi kandidati za naziv EPK 2025. Obenem pa je tudi najbolj tipično mesto: v Sloveniji živi več kot 50 odstotkov prebivalstva v mestih z manj kot pet tisoč prebivalci, zato je Lendava s svojo bogato kulturo, sobivanjem več narodov in narodnosti, večjezičnostjo, sožitjem več ver in zgodovinsko multikulturnostjo lahko najboljši primer, vzor in vzorec medgeneracijskega sodelovanja, socialne vključenosti in enakopravnosti vseh, ki se znajdejo na njenem območju, prebivajočih ter prihajajočih ali odhajajočih. Lendava je evropska resničnost, njena srž, njena esenca, njeno bistvo, ko ugasnejo spektakli in se začne resnično življenje, ko ljudje, povezani med seboj in z naravo, preprosto živimo in govorimo kulturo. Se razumemo," še pravijo.

Od ljudi za ljudi
Dogovore o partnerskih povezavah pri projektu EPK 2025 so z Občino Lendava podpisali že Svet pomurske razvojne regije, Mestna občina Murska Sobota, Knjižnica - Kulturni center Lendava, Međimurska županija, hrvaško mesto Čakovec, Hrvaško kulturno društvo Pomurje, Županija Zala, madžarsko mesto Zalaegerseg, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, Državna slovenska samouprava, Zveza Slovencev na Madžarskem in avstrijsko mesto Bad Radkersburg. Verjamejo pa, da tudi v duhu povezovanja manjših mest in regij Evrope predstavljajo vzorčen primer, kar je bilo izhodišče za ustanovitev Foruma Lendava - Europa Futura, ki vidi Lendavo kot evropski laboratorij in živ vzor evropske ideje sožitja in vzajemnega spoštovanja. "Naša majhnost je naša veličina, naša mejnost je naša širina, naša kultura je naša sredina. Smo vezivno tkivo srednje Evrope, tisti manjkajoči člen, ki povezuje ljudi, mesta, države in Evropo. Lendava je realnost tega prostora, njegov spomin in vizija hkrati. Lendava je prispodoba Evrope sobivanja različnih kultur v enovitem in večnacionalnem prostoru, kot sodelovanja držav v vsakdanji komunikaciji in prehajanju ljudi, izmenjavi znanj, vedenj in izkušenj, solidarnosti in vzajemnosti, občutku za soljudi in visoko razviti kulturi oziroma kulturah, vključevanju in upoštevanju, uporabi naravnih virov in drugih dobrin, ki so na voljo vsem. Takšen je tudi program Lendava 2025: od ljudi za ljudi," sporočajo iz lendavske občine.

Podrobnosti programa ne razkrivajo, a navajajo, da imajo zagotovljene vse potrebne zmogljivosti za izvedbo dogodkov, človeške, materialne in infrastrukturne. Kandidatura Lendave, zatrjujejo, vsebuje vse potrebne elemente, organizacijsko strukturo, medmestna in mednarodna sodelovanja, svetovne dogodke z domačimi in tujimi umetnicami in umetniki ter vključevanje lokalnega in regionalnega, tudi čezmejnega prebivalstva, je finančno pripravljena v okviru zmožnosti mesta in sredstev, ki jih je uradno obljubila država. "Infrastruktura, ki jo imajo na razpolago za izvedbo dogodkov, je kakovostna, o čemer pričajo tudi številni vrhunski in mednarodno odmevni dogodki, nekaj projektov imamo pripravljenih, nekatere prenove objektov pa so že v teku. Imamo sprejet program investicijskih vlaganj v okviru lokalnega kulturnega programa in kandidature za evropsko prestolnico kulture. Z nazivom EPK bi dobili še širšo dimenzijo in dinamiko."

Realen program
Župan Lendave Janez Magyar pa javnega pisma, v katerem kandidatke za naziv EPK pišejo vladi, da ta načrtuje premalo denarja za projekt, ni podpisal. "Čeprav vsa mesta kandidiramo na istem razpisu pod istimi pogoji in kriteriji, je dejstvo, da državna kulturna politika namenja preko 75 odstotkov sredstev institucijam in organizacijam v glavnem mestu in manj kot 25 odstotkov sredstev vsem drugim v Sloveniji, s čimer se pospešuje centralizacija. Ob rezanju mnogih javnih storitev smo v Lendavi še vedno brez železniškega javnega prevoza; iz Lendave v prestolnico lahko pridemo preko Čakovca in Zagreba, zato je kakovosten javni prevoz tudi eden naših projektov v okviru EPK 2025. Zahtevanih 30 milijonih evrov bi koristilo kvečjemu Ljubljani, saj najverjetneje preostale kandidatke za naziv EPK nimajo ustreznih paritetnih sredstev v proračunih za kulturo oziroma bi ekspertna komisija te vloge ocenila kot nerealne in neizvedljive in predvsem netrajnostne. Pri projektu EPK pa je izrazit poudarek prav na izvedljivosti in trajnosti. Lendava lahko z 10 milijonov evrov državnih sredstev in svojim lastnim proračunom ter drugimi viri povsem realno izpelje program EPK 2025, kar smo tudi podali v naši vlogi. To je naše stališče glede financiranja ministrstva, obenem pa kolegialno podpiramo prizadevanja preostalih kandidatk."

vir: vecer.com

Lendavska ljudska univerza te dni praznuje 60 let obstoja. V preteklem letu se je v okviru ljudske univerze izobraževalo več kot 2.500 udeležencev, izvedenih je bilo skoraj 7.000 izobraževalnih ur. Še pred desetletjem se je to zdel neuresničljiv cilj.

Ob tej priložnosti smo se o dolgi poti, od začetkov zavoda do sedanjih izzivov v izobraževanju odraslih, pogovarjali z direktorico Rahelo Hojnik Kelenc.

Šest desetletij delovanja je dejstvo, s katerim se lahko pohvali le majo podjetij, kaj šele izobraževalnih zavodov v Sloveniji. Pa vseeno, kaj tovrsten mejnik, h kateremu ste s krmarjenjem prispevali tudi sami, pomeni?

Obletnice so navadno tisti opomnik, ko se za trenutek ustavimo, ozremo na prehojeno pot in spomnimo tako obdobij vzponov kot tudi padcev. Zagotovo je bilo v teh šestih desetletjih narejenih veliko drobnih korakov, ki so vodili k temu, da smo se iz majhne organizacije za izobraževanje odraslih prelevili v moderno lokalno središče vseživljenjskega učenja z bogato programsko ponudbo. Moji predhodniki so v Lendavi ustvarili trdne temelje izobraževanja odraslih in s svojim delom na ljudski univerzi pustili neizbrisen pečat. Na takšnih temeljih pa je lahko graditi naprej. Ob tem ne smem pozabiti omeniti Občine Lendava, ki je naš ustanovitelj in odličen sogovornik, ki razume pomen izobraževanja odraslih in nas spodbuja pri delu, obenem pa med občani krepi zavest o pomenu vseživljenjskega učenja.

Vsak začetek je težak, pravijo. Kako se spominjate svojih začetkov delovanja na Ljudski univerzi Lendava? Razmere, v katerih ste prevzeli vodenje, so bile zagotovo drugačne, kakršne so danes.
Res ni bilo preprosto, predvsem zato, ker sem bila pred tem učiteljica, vodenje organizacije pa se krepko razlikuje od poučevanja. Na začetku sem se morala kar veliko učiti, predvsem pa si izoblikovati način vodenja. V teh osemnajstih letih, odkar sem zaposlena na ljudski univerzi, je bilo pred mene in moje sodelavce postavljenih veliko izzivov, prebrodili pa smo tudi dve večji krizi, in sicer je bil to čas, ko se je stara finančna perspektiva končala, nova pa se še ni začela. S čudovitimi sodelavci, ki jih imam, so bili tudi ti padci lažji, saj so mi ves čas stali ob strani in razumeli nastale razmere. Pravzaprav sem ugotovila, da se povezanost in medsebojno zaupanje v kolektivu močno razvijeta prav v kriznih časih. In če me danes vprašate, ali bi se še enkrat podala na isto pot, vam lahko z gotovostjo potrdim.

V več kot pol stoletja delovanja ali lahko sploh govorimo o številkah udeležencev in izvedenih programov? Na katerem področju oziroma po katerih programih je bilo skozi leta največ povpraševanja in na katerih področjih po vašem mnenju delamo premalo?

Tako število udeležencev kot število izvedenih andragoških ur iz leta v leto rasteta. Še pred desetletjem smo bili veseli, če se je v našem javnem zavodu letno izobraževalo okoli 600 udeležencev in smo izvedli vsaj 3000 andragoških ur. V preteklem letu smo presegli magično mejo 2500 udeležencev in izvedli skoraj 7000 izobraževalnih ur. Res je, da ne izvajamo več toliko programov formalnega srednješolskega izobraževanja, je pa zato iz leta v leto večje povpraševanje po poklicnih usposabljanjih in po neformalnih programih izobraževanja. Spremembe v svetu vplivajo tudi na spremembe v izobraževalnih organizacijah, predvsem v izobraževanju odraslih, kjer se moraš kar se da hitro prilagoditi trenutnim razmeram. Prav zaradi tega je pri pripravi izobraževalne ponudbe sodelovanje z lokalnim okoljem izjemno pomembno.

Ste ena redkih izobraževalnih ustanov, ki ruši ovire in tudi predsodke na področju vključevanja pripadnikov romske skupnosti. V večini primerov slišimo, da se Romov ne da uspešno vključiti v izobraževalne programe, vi ste pri tem, predvsem v zadnjih letih, zelo uspešni. Kje se skriva recept za uspešno sodelovanje s pripadniki romske skupnosti?

Menim, da je ključnega pomena sprejemanje. Pri nas se pripadniki romske skupnosti enakovredno vključujejo v vse izobraževalne programe iz naše ponudbe, nekateri programi pa so namenjeni samo njim. Moj dober prijatelj, ki je Rom, mi je pred leti zaupal začetek recepta: "Nikoli ne delaj za Rome brez Romov." Njegov nasvet vedno upoštevam, zato imamo tudi na ljudski univerzi dve sodelavki, pripadnici romske etnične manjšine, in njuna navzočnost je pri delu s pripadniki romske skupnosti izjemno pomembna. Velik napredek je bil na področju izobraževanja pripadnikov romske skupnosti storjen, predvsem odkar izvajamo dva večja nacionalna projekta, namenjena Romom. S projektoma Večnamenskega romskega centra (VNRC) Dolinsko in Socialno aktivacijo nam je uspelo narediti velik premik v miselnosti, saj tudi pri Romih postaja izobraževanje vrednota. To se najboljše kaže v tem, da se tudi vsi romski mladostniki po končani osnovni šoli vpišejo v srednjo šolo in so pri nadaljevanju izobraževanja uspešni.

Šestdeset let delovanja ljudske univerze zaznamujete prav te dni, zagotovo se ozirate tudi v prihodnost, kaj si želite za zavod, njene zaposlene in navsezadnje za prihodnje udeležence programov?

Delam v čudovitem kolektivu in mislim, da je v tako turbulentnem času to največ, kar si lahko želim. Upam, da bomo še naprej vsaj toliko podjetni, kot smo bili do zdaj, predvsem pa, da naš vir idej ne bo nikoli usahnil. Vsem, ki zjutraj sedemo v pisarne, izobraževanje odraslih ni služba, ampak poslanstvo. Skupaj z našimi zunanjimi sodelavci razvijamo talente naših udeležencev, uresničujemo želje številnih posameznikov in jih vodimo skozi izobraževalne programe, mnogokrat pa prevzamemo tudi vlogo zaupnika in motivatorja. Mi delamo z ljudmi za ljudi in to je tisto, kar šteje. Naši uspehi niso suhoparne številke iz statistike. Pogosto niso merljivi, saj so to zgodbe, ki so v svojem bistvu nemerljive, ogrejejo pa srca. Prav takih zgodb si želimo tudi v prihodnje.

vir:rtvslo.si

V prostorih lendavske Nafte 1903 je potekala tiskovna konferenca ob začetku priprav na spomladanski del sezone. Govora je bilo predvsem o pripravah, prihajajočih prijateljskih tekmah, ciljih za tekočo sezono ter prihodih in odhodih.

Zimski prestopni rok je tudi v člansko ekipo Nafte prinesel nekaj sprememb. Pod vodstvom novega trenerja Dejana Dončiča trenutno trenira 22 igralcev.

Lendavčane so zapustili Zoltán Tóth, Dávid Bognár, Dániel Szökrönyös in Samo Žalik. Stjepan Oštrek pa bo kot posojeni igralec zastopal barve ZTE-ja iz madžarskega Zalaegerszega.

Do sedaj imajo tudi en potrjen prihod. Iz kluba Ajka, ki igra v 2. madžarski ligi, v Lendavo prihaja Dominik Molnár. 19-letni osrednji/defenzivni vezist je bil tudi madžarski reprezentant v mladih selekcijah U17 in U19.

K pripravam članske ekipe so vključeni tudi štirje perspektivni mladi igralci iz mladinske ekipe Nafte, in sicer vratar Bojan Cigut ter igralci Dániel Fekete, Mateo Šupljika in Sašo Pavšič.

Za cilje v spomladanskem delu sezone so povedali, da si želijo v prvenstvu priti čim višje. »Želimo odigrati eno lepo prvenstvo, želimo osvojiti čim več točk,« so povedali. V Pokalu Slovenije pa si seveda želijo v finale in upajo, da se bodo tam srečali z Muro.

Prijateljske tekme:

18.01. ob 13:00 – Celje (1. SNL)
25.01. – Héviz (3. madžarska liga)
01.02. – Varteks (3. hrvaška liga)
08.02. – Szentlőrinc (3. madžarska liga)
12.02. – Komarno (2. slovaška liga)
15.02. – Puskás Akadémia II (3. madžarska liga)
19.02. – Simer Šampion (3. SNL)
22.02. – Podvinci (3. SNL)
26.02. – Turnišče (Pokal MNZ Lendava)
29.02. – Nagykanizsa (3. madžarska liga)

vir: pomurec.com

V soboto, 18. januarja bo potekal kongres stranke DeSUS, na katerem bodo poleg predsednika volili tudi nove - tri podpredsednike.
Izvršni odbor DeSUS je konec novembra po predstavitvi Karla Erjavca, Aleksandre Pivec in Boruta Stražišarja za predsednika stranke potrdil njihove kandidature za volilni kongres stranke, ki bo to soboto.  Vodja poslancev DeSUS in pomurski poslanec Franc Jurša je pred dnevi pojasnil, da bo na kongresu podprl kandidaturo dolgoletnega predsednika DeSUS Karla Erjavca.

Balažek kandidat za podpredsednika stranke
Bodo pa na sobotnem kongresu stranke DeSUS volili tudi tri podpredsednike oziroma podpredsednice stranke.

Med osmim kandidati je tudi nekdanji župan Občine Lendave Anton Balažek.

Spomnimo, da je Balažek lanskega oktobra odstopil s položaja svetnika v občinskem svetu občine Lendava.
Poleg Balažka se za mesto podpredsednika stranke DeSUS potegujejo še Saša Ivan geržina, Primož Hainz, Jelka Kolmanič, Emil Kumer, Anita Manfreda, Branko Simonovič ter Jožef Žnidarič.

vir:sobotainfo.com