V sosednjem hrvaškem Murskem Središću, s katerim je Občina Lendava letos maja podpisala sporazum o sodelovanju, so ta teden obeležili praznik mesta. Dogodkov ob praznovanju se je udeležil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar, ki se je ob tej priložnosti srečal z visokimi predstavniki Hrvaške in Madžarske politike, med drugim tudi hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarovič.
PRAZNIK MESTA MURSKO SREDIŠĆE
Mursko Središće že deseto leto zapored tradicionalno praznuje mestni praznik Dan svete Barbare - zavetnice rudarjev in gradbincev. Tako kot prejšnja leta so tudi ob letošnjem prazniku predstavili pomembne projekte v lokalni skupnosti; najprej so predstavili projekt gradnje cest v njihovi industrijski coni, kateri je sledilo odprtje novozgrajenega vrtca. Otvoritvene slovesnosti sta se udeležila tudi predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović in minister za gospodarstvo, podjetništvo in obrt Darko Horvat.
KREPITEV PRIJATELJSKI VEZI
Občina Lendava je letos s sosednjim Murskim Središćem podpisala sporazum, ki lokalnima skupnostma omogoča krepitev razumevanja in prijateljstva med občani in narodi, spodbuja izmenjavo, sodelovanje ter tako prispeva k skupnemu napredku. Dobro sosedstvo je vsem motiv za čim boljše in kakovostnejše življenje na obeh bregovih reke Mure. Županu Murskega Središća Draženu Srpaku je ob novih pridobitvah v industrijski coni in otvoritvi vrtca čestital tudi župan Lendave, ki se je ob tej priložnosti srečal s hrvaško predsednico in ministrom za gospodarstvo, podjetništvo in obrt. Dogodka se je udeležil tudi podpredsednik madžarskega parlamenta dr. Csaba Hende, s katerim se je župan Janez Magyar med drugim pogovarjal o kandidaturi Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki jo podpirajo tudi porabski Slovenci, Županija Zala in mesto Zalaegerszeg.
VIR: publishwall.si
Lendavske terme so prodali, ker jih niso videli kot del slovenskega turizma, toda madžarski kupec še vedno ni vpisan kot lastnik podjetja.
Sava Turizem je še vedno vpisana v sodni register kot edini družbenik ali lastnik Term Lendava. Da madžarski sklad Comitatus še vedno ni prevzel kupljenega premoženja, domači poznavalci vse bolj povezujejo z burnim dogajanjem okrog srbskega tajkuna Miodraga Kostića. Ta je neustavljiv na svoji osvajalski poti prevzemanja pomembnih finančnih in gospodarskih trdnjav na Slovenskem, cilj, ki ga zdaj naskakuje, pa je prevzeti v upravljanje celoten turizem v regiji. In kaj pritrjuje domnevi, da so se lendavske terme znašle v Kostićevih premetankah?
GB vpletena v prodajo Term Lendava
K zapisniku januarske skupščine družbe Sava Turizem, na kateri so odločali o izčlenitvi enote Terme Lendava ter o prenosu prodajanega premoženja na novoustanovljeno družbo, je priložena tudi notarska listina o sklenjeni pogodbi o prevzemu. V njej je navedeno, da se na Terme Lendava ne prenesejo posojila v skupni vrednosti 56,6 milijona evrov z obrestmi, ki so zavarovana s hipotekami bank, Gorenjske banke, Abanke in Sberbanke. Koliko kateri pripada, ni znano, je pa tudi nepomembno, če je Gorenjska banka, ki je letos postala prek AIK banke del Kostićevega imperija, začela svojo igro. Res je premoženje Term Lendava razbremenjeno hipotek, ki so se prenesle nekam drugam, verjetno na Savo Turizem, dokler se banke za del posojila ne bi poplačale s kupnino. Toda krog se ne more skleniti, če na primer Gorenjska banka začne postavljati neke ovire in se kupnina od Term Lendava, ki je deponirana na fiduciarnem računu, ne sprejme.
Kostić usmerjen v prevzem Save
Drugo, kar dela omenjene špekulacije precej verjetne, je Kostićev cilj prevzeti Savo, s tem pa tudi vse slovenske hotele in zdravilišča, ki spadajo k Savi Turizmu. Od ameriškega sklada York želi kupiti 43-odstotni delež v Savi, zanj pa naj bi ponudil kar 55 milijonov evrov. Slovenska paradržavna sklada SOD in KAD, ki obvladujeta 46-odstotni delež Save, lahko Yorku ponudita manj. Kljub temu da je njima zaupano, da izpeljeta načrt gospodarskega ministra Zdravka Počivalška o oblikovanju slovenskega državnega holdinga turističnih družb. Znano je tudi, da Gorenjska banka že posoja denar povezanim podjetjem istega lastnika za dosego njegovih ciljev. Kostić torej s svojimi načrti ogroža načrt Počivalška o upravljavski konsolidaciji slovenskega turizma, v katerem Term Lendava niso hoteli imeti.
Ob velikih igrah Kostića je torej povsem mogoče, da se je v njegovi nameri prevzeti turizem v regiji nekje zataknila tudi prodaja Term Lendava.
vir: vestnik.si
Lendavska občina se je odzvala na očitke o visoki ceni vrtca v Lendavi. Na spletni stran občine so zapisali, da so bile cene programov Vrtca Lendava – Lendvai Óvoda nazadnje spremenjene na 4. seji občinskega sveta Občine Lendava, ki je bila 6. marca 2019. Veljavne cene se tako uporabljajo že od 1. marca 2019 naprej. Poglavitni razlog za takratno spremembo in hkrati zvišanje cen programov pa je bilo povišanje stroškov dela kot posledica sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za področje vzgoje in izobraževanja in tudi drugih dvigov osebnih dohodkov (minimalne plače).
"Ne takrat in ne sedaj na Občino nismo prejeli pritožb staršev. Po preverjanju v Vrtcu Lendava so nam potrdili, da so v zadnjem mesecu prejeli nekaj klicev glede prejetih položnic, ki so v nekaterih primerih res višje" so sporočili iz občine Lendava.
Da so cene položnic višje pa navajajo, da je to posledica:
- novo izdanih odločb s strani Centra za socialno delo glede uvrstitev v plačne razrede – glede na boljše trende pri zaposlenosti je tudi nekaj staršev uvrščenih v višje plačilne razrede;
- kot drugi razlog pa so lahko tudi spremembe pri prehodih med programi vrtca in ker so cene programov različne, so potem seveda tudi zneski na položnicah lahko drugačni (v primeru, da je otrok prešel zaradi novo oblikovanih oddelkov v program z višjo ceno).
"Glede primerjave cen programov Vrtca Lendava s cenami Vrtca Murska Sobota je potrebno povedati, da ima Vrtec Murska Sobota enotno ceno za program 1. in 2. starostnega obdobja, ki znaša 439,70€. Vrtec Lendava pa ima kot večina vrtcev v Sloveniji oblikovano ceno v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, glede na dejanske stroške po posameznih programih. Z Vrtcem Murska Sobota je tako edino primerljiva naša povprečna cena, ki znaša 450,06€, kar pomeni, da je za 10,36€ višja in ne za 90 evrov kot je bilo to objavljeno v lokalnem spletnem medij Lendava-on.net. Če kot primer vzamemo še ceno vrtca v Veliki Polani, ki ima tudi enotno ceno, ta znaša 468,00 evrov, kar je za 17,94 evrov več od naše povprečne cene. Tako da navedba, da ima lendavski vrtec najvišjo ceno v Pomurju, ne drži", sporočajo iz občine Lendava.
vir: pomurec.com
V mestnem parku Roža je občina Lendava prvič odprla drsališče, na katerem se bodo lahko mladi in mladi po srcu drsali do 1. marca.
Tisti, ki so si v Lendavi in okolici zaželeli zimske rekreacije z drsalkami, so se doslej morali odpraviti v Mursko Soboto ali na kako drugi drsališče v okoliških mestih. Letos pa so se odločili, da bodo drsališče in izposojo drsalk omogočili tudi v Lendavi. Ob drsališču je v lesenih hiškah še ponudba napitkov, od čaja za otroke pa do kuhanega vina za odrasle. Tako so ob mnogih dogodkih v decembru v lendavski občini poskrbeli tudi za rekreativno druženje in zabavo otrok na prostem.
Drsališče je odprl župan občine Lendava Janez Magyar skupaj z otroci, ki so ga prvi preizkusili. Najprej jih je bilo na drsališču le nekaj, potem pa je že skoraj bilo premalo prostora za vse. Pridružilo se jim je tudi nekaj odraslih.
Drsanje in izposoja drsalk sta za občane občine Lendava brezplačna. Od ponedeljka do četrtka je drsališče odprta od 13. do 20. ure, v petek od 13. do 22. ure, ob sobotah, praznikih in med šolskimi počitnicami med 10. in 22. uro, v nedeljo pa med 10. in 20. uro.
Drsališče je na površini 130 kvadratnih metrov in je na umetni masi, kar je svetovna novost tega stoletja. Ta zelo dobro posnema lastnosti pravega ledu, je cenejša za postavitev in enostavnejša za vzdrževanje. Še posebej je primerna za manjše otroke in drsalce začetnike, tisti, ki si želijo hitrejše in zahtevnejše drsanje, pa se bodo morali odpraviti na kakšno drsališče z ledom.
vir: vestnik.si / Jože G.
Kdo je kupec še ni znano, je pa znana kupnina, ki znaša 600 tisoč evrov. Prodani tudi parcela in stavbna pravica v Šalovcih.
Murskosoboško sodišče je dalo soglasje za sklenitev prodajne pogodbe za premoženje stečajnega dolžnika Ecos, storitve pri varovanju okolja. To zajema lendavsko bioplinarno z nazivno močjo 7,2 megavata, pripadajoča zemljišča ter zemljišča ob napravi, sončno elektrarno na objektu ter v Šalovcih kmetijsko zemljišče in stavbno pravico na kmetijskem zemljišču, kjer je sortirnica odpadkov. Pogodba je sklenjena v vrednosti 600 tisoč evrov, pri čemer dobrih pet tisoč evrov predstavlja kupnina za sončno elektrarno. Kdo je kupec še poizvedujemo pri stečajnem upravitelju Matjažu Nanutu, ki je pogodbo o prodaji sklenil 26. novembra. Prav tako smo na odvetniško pisarno naslovili vprašanje, zakaj ni bil sprejet predlog stečajnega upravitelja, da zaradi dosedanjih neuspelih prodaj neprodano premoženje prevzamejo upniki.
Kot smo že poročali, se je na neobvezujoče zbiranje ponudb odzvalo devet ponudnikov iz Slovenije in tujine, ki so ponujali kupnino v višini od 600 tisoč do deset milijonov. Zakaj z nobenim ni bila sklenjena pogodba ni znano, oziroma so nam iz odvetniške pisarne sporočili, da prodajanega premoženja nobeden ni želel kupiti, zato naj bi stečajni upravitelj predlagal, da ga upniki prevzamejo v naravi. Največja hipotekarna upnica je Raiffeisen Landesbank Steiermark, ki je družini Pavlinjek oziroma investitorju v bioplinarno zagotovila deset milijonov evrov posojila.
Vir: vestnik
V torek, 3. decembra, je po vsej Sloveniji potekal Dan odprtih vrat kulture. Svoja vrata so odprle tudi kulturne ustanove v Lendavi. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Lendava pa je ob tem pripravil prireditev Praznujmo skupaj ta veseli dan kulture.
V Gledališki in koncertni dvorani so se predstavile skupine iz UE Lendava, ki so na regijskih in državnih srečanjih JSKD 2019 bile najuspešnejše ter skupine, ki so to leto beležile obletnico delovanja. Program je povezovala Elvira Vaupotič Göncz.
Zbrane sta nagovorila župan Občine Lendava Janez Magyar ter vodja Območne izpostave Lendava Javnega sklada RS Janja Magdič. Dogodka so se udeležili tudi županja Občine Črenšovci Vera Markoja, župan Občine Turnišče Borut Horvat, župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar ter župan Občine Odranci Ivan Markoja.
več na: https://www.pomurec.com/vsebina/55282/FOTO__V_Lendavi_praznovali_Ta_veseli_dan_kulture
Posamezniki in družine, ki živijo v pomanjkanju, to najbolj občutijo prav v prazničnem času. Zato v Lidlu Slovenija letos že šesto leto zapored vabijo svoje kupce, da se pridružijo dobrodelni akciji zbiranja hrane za ljudi v stiski, ki so jo začeli s ponedeljkom, 2. decembrom. Izdelke, ki se zbirajo v posebnih zbiralnih košarah za blagajnami v Lidlovih trgovinah, bodo podarili posameznim lokalnim društvom in organizacijam, ki pomagajo ljudem v stiski.
V Lidlu Slovenija so v sklopu svoje trajnostne pobude zapisali, da o boljšem svetu ne sanjajo, temveč ga skupaj s svojimi kupci ustvarjajo – tudi z zbiranjem hrane za pomoči potrebne ljudi, ki je eden izmed njihovih številnih družbeno odgovornih projektov. Pred kratkim so uspešno končali tudi projekt Koraki za tačke, s katerim so zbrali skoraj 3 tone hrane za brezdomne živali.
V vseh Lidlovih trgovinah po Sloveniji bo zbiralna akcija izdelkov in hrane z daljšim rokom trajanja za ljudi v stiski potekala do 5. januarja 2020.
V Lendavi: Lendava CSD Pomurje – enota Lendava
Tudi v Občini Lendava so včeraj prižgali praznične luči in, kot je na svojem fb profilu zapisal župan Janez Magyar, stopili v čarobni adventni čas poln pričakovanj. Svojim občankam in občanom je ob tem zaželel, da jim adventni čas prinese medsebojno razumevanje, mir in ljubezen.
“Naše mesto se je odelo v praznično obleko in zasijalo v vsej svoji lepoti. Naj nam te lučke razsvetlijo in ogrejejo srca in v tem kaotičnem svetu postojmo za nekaj trenutkov, vzemimo si čas za svoje najbližje in prijatelje ter tudi zase”, je zaključil župan Magyar.
vir: pomurske-novice.si
Na mednarodni likovni koloniji je ustvarjalo šest umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske
V podstrešnih galerijskih prostorih lendavskega gradu so odprli razstavo skulptur v bronu, ki so nastale na 47. mednarodni likovni koloniji Lendava. Zgodovino kolonije je predstavil direktor Galerije - Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, likovna dela umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak, razstavo pa je odprl lendavski župan Janez Magyar.
Iz lastne livarne
Skulpturam v bronu, ki so nastale na prejšnjih likovnih kolonijah, so se pridružila likovna dela, ki jih je ustvarilo šest umetnikov iz treh držav: Stefan Lupino in Marijan Mirt (sedaj živi v Mariboru) iz Hrvaške, Janos Lipovics in Attila Rajcsok iz Madžarske ter Robert Jurak in Ferenc Kiraly iz Slovenije. Strokovni vodja odlivanja v bron je bil Franc Gerič, cizeler pa Laszlo Gere. Umetniki so svoje skulpture pripravili v nekdanji meščanski šoli v Lendavi, nato pa je potekalo odlivanje v Čentibi.
Mednarodna likovna kolonija v Lendavi poteka že od leta 1973 in je ena najstarejših v Sloveniji. Doslej je v Lendavi ustvarjalo okrog 200 priznanih umetnikov iz mnogih držav Evrope pa tudi iz Kitajske, Japonske, Združenih držav Amerike in od drugod. Do leta 2004 so na likovni koloniji sodelujoči slikarji in kiparji ustvarjali na platnu ali v marmorju, leta 2005 pa so v Galeriji - Muzeju Lendava kupili mobilno livarno in tudi prvič organizirali kolonijo, na kateri so odlivali v bron. To je zahteven postopek, ki poteka pri temperaturi okrog 1300 stopinj Celzija.
Manjka strokovnjakov
Največji izziv pri odlivanju v bron je dejstvo, da ni domačega strokovnjaka, ki bi opravil potrebne delovne procese, je povedal Dubravko Baumgartner. "Zato so Lendavo v preteklih letih obiskali številni strokovnjaki, mojstri odlivanja v bron iz tujine, in vsak od njih je s seboj prinesel kaj novega. Težave je povzročalo in še vedno povzroča to, da nimamo ustrezne delavnice."
Kolonija in zbirka sta edinstveni v Evropi
V Evropi je težko najti podobno likovno kolonijo, zato so priznani umetniki veseli povabila in tega, da bo njihova skulptura izdelana v tem materialu. Tudi zbirka, ki je nastala v petnajstih letih, je skorajda edinstvena v Evropi.
Ferenc Kiraly iz Lendave, ki je leta 1973 ustanovil likovno kolonijo, je izdelal skulpturo Trojnost. Sestavljena je iz treh likov, ki se dvigajo iz tal, potem pa se v zgornjem delu srečajo in rahlo prepletajo, je v predstavitvi razstave povedal Atilla Pisnjak. "Tovrstna vizualna formulacija je zelo blizu tistemu, kar trojstvo ali številka tri pogosto pomeni, to je simbioza razdvojenosti, kar je izraz enotnosti boga, vesolja in človeka." Ribji pogled je prva v bron odlita skulptura Roberta Juraka. Njegova dela pogosto odsevajo značilnosti rodne Prlekije. "Tak je tudi motiv ribe, ki na neki način simbolizira reko Muro, vendar s svojo prazgodovinsko obliko spominja tudi na fosile," je dejal Pisnjak.
Skulptura Janosa Lipovicsa Strast upodablja ponovno združitev moškega in ženske, kar nam umetnik predstavlja kot dejstvo, ne pa kot idealizirano lepoto telesne združitve, pravi Pisnjak. "Stephana Lupina poznamo predvsem kot mednarodno priznanega fotografa. Njegova stvaritev z naslovom Trofeja upodablja žensko nogo, ki s svojega malega podnožja vdira v prostor skoraj iz niča." Skulptura Marijana Mirta, poimenovana Gobec, od daleč prikazuje človeško figuro, če pa si jo ogledamo od blizu, ugotovimo, da je telo na zanimiv način okronano s pasjo glavo, manjkajo pa mu tudi roke. Delo Attile Rajcsoka Lendavska večerja je v bistvu košara sadja, sestavljena iz obgrizenih jabolk, ki imajo v različnih kulturah in religijah različen pomen. Jabolka nosijo zanj večkraten pomen, za umetnika so v bistvu neke vrste alfa sadeži.
vir: vecer.com / J. Gabor
V Lendavi te dni nameščajo lučke, ki bodo med prazničnimi dnevi krasile mesto.
Prižig lučk bo v lendavskem mestnem parku v soboto, 30. novembra, ob 19. uri.
S prižigom prazničnih lučk bodo v Lendavi ta konec tedna vstopili v praznični čas. S prižigom lučk se bo namreč pričel Advent v Lendavi, v sklopu katerega se bodo odvili različni dogodki.
Decembra bo v Lendavi tako znova zelo pestro, obiskovalce čakajo: kulinarična Mlinska ulica z domačimi dobrotami, predstave, ustvarjalne delavnice in drugi dogodki za otroke, razstave in kulturne prireditve, pohod z baklami, glasbeni koncerti ter seveda silvestrovanje na prostem.
vir: pomurec.com
Občinski svet Občine Lendava je na svoji 9. redni seji med drugim obravnaval predlog proračuna občine Lendava za leto 2020, predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Lendava, Predlog odloka o oglaševanju ter predlog odloka o predkupni pravici občine Lendava na nepremičninah. Svetniki so tudi podprli mandata nadomestnim članom občinskega sveta.
Potrditev mandata novim članom občinskega sveta
Po predlogu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je občinski svet potrdil mandat dvema novima članoma občinskega sveta Občine Lendava za preostanek mandatne dobe, in sicer Dragu Nađu iz liste DeSUS namesto mag. Antona Balažeka in Evi Šabjan iz liste SDS namesto Otta Močneka.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča – NUSZ
Občina Lendava z novim Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Lendava bistveno znižuje odmero za nepozidano stavbno zemljišče, saj se na podlagi novega korekcijskega faktorja, ki se znižuje za 70 odstotkov, torej iz 1 na 0,3.
Občina v prihodnje načrtuje ureditev baze podatkov nepozidanih stavbnih zemljišč, ki bo vsebovala le nepozidana stavbna zemljišča, kjer je možna gradnja in priključitev na elektriko, javni vodovod in telekomunikacije, da bo obdavčitev za zavezance bolj prijazna in pravična.
Prva obravnava proračuna za leto 2020
Občinski svet Občine Lendava je v prvem branju obravnaval predlog proračuna Občine Lendava za leto 2020 in sprejeli sklep, da je proračun primeren za nadaljnjo obravnavo po postopku, ki ga določa Poslovnik Občinskega sveta Občine Lendava. Občinski svetniki so pohvalili, da je letos predlog proračuna pripravljen že v novembru in bo lahko sprejet še v tem letu.
V bilanci prihodkov in odhodkov načrtujejo skupne prihodke proračuna občine Lendava v višini 12.808.425 evrov. Največji viri prihodkov proračuna je dohodnina v višini 6.165.842 evrov (48,14 odstotka vseh prihodkov).
Planirani odhodki proračuna v bilanci prihodkov in odhodkov znašajo 13.971.378 evrov, od tega tekoči odhodki in tekoči transferi 9.061.370 evrov oziroma 64,86 odstotka vseh odhodkov proračuna ter investicijski odhodki in investicijski transferi proračuna 4.910.008 evrov oziroma 35,14 odstotka vseh odhodkov proračuna.
Proračunski primanjkljaj v bilanci prihodkov in odhodkov bo v letu 2020 znašal 1.162.953 evrov.
V času nadaljnje razprave se bo predlog obravnaval na delovnih telesih, odborih, omogoči se tudi vključitev zainteresirane javnosti. Rok za vlaganje pripomb in predlogov k predlogu občinskega proračuna je v skladu s Poslovnikom OS do 2. decembra 2019. Rok za pripravo predloga proračuna za 2. obravnavo na seji Občinskega sveta pa je 9. decembra 2019.
Predlog proračuna Občine Lendava za leto 2020 in priložene dokumente si najdete tukaj.
vir:pomurec.com
Trimlini so gostili tradicionalni „Festival perecev 2019“, kjer so ocenili 34 izdelkov
Turistično društvo Trimlini je minulo nedeljo pripravilo tradicionalni „Festival perecov 2019, na katerem je potekalo tudi ocenjevanje najboljših. V vasi z nekaj več kot 300 prebivalcev se je zbralo veliko domačinov in gostov, ki so uživali v enkratnem dogodku. V ospredju pa so vsekakor bili pereci ali kot po širši Sloveniji poznajo, preste, katerih so večinoma ženske, ne le iz Trimlinov, temveč tudi iz Lendave in številnih drugih vasi v okolici, na ocenjevanje prinesle kar 34, od tega 18 vzorcev okroglih in 16 vzorcev ravnih, kar je več od najbolj optimističnih pričakovanj. In vsi so bili bolj kot ne odlični, tako da je tudi strokovna žirija, ki je ločeno ocenjevala okrogle in ravne perece, imela kar težavno delo izbrati najboljše med dobrimi. Med ocenjevanjem se je odvijal kulturni program, v katerem so sodelovali domači otroci, ter ljudske pevke iz Trimlinov in Čentibe, priostne pa je pozdravil tudi lendavski župan Janez Magyar.
Kot nam je po ocenjevanju povedala članica strokovne komisije, Klara Nađ Solarič (ob njej sta zraven bila še: Jože Horvat in Estera Danč), so vsi pereci bili zelo okusni, in so ugotovili le manjše razlike, ki so odločale o končnih uvrstitvah. Po njenem prepričanju je komisija vesela, da se ženske tako potrudijo in naredijo res kakovostne in zelo okusne perece. Seveda so izdelki imeli tudi lep estetski videz.
Končne uvrstitve – okrogli pereci – preste: 1. Magda Varga (Pince), 2. Piroška Hebar (Čentiba), 3. Marija Gyurkač (Trimlini) itd.; Ravni pereci – preste: 1. Margit Šimon (Čentiba), 2. Marija Bažika (Lendava), 3. Žužana Szomi (Trimlini) itd.
Res je sicer, da so tekmovalke svoje perece – preste pekle po svojih bolj ali manj skrivnih recepturah, oziroma lastnimi finesami, ki njihov izdelke naredi najboljši, dejstvo pa je, da velikega odstopanja ni. Tako so sestavine za dobre preste: 1 kg gladke moke; 0,75 litra mleka, 12 dag margarine/masla, sol, sladkor, 1 kocka kvasa, 1 jajce za mazanje.
Postopek priprave: Na kocko kvasa damo žlico sladkorja in 1,5 dl mlačnega mleka. Počakamo deset minut, nato kvas z mlekom in sladkorjem zlijemo na moko. Sol damo ob rob posode, v kateri mesimo testo, da ne pride v stik s soljo. Dodamo še stopljeno margarino in zamesimo testo. Testo pokrijemo in počakamo, da vzhaja. Približno eno uro. Nato naredimo kepice, približno 6-7 dag, in spet pustimo, da vzhaja. Iz vsake kepice naredimo približno 40 cm dolge palčke in jih zavijemo na trstiko. Počakamo, da spet vzhaja. Pred peko jih namažemo z jajcem. Pečemo jih na 200 stopinjah približno 15 minut, oziroma dokler niso lepe zlate barve. Ko so pečene, trstiko potegnemo ven…
vir: bakos.si