Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je minuli petek gostila konferenco Forum Lendava – Europa Futura, ki predstavlja integralni del projekta kandidature Lendave za naziv EPK 2025 z dolgoročno naravnanostjo. Svečano pa so podpisali dogovor o partnerskih povezavah pri EPK.
Lendava je z glavnim mestom Madžarske podpisala sporazum o pobratenju, ki predstavlja nadgradnjo sodelovanja z Budimpešto in sodelovanje z nadžupanom Istvánom Tarlósem. Podporo prizadevanjem Lendave pri kandidaturi za EPK 2025 sta uradno izrekli tudi krovni organizaciji zamejskih Slovencev na Madžarskem ter avstrijsko mesto Bad Radkersburg.

Forum Lendava - Europa Futura
»Lendava kot vitalno stičišče kultur, jezikov in ver, Lendava kot evropski laboratorij in živ vzor evropske ideje sožitja in vzajemnega spoštovanja … Kreativna platforma za nove oblike večdimenzionalnega evropskega povezovanja. Identiteta mesta, ki se je izoblikovala v strpnem sožitju skozi prepletanje različnosti in s sprejemanjem novega,« je bilo glavno sporočilo konference s pomenljivim naslovom Forum Lendava - Europa futura.

Forum, ki predstavlja integralni del kandidature z dolgoročno naravnanostjo, je nastal na pobudo že desetletja v Ljubljani živečega univerzitetnega profesorja filozofije in zapriseženega Lendavčana Boruta Ošlaja ter doktorja filozofije Walterja Pflugerja, ki se je, kot je to v navadi, na prvi pogled zaljubil v Lendavo. Združila sta sorodni področji delovanja in podala idejo, ki se je razgrnila na konferenci. Poznavalci različnih tem in strok so predstavili svoja stališča, znanje in izkušnje ter s svojimi prispevki pomagali oblikovati del izhodišč za uspešno kandidaturo Lendave za EPK. Le-ta  temelji na čezmejnem sodelovanju slovenskih, hrvaških, madžarskih in avstrijskih mest in regij oziroma županij ter vseh, ki so Lendavi že izrekli podporo.

Bad Radkersburg in porabski Slovenci podprli kandidaturo Lendave
Lendava si uresničitve projekta ne predstavlja brez podpore zamejskih Slovencev, s katerimi že desetletja tesno sodeluje. Povezuje ju skupna narodna in jezikovna identiteta, kulturna dediščina, običaji in navade, naravna dediščina ter ne nazadnje tudi skupni razvojni cilji. Sporazum o sodelovanju pri projektu sta podpisala predsednik  Državne slovenske samouprave, Martin Ropoša, in predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, Andreja Kovač.

Odprtost, gostoljubnost, bogata zgodovinska preteklost, kulturna raznolikost ter številni primeri dobrih praks, ki jih nudi mesto Bad Radkersburg, so neprecenljivega pomena. S sodelovanjem mesta Bad Radkersburg pri projektu EPK želi Lendava poleg čezmejne dimenzije okrepiti tudi sodelovanje na kulturnem, turističnem in gospodarskem področju ter vzpostaviti dolgotrajne pristne prijateljske vezi. Sporazum je podpisal župan mesta Bad Radkersburg, Heinrich Schmidlechner, ki v partnerskem sodelovanju vidi številne priložnosti.

Pobratenje z glavnim mestom Madžarske
Z nadgradnjo sodelovanja, izmenjavo izkušenj, medsebojno pomočjo ter povezanostjo želi Lendava z mestom Budimpešta pisati zgodbo o dolgotrajnem prijateljstvu. Povezuje ju iskrena želja po sodelovanju, dobrih odnosih ter skupni razvojni cilji. S pobratenjem želita mesti še bolj povezati prebivalce, ohranjati kulturno dediščino, okrepiti kulturno izmenjavo, turizem, predvsem pa deliti in izmenjevati izkušnje.

»Lendava je prvo mesto iz katere od naših sosednjih držav, kjer živi madžarska manjšina, s katerim je Budimpešta odslej pobratena. Ta trend želimo v prihodnje še nadaljevati,« je ob podpisu povedal nadžupan István Tarlós.

Župan Občine Lendava Janez Magyar je še posebej vesel tesnejšega sodelovanja z Budimpešto ter nadžupanom Istvánom Tarlósem, s katerim sta na dunajskem družabnem dogodku, katerega pobudnica je bila veleposlanica Republike Slovenije na Dunaju, Ksenija Škrilec, navezala pristen prijateljski stik ter dala skupno pobudo za pobratenje dveh različno velikih mest z enako velikim srcem.

VIR: mariborinfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Po enajst kamnov tlakovcev spomina na člane skupnosti, ki so jih med holokavstom odpeljali v koncentracijska taborišča.
Mesti Lendava in Murska Sobota sta dobili prve kamne spotikavce, tlakovce spomina na člane svoje skupnosti, ki so jih med holokavstom odpeljali v koncentracijska taborišča, kjer večina ni preživela. S to gesto pregnane meščane na simbolični način vračajo pred njihove domove in v ulice mest, kjer so nekoč živeli in kjer mnogi med njimi nimajo niti svojih grobov. Slovesnosti so se udeležili tudi sorodniki judovskih družin, rabin Ariel Haddad, predsedniki judovskih skupnosti iz Slovenije in tujine ter avtor projekta Gunther Demnig, umetnik, ki je medeninaste tlakovce z vklesanimi osebnimi podatki posameznih žrtev položil v že 610 mestih. Odločili so, da bodo v Lendavi tlakovce spomina umestili v pločnike pred zadnjim domovanjem treh judovskih družin, družine Blau, Balkanyi in Schwarz. Lendavski župan Janez Magyar je ob tej priložnosti izpostavil, da se s tem poklanjajo pomembni in vplivni skupnosti, ki je tu živela ter vplivala na gospodarski in obči razvoj Lendave. "V vojni in v največjem organiziranem zločinu nad človeštvom je bilo pobitih 85 odstotkov judovske skupnosti, kasneje pa so se mnogi Judje še odselili. Za njimi so ostale tovarne, banke, hranilnica, hiše in drugi pomniki, ki so spominjali, da je tu nekoč živela in delovala močna judovska skupnost." Ker lahko spet zaslutimo v družbi širjenje nestrpnosti, nobeno opozarjanje in opozorilo, da to ni prav, ne sme biti odveč. Podrobneje je posamezne družine predstavil Boris Hajdinjak in povedal, da se tlakovci spomina ne postavljajo le Judom in posameznikom, ki so umrli, ampak družinam, ki so trpele.

Ker lahko spet zaslutimo v družbi širjenje nestrpnosti, nobeno opozarjanje in opozorilo, da to ni prav, ne sme biti odveč.
Slovenski in madžarski zapis

Tlakovce spomina je Gunther Demnig ob prisotnosti potomcev Judov ali drugih posameznikov, ki se ukvarjajo z Judi, položil najprej v Glavni ulici 13 Ludviku, ženi Magdi in Liviji Blau. Ludvik ali Lajos Blau je bil eden pomembnejših članov judovske skupnosti v Lendavi, sin trgovca in solastnik dežnikarne, pletilstva in tekstilnega podjetja. Bil je edini član ožje družine, ki je vojno preživel in se je kasneje zavzel za postavitev spomenika žrtvam holokavsta na dolnjelendavskem judovskem pokopališču.

V Glavni ulici 46 so se spomnili Dore, Aleksandra in Elizabete Balkányi. Balkanyijevi, prvi je bil Aleksandrov oče Ernest, so imeli v Lendavi znamenito tiskarno in papirnico, kjer so med drugim tiskali Ljudsko pravico, ki jo je urejal Miško Kranjec, predhodnico slovenskega častnika Delo. Pomembni so tudi zato, ker je Aleksander, ki ni bil Jud, v času pogroma posvojil judovsko deklico Eriko in jo s tem rešil gotove smrti. Sam je v vojni umrl, za posvojenko pa je skrbela njegova žena. Pet kamnov pa so položili še v Glavni ulici 68, in sicer Josipu, Rozi, Tomislavu in Veri Schwarz. Preživel je edino Tomislav, ki se je preselil v Izrael in tam o svoji življenjski zgodbi napisal roman Tibi. Dečkovo potovanje, ki pa v slovenščino še ni preveden. Ker je Lendava na dvojezičnem območju, je vsaka oseba dobila po dva tlakovca s slovenskim in madžarskim zapisom.

Obujen spomin na brezimne in pozabljene
V Murski Soboti pa so enajst tlakovcev spomina položili pred tremi judovskimi hišami, pred hišo Bergerjevih, družine trgovcev, v Ulici Staneta Rozmana 1, in to Belu, Lauri in Lizi, štiri v Slomškovi ulici 23 družini Hahn, ki so imeli tiskarno, Izidorju, Ireni, Šariki in Andreju, ter še tri v Slovenski ulici 47 Sigmundu, Ladislavu, Katarini in Nikolaju Frimu, ki so prav tako imeli trgovino.

Umetniški projekt Kamni spotikavci, tlakovci spomina, koordinirata Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki ga vodi Boris Hajdinjak, in Judovski kulturni center Ljubljana, ki ga vodi Robert Waltl. Gunther Demnig je začel polagati tlakovce leta 1994, da bi z njimi obudil spomin na brezimne in pozabljene žrtve nacizma. Do danes je bilo po Evropi vgrajenih okoli 70 tisoč z medenino prevlečenih kamnitih tlakovcev, tudi v Ljubljani in Mariboru. Častni pokrovitelj projekta v Sloveniji je predsednik republike Borut Pahor.

Vir: vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V lendavski gledališki in koncertni dvorani je Srbsko kulturno društvo Jovan Jovanović Zmaj Lendava organiziralo prireditev, ki so jo poimenovali Dan srbske kulture.

Nastopila so društva iz Srbije in Slovenije, ki so zaplesala srbske, madžarske in slovenske ljudske plese. Srbsko folkloro sta predstavila Amatersko kulturno-umetniško društvo (AKUD) Milica Stojadinović – Srpkinja Bukovac iz Novega Sada ter Srbsko kulturno društvo Maribor. Nastopila pa sta tudi prekmurski folklorni skupini, Folklorna skupina Muravidek z madžarskimi in Folklorno društvo Prekmurje Lendava s prekmurskimi ljudskimi plesi. Vse folklorne skupine so spremljali ljudski glasbeniki.

Obiskovalce prireditve sta nagovorila predsednik Srbskega kulturnega društva Jovan Jovanović Zmaj Lendava Čedomir Marković in lendavski župan Janez Magyar, ki sta poudarila, da se krepi sodelovanje med Lendavo in Novim Sadom, k čemur je veliko prispevalo tudi srbsko kulturno društvo iz Lendave. Ob tem je Janez Magyar povedal, da bo Novi Sad čez dve leti Evropska prestolnica kulture in da bodo Lendavi, ki namerava kandidirati za ta naziv, gotovo prišli prav njihovi nasveti. Čedomir Marković je povedal, da v njihovem društvu, ki je bilo ustanovljeno leta 2011, niso le Srbi, ampak tudi drugi ljubitelji srbske kulture iz Pomurja.

Gostje iz Novega Sada so Lendavčane povabili, da se udeležijo katere od njihovih prireditev ter predstavijo prekmursko kulturo v Srbiji, sprejeli pa so tudi povabilo, da se udeležijo prireditve Dan srbske kulture v Lendavi tudi prihodnje leto

Vir. vestnik.si / Jože G.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo, s katero se koncesija za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Lendava prenese s Sava Turizma na družbo Terme Lendava. Prodaja Term Lendava se s tem dokončno zaključuje.

Družba Terme Lendava je 21. marca letos vložila vlogo za prenos koncesije za rabo termalne vode iz vrtin Le-1g/97, Pt-20/49 in Pt-74/50 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Lendava.

Ker je bilo v predhodnem postopku ugotovljeno, da družba izpolnjuje vse pogoje in merila, predpisana za prenos koncesije, je vlada izdala odločbo, s katero se koncesija za rabo termalne vode iz omenjenih vrtin prenese s koncesionarja, družbe Sava Turizem d. d., na novega koncesionarja, družbo Terme Lendava, turizem in gostinstvo d. o. o.. Za podpis koncesijske pogodbe z novim koncesionarjem pa je vlada pooblastila ministra za okolje in prostor Simona Zajca.

Skladno z uredbo je vlada brez javnega razpisa izdala odločbo o določitvi koncesionarja z dne 30. 12. 2015, s katero je za koncesionarja določila družbo Sava Turizem. S koncesionarjem je bila 28. 1. 2016 sklenjena koncesijska pogodba za obdobje 30 let.

Zakon o vodah med drugim določa, da se lahko vodna pravica v celoti ali deloma prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje pogoje in merila, predpisana za njeno pridobitev ter da se v primeru koncesije vodna pravica prenese z izdajo nove odločbe. Zahtevo za prenos vodne pravice predloži zainteresirana pravna ali fizična oseba, če je pridobila v posest objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica.

Vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavska občina finančni upravi sporoča, naj zavrača pritožbe zaradi plačila davka za nezazidana stavbna zemljišča.

Murskosoboški finančni urad je julija izdal 6.672 odločb za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v lendavski občini (od tega je bilo 209 odločb izdanim pravnim osebam) in nanje prejel 152 pritožb fizičnih in 20 pritožb pravnih oseb. Skupaj so se torej zavezanci pritožili na 2,5 odstotka izdanih odločb, največ pa se jih je nanašalo prav na odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.

Rešili 32 od skupaj 172 pritožb
To je namreč tudi najbolj razburilo lastnike zemljišč v lendavski občini, saj je bilo letos odmerjeno prvič. S Finančne uprave so nam tudi sporočili, da med razlogi za pritožbe prevladujejo navedbe, da na teh zemljiščih ni možna gradnja, saj niso opremljena s komunalno  infrastrukturo,  da je teren neraven, da gre za plazenje tal, da uporabljajo ta zemljišča v kmetijske namene in na njih ne mislijo oz. ne morejo graditi. "Do sedaj je rešenih 32 pritožb,  od tega 11 pravnim in 21 fizičnim osebam. Vsem rešenim pritožbam je bilo ugodeno in so bile izdane nadomestne odločbe," so nam odgovorili s Finančne uprave,  nadomestne odločbe pa so bile izdane predvsem zaradi spremembe lastništva nepremičnine. Ostale pritožbe so še v obravnavi, s tem, da je lendavska občina do sedaj poslala opredelitev za 106  zavezancev, od tega je bil podan predlog za ugodno rešitev za 32 pritožb, 74  pritožbam, ki se v glavnem nanašajo na nezazidana stavbna zemljišča,  pa naj se ne bi ugodilo. Za 66 zavezancev finančni urad še čaka mnenje občine. "Z mnenjem občine bomo zavezance, katerim ni bilo ugodeno, seznanili, in če bodo vztrajali pri pritožbi, bomo pritožbe odstopili II. stopnji," so še pojasnili na Finančni upravi.

vir: vestnik / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V prostorih Galerije – Muzeja Lendava so pod okriljem cikla Velikanov svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu na ogled stvaritve Christa in Jeanne-Claude.  Christo, rojen v Bolgariji, in njegova žena, Francozinja Jeanne-Claude, sta najbolj znana umetnika »prekrivanja« umetniških in kulturnih stvaritev ter poslopij. Vse do smrti Jeanne-Claude leta 2009 nista bila le življenjska sopotnika, temveč tudi umetniška. V več desetletjih skupnega ustvarjanja sta zaslovela po monumentalnih projektih, kot je npr. ovitje berlinskega Reichstaga leta 1995. Po ženini smrti je Christo upočasnil svoj tempo dela, vendar še vedno ostaja aktiven. Leta 2020 bo uresničil svojo dolgoletno željo, prekril bo pariški Slavolok zmage. 

Pred odprtjem razstave je zbrane nagovoril direktor Galerije-Muzeja Lendava, Dubravko Baumgartner, ki je med drugim dejal: ''Kultura je eden od temeljev razvoja slehernega kraja in v Galeriji  - Muzeju Lendava se trudimo prispevati  čim več kamenčkov h kulturnemu dogajanju na tem skrajnem vzhodu države. Pod okriljem cikla Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, smo v naših prostorih gostili že vrsto svetovno znanih imen. Pred dnevi smo se poslovili od razstave  Hundertwasserja in Hasegawe z naslovom Vzhod in Zahod , ki si jo je ogledalo nekaj več kot 20.000 obiskovalcev.  Bistvo je očem nevidno, - te in druge smele misli Malega princa zagotovo vsi poznate. Včasih je potrebno na dogodke, prostor in nenazadnje umetnost  - pogledati drugače, s srcem. To je tudi vodilo pri ustvarjanju  umetnika, katerih dela gostimo tokrat.'' Je sklenil Baumgartner.

Župan občine Lendava Janez Magyar, je ob odprtju izpostavil, da je čas ki ga živimo neusmiljeno hiter in da redko najdemo čas za uživanje v lepoti trenutka, ki ga lahko najdemo v naravi, sočloveku ali v umetniškem delu, ter dodal: ''Umetniško delo izraža tudi umetnikova razmišljanja, njegove ideale, prepričanja, občutke in njegov pogled na svet. Morda nastavi tudi ogledalo sveta, ki ga v naglici in obilici informacij vidimo izkrivljenega in več ne zaznavamo njegovih pravih vrednosti, težav ali lepot. Tako kot umetniki, moramo tudi mi v vsakdanjem življenju zaupati vase. Vsaka razstava, ki jo odpiramo v Galeriji-Muzeju Lendava je dokaz, da smo na pravi poti. Avtorji del na razstavah ponesejo ime naše galerije širom Slovenije in izven meja.''  

V galeriji lendavskega gradu so na ogled najzanimivejši in najbolj znani projekti umetniškega tandema. Med drugim so razstavljeni projekti, kot so oviti pariški Pont Neuf (1975–1985), Senčniki, ki so jih postavili sočasno v Kaliforniji in na Japonskem (1984–1991), prekriti Reichstag (1971–1995) in Vrata iz leta 2005. Slednja so bila na ogled v newyorškem Centralnem parku. Več kot polstoletno ustvarjalno delo je prikazano s fotografijami, grafikami, kolaži in različnim predmeti, povezanimi z njunim ustvarjanjem. Razstavo je na kratko predstavil kustos v Galeriji-Muzeju Lendava Atilla Pisnjak: ''Megalomanskih projektov Christa in njegove življenjske in umetniške sopotnice Jeanne-Claude, ne moremo obravnavati kot izključno enkratne dogodke. To so bil namreč procesi, ki so se začeli z idejo. Nastale so skice, načrti, ki so nato prešli v inženirsko načrtovanje. Ko sta imela že dovolj konkretne predloge, so se pričela pogajanja z različnimi uradi, da bi pridobila  dovoljenja za stvaritve, hkrati pa se je začel tudi diskurz  s civilno sfero. Če in ko sta dobila zeleno luč od pristojnih služb, se je pričela izvedba, ki je včasih trajala celo več tednov, mesecev… Sama umetnina pa je bila na ogled relativno kratek čas. Vse kar je ostalo za temi velikimi projekti so originalne skice, grafike, razni dokumenti in fotografije (uresničenih) idej. Čeprav je zaradi minljivosti  njunih stvaritev izredno težko predstaviti umetnost Christa in Jeanne Cloude, smo se potrudili, da bi obiskovalci preko naštetih del dobili vpogled v to nenavadno umetniško ustvarjanje. ''  je med drugim povedal Atilla Pisnjak.

Razstavo je odprla sekretarka na Direktoratu za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Nada Zoran, ki je ob tej priložnosti med drugim dejala: ''Vsaka zbirka, predvsem zbirka sodobne umetnosti razveseljuje sodobnike in bogati bodoče rodove ter prispeva k spoznavanju in razumevanju sveta. Razstave so najznačilnejši del razstavne muzejsko galerijske dejavnosti so njihova trajna, torej  široko dostopna pripoved o dediščini, o  kulturi, o zgodovini območja. Razstave so tako posebej zahtevne, dragocene in kar najbolj odgovorni del galerijske dejavnosti v celoti. Iz njih so najbolj razvidni usmerjenost, podjetnost in prepoznavnost galerije. Prav na področju prepoznavnosti gradi lendavski muzej svojo zbirko oziroma svojo predstavitev. Visoko postavljen in jasen cilj vodstva muzeja ta vztrajno in velikopotezno izpolnjuje in ga nadgrajuje.''Razstava bo na ogled do zadnjega januarja 2020.

VIR: vfocusu.com
Foto: Nara Dominko in arhiv GML

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na povorki je letos sodelovalo 57 skupin z okoli 850 nastopajočimi.
Sklepno dejanje letošnjega Festivala Vinarium je bila jubilejna že 40. Lendavska trgatev. Tradicionalna etnološka prireditev je v Lendavo pritegnila številne obiskovalce, ki so si lahko ogledali povorko v starem mestnem jedru, na kateri se je predstavilo 57 skupin.

Ob letošnjem jubileju so podelili tudi priznanja župana promotorjem ljubiteljske kulture za njihovo dolgoletno delo in pomemben prispevek k tradicionalni etno-kulinarični prireditvi. Prejeli so jih: Aleksander Varga, Rajko Stupar, Gabi Feher in Danijela Hozjan. Priznanje župana  je preje tudi Janez Somi, predsednik Turistične zveze Lendava vabi in sicer za organizacijo prireditev v sklopu Festivala Vinarium v preteklih letih.

Vir: Radio1

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Mumificirano truplo bi bilo treba obvarovati pred propadom.
V Muzeju meščanstva v Lendavi so odprli razstavo Legenda in resnica o Hadikovi mumiji. Pripravila jo je Galerija - Muzej Lendava, ob odprtju razstave pa so izdali tudi knjigo. Obiskovalce je nagovoril direktor Galerije - Muzeja Dubravko Baumgartner, ki je povedal, da Hadik še vedno navdihuje številne laike, strokovnjake in obiskovalce, ki si mumijo ogledajo. Razstavo je odprl župan Janez Magyar.

Avtor razstave in knjige je kustos Zoltan Lendvai Kepe, ki je ob odprtju povedal, da je Mihael Hadik gotovo najznamenitejši in najbolj priljubljen krajevni junak Lendave in okolice. "Pripovedi o Hadiku dokazujejo, da imajo veliki dogodki naših prednikov in znamenite osebnosti pomembno vlogo pri oblikovanju naše identitete, prav zato jih ohranjamo, se jih oklepamo in predajamo zanamcem." Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je bil njegov kult tako močan, da so nameravali sprožiti kanonizacijo in ga razglasiti za svetnika.

Legende po odkritju
Naravno mumificirano truplo Mihaela Hadika je razstavljeno v cerkvi svete trojice v Lendavskih goricah. Mumijo so našli zelo dobro ohranjeno ob obnovitvenih delih v kripti cerkvice. "Po najdbi so se o Hadiku začele širiti legende o njegovem herojstvu v boju proti Turkom, ko so ti oblegali lendavski grad, ob tem naj bi bil tudi padel. Vendar je to le ljudska legenda, saj je Mihael Hadik umrl in bil v cerkvi svete trojice pokopan leta 1733, zadnji boji s Turki pa so bili na tem območju pred letom 1650." Ob okrasni stekleni krsti z mumificiranim truplom je k zidu prislonjen pokrov lesene krste, na njem pa napis z žebljički razkriva, da je Hadik preminil leta 1733. Kot vojaški poveljnik, kapetan je služboval v Lendavi in okolici.

Mumija je tudi del turistične ponudbe
Kapela svete trojice stoji na nadmorski višini 266 metrov, na jugozahodnem robu Lendavskih goric, na vrhu hriba Čonka. Vojaško-strateški pomen tega hriba med boji s Turki v 16. in 17. stoletju je bil zaradi razgleda daleč naokrog, hkrati pa je bil težko dostopen. Zahvaljujoč domnevno manjši utrdbi na hribu Čonka in idealnim obrambnim lastnostim Lendavskih goric Turkom ni uspelo zasesti Lendave. Po mnenju zgodovinarjev so večkrat, zagotovo pa v letih 1587, 1601, 1603 in 1604, z manjšim ali večjim obleganjem skušali zavzeti grad Dolnje Lendave.

Nujni strokovni posegi
Skupno vsem zgodbam o Hadiku je, da so ohranile njegov sloves junaka in svetnika, ki je svoje življenje žrtvoval za skupnost. Na sprva zelo dobro ohranjenem mumificiranem truplu so v 20. stoletju pustili sledi številni dejavniki, dodaja Kepe, še posebej kaotični politični dogodki tega stoletja. Potem ko so mumificirano truplo iz kripte prinesli na površje, je bilo po eni strani obdano z ljudskim in nacionalnim verskim spoštovanjem, po drugi strani pa je bilo deležno nadlegovanja in skrunitev.

"Z razstavo in publikacijo vabimo vse pristojne, da zaščitijo mumificirano telo pred dokončnim propadom. Lendavski mumiji bo treba čim prej zagotoviti sodoben strokovni poseg, če želimo, da si jo bo v cerkvi svete trojice na tisoče obiskovalcev lahko ogledalo tudi v 22. stoletju. Po fotografiji iz leta 1935 se vidi, da je bila mumija veliko bolj ohranjena, kot je danes." Hadika so tudi uspešno vključili v turistično ponudbo Lendave, saj sodobna potrošniška družba z veseljem sprejema z zanimivimi zgodbami o njem povezane turistične spominke, vina in umetniške stvaritve.

vir:vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

2. septembra 2015 je slavnostno odprl svoja vrata in požel veliko zanimanja s strani obiskovalcev - vse do konca letošnjega avgusta ga je obiskalo že okoli 375.000 obiskovalcev

Razgledni stolp Vinarium Lendava danes obeležuje četrto leto delovanja; 2. septembra 2015 je slavnostno odprl svoja vrata in požel veliko zanimanja s strani obiskovalcev - vse do konca letošnjega avgusta ga je obiskalo že okoli 375.000 obiskovalcev. Najvišji razgledni stolp v Sloveniji je obenem tudi prizorišče različnih dogodkov, ki se odvijajo skozi vse leto, ter turistične ponudbe, ki jo od maja letos dopolnjuje tudi razpršeni Hotel Vinarium.

V kratkem je stolp poleg turistične atrakcije postal metafora prelepih razgledov ter zgodba o lendavskem uspehu. Stolp Vinarium je leta 2016 prejel tudi priznanje Slovenske turistične organizacije, ki je lendavski občini za projekt stolpa Vinarium leta 2016 podelila priznanje Sejalec, ki ga namenijo najbolj inovativnim in kreativnim turističnim proizvodom v posameznem letu.

Rekorden obisk 1. maja letos, avgust presegel 14 tisoč obiskovalcev
Stolp je v obdobju od januarja do avgusta 2019 (8 mesecev) obiskalo 64.521 obiskovalcev, kar je približno 3-odstotna rast glede na število vstopnic v istem obdobju leta 2018. Prav letošnji avgust po mesečnem obisku izstopa, saj je skupno število prodanih vstopnic prvič preseglo mejo 14 tisoč, natančneje 14.872. Skupno število obiskovalcev od otvoritve 2. septembra 2015 pa vse do konca letošnjega avgusta znaša več kot 375.000. Med obiskovalci stolpa so pretežno Slovenci, sledijo jim gostje z Madžarske ter iz Avstrije, Nemčije ter bližnjih dežel.

Letos 1. maja je bil tudi zabeležen nov mejnik v številu dnevnega vstopa, tj. obiskovalcev, ki so vstopili na najvišji stolp v deželi, bilo jih je kar 2.121! Praznični dnevi sicer veljajo za najbolj obiskane na lendavski turistični atrakciji, ki jo letno obišče nekaj manj kot 100.000 obiskovalcev.

Hotel Vinarium dopolnjuje turistično ponudbo
Ponudbo vinsko-turistične ceste zaokrožuje tudi razpršeni Hotel Vinarium, ki je svojo otvoritev doživel 24. maja letos prav na prizorišču stolpa in povezuje 12 vinskih kleti, namenjenih prenočevanju turistov, s čimer je ustvaril novo doživetje znotraj vinorodnega območja Lendave. Butična ponudba nastanitev v vinskih kleteh, s fantastičnim razgledom, »boleča« tišina ter možnost slišati ptičje petje in katero od domačih živali, je prepričala številne turiste v zadnjih mesecih. Natančneje, 450 nočitev, od tega dve tretjini tujcev, je ustvarilo domačinom dodatni zaslužek in pognalo nov investicijski ciklus: pridružili so se že trije novi lastniki kleti, še več jih je pričakovati v novi sezoni.

Prizorišče različnih dogodkov
Obiskovalci stolpa so na prizorišču te turistične atrakcije lahko skozi vse leto priča številnim dogodkom in vsebinam, ki popestrijo njihov obisk. Med tradicionalnimi je razstava velikonočnih pirhov štirih dežel v razstavnih vitrinah kupole, kjer sicer gostujejo tudi slikarske in foto ter tudi razstave panjskih končnic. Pred kratkim so 240 stopnic do vrha stolpa osvajali tekači v sklopu Vinarium teka, ki se je odvil že tretje leto zapored, čez poletje so na prizorišču stolpa gostovala različna društva s ponudbo tradicionalne kulinarike in zabavo za obiskovalce. Ena takih je bila tudi Podoknica, prav tako pa ni manjkalo zabave ob prvem maju, ki je, kot omenjeno, na lokacijo stolpa pritegnil številne goste. Pravljica Vinarkov stolp je v začetku leta svojo premiero dočakala prav na samem stolpu, tega pa si za svoj postanek radi izbirajo motoristi ter organizirane skupine ljubiteljev jeklenih konjičkov.

Sicer pa je stolp s 1. septembrom prešel na krajši obratovalni čas, in sicer med 10.00 in 20.00; tudi v prihodnje se obetajo dogodki, povezani s kulinariko, kulturo in rekreacijo, ki popestrijo dogajanje na lokaciji. Sam stolp pa je očitno tudi privlačna lokacija za posebne trenutke, pred časom se je na vrhu stolpa zaročil mlad nizozemski par, prihajajočo soboto pa bo na vrhu stolpu potekala poroka.

Upravljavec objekta je Turistična zveza Lendava vabi, ki skrbi za pripadajočo infrastrukturo, recepcijo in ponudbo s kulinaričnimi hiškami, trgovinico s spominki ter kavarno z vinoteko. Marketinške aktivnosti, promocijo in trženje stolpa pa vodi Zavod za turizem in razvoj Lendava. Danes so ob četrti obletnici pripravili dogodek s pokušino vin pod strokovnim vodstvom sommeliera, prikaz pletenja košar kot simboliko nastanka stolpa ter odprli novo v nizu slikarskih razstav v vitrinah kupole ustvarjalcev Iva in Marinke As z naslovom Najini stili, ki bo na ogled ves jesenski čas.

najdi.si / prlekija-on.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi je bila konferenca Forum Lendava - Europa Futura, ki je integralni del projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture (EPK), popoldne pa bodo podporo kandidaturi podpisali predstavniki avstrijske Radgone ter porabskih Slovencev.

Dogovor o sodelovanju pri projektu Lendava - EPK 2025 bodo poleg lendavskega župana Janeza Magyarja prispevali župan Radgone Heinrich Schmidlechner v imenu avstrijske občine ter Andrea Kovacs in Martin Ropoš v imenu porabskih Zveze Slovencev na Madžarskem oziroma Državne slovenske samouprave.

Magyar je na podporo zelo ponosen in počaščen, saj bodo lahko podpisniki, kot je dejal, s svojim znanjem potrdili, da je Lendava pravi vrh za prestolnico EPK.

Ob tem bo z županom Budimpešte Istvanom Tarlosem podpisal tudi sporazum o pobratenju z namenom okrepitve prijateljskih vezi med mestoma.

Na forumu so različni avtorji, večina izhaja iz pomurskega okolja, predstavili svoje poglede na teme, ki so povezane z Lendavo in njeno kandidaturo za EPK. Obravnavali so področja od dvojezičnosti, sonaravnega razvoja in tradicije do duhovne in umetnostne podobe, znanosti, sožitja, kulinarike in življenja v večkulturni skupnosti.

Borut Ošlaj s Filozofske fakultete v Ljubljani je ob tem povedal, da lahko Lendava, upoštevaje njeno izjemno zgodovinsko, jezikovno, umetniško, športno, turistično in kulinarično pestrost ter inovativnost, ob ambicioznejšem in dobro organiziranem pristopu postane inkubator idej Evrope prihodnosti, evropski trg oziroma forum, na katerem bodo s skupnimi prizadevanji podirali zidove med evropskimi kulturami, tako da bo v njih mogoče poudarjati in negovati tisto, zaradi česar bo lahko Evropa v še večji meri svetilnik socialnega miru in humanosti.

Magyar je dodal, da pomeni konferenca pomembno dodano vrednost kandidaturi in da so prispevki z različnimi videnji avtorjev potrditev za uspešno kandidaturo.

Walter Pfluger, ki se je pred časom priselil v Lendavo in podprl projekt, pa je dejal, da želijo z njim pozitivno vplivati na okolje, da bi ga ljudje pozdravili, ter da bi vsi, ki pridejo v Lendavo, pozitivno govorili o njej ter izkoristili njen potencial, "zato, ker ima Lendava preprosto nekaj čarobnega".

krog.sta.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi se je v soboto, 31. avgusta, odvilo največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji Bogračfest 2019, ki poteka pod okriljem Festivala Vinarium.

Na tekmovališču v skupni dolžini 700 metrov se je letos pomerilo 100 ekip, ki so se potegovale za naziv mojstra bograča in najlepše urejeno tekmovališče. Najboljši bograč je po oceni komisije skuhala ekipa Dolgovaščanov, za najlepše urejeno tekmovališče pa so razglasili ekipo s sosednje Madžarske Héthatár Nemzetismereti Egyesület.

Ocenjevalna komisija je pod taktirko Jožefa Horvata za najboljši bograč ocenila tistega, ki so ga skuhali Dolgovaščani in tako postali mojstri bograča. Vodja ekipe Borut Bači je nad zmago bil presenečen, saj so v preteklih letih bili zmeraj pri vrhu, toda sedaj jim je le uspelo: »To je nekaj neverjetnega, ni delo enega samega ali dveh ali treh, ampak celotne ekipe oziroma celotne vasi.«

Drugo mesto je osvojil NK Čentiba, tretji so bili Pikado Team Netko. Komisija je skupno podelila šest zlatih priznanj. Prvouvrščena ekipa je bila nagrajena z adrenalinskim paketom Mura Adventure; druga je prejela bon za doživetje razpršenega Hotela Vinarium, tretja ekipa pa je tako kot najlepše urejeno tekmovališče prejela praktično nagrado.

Pred razglasitvijo mojstrov bograča je priznanje župana Občine Lendava za predanost in dolgoletno delo kot vodja Bogračfesta prejel Igor Kolenko. Vse od začetkov prireditve leta 2005 je Igor s sodelavci dosegel, da se je Bogračfest razvil v največjo kulinarično-turistično prireditev v Sloveniji in je zaslužen za Bogračfest v obliki, v kakršni poteka danes.

Po ocenah organizatorja je Bogračfest skozi ves dan skupaj z večernim delom pritegnil okrog deset tisoč obiskovalcev, ki so lahko občudovali kuharje pri delu na ulici ter se udeležili spremljevalnega programa.

Pri razdeljevanju sestavin je bilo med 100 ekip razdeljenih skupno okoli 400 kilogramov mesa in prav toliko krompirja, 260 kg čebule ter 6 kg česna. Vsaka tekmovalna ekipa pa je poleg obveznih začimb in ostalih pripomočkov prejela še predpasnike Bogračfest in spominsko fotografijo.

Vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Madžarska mreža poslovnih pisarn v srednji Evropi se širi, narašča tudi obseg poslov madžarskih podjetij v Pomurju.

Omrežje za razvoj gospodarstva srednje Evrope (CED), kakor se danes imenuje nekdanja poslovna mreža karpatske regije, v okviru katere deluje tudi pisarna v Lendavi, je tudi letos pripravilo predstavitev madžarskega gospodarstva v sklopu kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, kjer so organizirali še poslovno srečanje za potencialne poslovne partnerje. Tako je letos na Agri CED omogočil predstavitev 13 madžarskim podjetjem. Med drugim so na skupni stojnici omenjena podjetja predstavljala čebelarske in tobačne izdelke ter naprave, tehnologijo za čiščenje zrn in predelovanje sadja, predstavila so tudi izdelke iz porcelana visoke kakovosti. Omenjeno omrežje je bilo pred leti med drugim ustanovljeno za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med Madžarsko in območji, na katerih živijo pripadniki madžarske manjšine v zamejstvu.

CED najde tržišča
"Madžarski izvoz na slovenski trg se je od leta 2010 povečal za več kot 380 milijonov evrov in je lani presegel 1,14 milijarde evrov. Ta trend pomeni, da so slovenski potrošniki naklonjeni madžarskim izdelkom in storitvam z visoko dodano vrednostjo," pravi upravitelj CED Laszlo Csik. Slovenija je na Madžarsko lani izvozila za skoraj 878 milijonov evrov blaga, blagovna menjava med državama je tako lani presegla dve milijardi evrov. Direktor CED Peter Skapinyecz pravi, da se madžarski podjetniki največkrat na njih obrnejo s prošnjo za pomoč pri izvozu. V večini primerov jim po njegovih besedah pomagajo in najdejo ustrezno tržišče za njihove izdelke.

Število predstavništev v mreži se je po njegovih besedah povečalo z vsakim preoblikovanjem organizacije. CED, ki deluje kot neprofitna družba z omejeno odgovornostjo, ima 22 predstavništev v državah, ki mejijo na Madžarsko, in na Poljskem ter Češkem, medtem ko je poslovna mreža karpatske regije imela 13 predstavništev. Največ izdelkov prodajo na romunskem trgu, pri tem gre v glavnem za živilske izdelke, ki jih po besedah Skapinyecza največ prodajo tudi v drugih državah Evropske unije.

Največ prehranskih izdelkov in kmetijskega blaga, strojev

V času od leta 2013, ko je v Lendavi začela delovati pisarna CED, to vodi Jozsef Hera, se obseg poslov madžarskih gospodarskih družb veča tudi v Pomurju, pravi Skapinyecz in še dodaja, da skušajo čim več madžarskim podjetjem omogočiti prodor na slovenski trg. "Pomagamo tudi slovenskim podjetjem pri poslovanju na Madžarskem, a naša prioriteta je, da madžarski izdelki pridejo v Slovenijo."
​Tudi v Slovenijo izvozijo največ prehranskih izdelkov in različnega blaga, povezanega s kmetijstvom, od pridelkov do strojev. V CED pri tem tesno sodelujejo tudi z Zavodom za regionalni razvoj madžarske narodnosti Lendava, ki skrbi za izvajanje razpisov in delitev sredstev, ki jih madžarska država namenja za gospodarski razvoj na dvojezičnem območju v Pomurju. "Želimo, da bi bilo naše delo čim bolj usklajeno. Podobno je Madžarska denar za gospodarski razvoj plasirala tudi v druge države, na primer v Srbijo, Romunijo, Ukrajino in na Hrvaško," pojasnjuje Skapinyecz.

1,14  milijarde evra je bil madžarski izvoz v Slovenijo leta 2018.
878   milijonov evrov blaga je lani Slovenija izvozila na Madžarsko.
13     madžarskih podjetij se je letos predstavilo na Agri.

VIR: vecer.com