Ljudska univerza Lendava je na novinarski konferenci predstavila projekte, ki jih bodo izvajali v naslednjih letih, ob tem pa so s partnerji iz sosednje hrvaške pokrajine Medžimurje podpisala sporazum o sodelovanju.

Skupaj s partnerji iz Slovenije, Hrvaške in drugih držav bo Ljudska univerza Lendava izvajala sedem projektov v okviru programa Erasmus+. Projekte bodo izvajali različno dolgo, od enega leta pa do štirih let. Te so predstavili in podpisali sporazum o sodelovanju: direktorica Ljudske univerze Lendava Rahela Hojnik Kelenc, ravnatelj Pučkog otvorenog učilišta Čakovec Mario Zamuda, ravnateljica Dvojezične srednje šole Lendava Silvija Hajdinjak Prendl, predstavnik Razvojnega centra Murska Sobota Rok Petje in predsednik Zveze za razvoj romske manjšine Preporod Darko Rudaš. Nekaj partnerjem iz Hrvaške se zaradi pandemije podpisa sporazuma o sodelovanju ni moglo udeležiti, zato ga bodo podpisali naknadno.

Direktorica Ljudske univerze Lendava Rahela Hojnik Kelenc je povedala, da v programu Erasmus+ nastajajo v okviru projektov predvsem učni pripomočki in inovativni pristopi k poučevanju na vseh ravneh izobraževanja, od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih: »S partnerji iz več kot dvajset držav se posvečamo predvsem izobraževanju odraslih, čeprav nam tudi področji splošnega in poklicnega izobraževanja nista tuji. Organizacije iz Pomurja in Medžimurja, ki sodelujemo v sedmih projektih, smo v zadnjih letih izgradili trdno prekomejno partnerstvo in izvedli številne aktivnosti in projekte

V projekte so vključili partnerje iz več kot dvajset držav in s tem Pomurje in Medžimursko županijo uvrstili v sam vrh najuspešnejših regij pri izvajanju programov Erasmus+. Ustanovili so tudi posebno blagovno znamko Murasmus+. 15. in 16 februarja bo Ljudska univerza Lendava za organizacije izvedla brezplačno izobraževanje za pripravo projektov v okviru programa Erasmus+.

vir: vestnik.si

Na sedežu Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti v Lendavi so predstavili nove naložbe v izgradnjo in prenovo objektov ter površin v okviru programov za izobraževanje predšolskih otrok. Hkrati so javnost seznanili, da sta bili hetiška moška in ženska ljudska noša uvrščeni v tako imenovano Zakladnico madžarskih narodnih vrednot.

Skupaj 751.000 evrov sredstev

S pomočjo Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), ki je s podporo madžarske vlade zagotovila sredstva v višini 516.000 evrov za izgradnjo in prenovo, bo Občina Lendava prenovila staro šolo v Čentibi in tam ustanovila tri dodatne oddelke javnega zavoda Vrtec Lendava.

Dodatne prostore bo dobila tudi enota Vrtca Lendava v Gaberju. Nove površine bodo pridobili z zazidavo terase. PMSNS je s podporo madžarske vlade Občini Lendava, ki je ustanoviteljica vrtca, zagotovila skoraj 100.000 evrov.

Ob vseh dvojezičnih vrtcih v Pomurju bodo uredili športne in igralne površine v vrednosti 135.000 evrov. Športne steze in igralne površine bodo med drugim namenjene izvajanju spretnostnih iger in vadbi usklajevanja gibov ter varnega padanja.

Hetiška moška in ženska ljudska noša

Predsednik sveta PMSNS in poslanec državnega zbora Ferenc Horváth je poleg predstavitev naložb na področju izobraževanja predšolskih otrok javnost še seznanil z novico, da sta bili ob dnevu madžarske kulture hetiška moška in ženska ljudska noša z narodnostno mešanega območja Prekmurja uvrščeni v tako imenovano Zakladnico madžarskih narodnih vrednot.

Predlog za uvrstitev je madžarski Komisiji kulturne dediščine Komisije Hungarikum posredovala PMSNS. Pri tem sta sodelovala etnologa dr. Mária Bihar Kepe in dr. Zoltán Kepe Lendvai. Predlog so podprli Muzej Györgya Thúryja v Nagykanizsi, Mestni in kulturni center Dezsőja Kereszturyja v Zalaegerszegu, Društvo ljudske umetnosti Zalske županije, Hiša izročil in Etnografski muzej v Budimpešti ter Delavnica oblikovanja in šivanja oblačil IGÉZŐ.

Glavna naloga Komisije Hungarikum je zaščititi, vzdrževati in širše promovirati narodne in izjemne narodne vrednote ter t. i. hungarikume madžarskega naroda / Madžarov. Strokovna sodelavka PMSNS, Enikő Balaskó je povedala, da je Hetiška moška in ženska ljudska noša postala prva prekmurska madžarska narodna vrednota, ki je z uvrstitvijo v Zakladnico madžarskih narodnih vrednot pridobila naziv »izjemna narodna vrednota,« je še dodala.

Hetiš je zgodovinska pokrajina, v kateri je do prve svetovne vojne živela madžarska etnična skupina, ki je ohranila svojo arhaično kulturo v Prekodonavju. Hetiš pa je kot etnografska pokrajina del pokrajine reke Ledave. Značilnosti noše so bogata okrašenost belega platna, natančno in umetnostno vezenje ter ročno tkanje trakov oziroma pasov za zavezovanje srajc, hlač in kril. Viden je tudi vpliv sosednjega hrvaškega in slovenskega prebivalstva. Danes so hetiške vasi z večinskim madžarskim prebivalstvom v okolici Lendave, pet hetiških vasi pa leži v sosednji Madžarski.

vir:pomurec.com

Lendavska občina upravljanje dveh ključnih turističnih točk v občini zaupala Turistični zvezi Lendava vabi, ki je neprofitna in prostovoljna organizacija

Občina Lendava je s Turistično zvezo Lendava vabi (TZLV) sklenila petletno najemno pogodbo za upravljanje objektov Vinarium in zipline Vinarium. Pogodbo sta v prvi polovici januarja podpisala župan Janez Magyar in predsednik TZLV Janez Somi. Najemnik bo moral po pogodbi skrbeti za obratovanje, vzdrževanje obeh turističnih objektov z okolico in tudi za izvajanje marketinških ter trženjskih aktivnosti. V trženjsko dejavnost spada tudi ponudba hrane in pijače ter ponudba v brunaricah.
Ob tem spomnimo, da je bila do julija lani za marketing stolpa odgovorna Martina Bukovec iz Zavoda za turizem in razvoj Lendava (ZTRL), od maja lani tudi direktorica tega zavoda. Lendavska občina pa se je še pred iztekom pogodbenega obdobja odločila, da zavodu to dejavnost odvzame in jo prenese nase. Za to potezo se je odločila, kljub temu da je ZTRL uspelo iz evropskih sredstev prek LAS Pri dobrih ljudeh pridobiti polovico potrebnih sredstev za projekt Zipline Vinarium, katerega vrednost naj bi bila 260 tisoč evrov.

Pogoj nevladna organizacija

Občina Lendava je namero o sklenitvi neposredne najemne pogodbe objavila na svoji spletni strani 9. decembra lani, prijavila pa se je samo TZLV. Razpisni pogoj je namreč bil, da je ponudnik nevladna organizacija, ki ima podeljen status delovanja v javnem interesu na področju turizma in ima izkušnje pri izvajanju in upravljanju turističnih objektov.

Lendavska občina se je kot lastnik nepremičnin, oddanih v najem, s pogodbo tudi zavezala, da bo poravnavala stroške plač in druge stroške, povezane z delom, za enajst zaposlenih, od tega naj bi jih pet zaposlili na novo z namenom vzdrževanja in obratovanja ziplina oziroma adrenalinske jeklenice. Najemnina za razgledni stolp bo znašala najmanj 1711 evrov brez DDV, za jeklenico pa jo bodo določili pozneje.

Volilne skupščine še ni bilo

Turistična zveza Lendava vabi, ki je do nedavnega soupravljala razgledni stolp skupaj z ZTRL, je registrirana kot prostovoljna in nepridobitna organizacija, ki združuje in povezuje registrirana društva, organizacije ter druge pravne osebe in obrtnike z namenom spodbujanja razvoja turizma v občini. TZLV ima 15 rednih članov, ki so pri odločanju na skupščini zastopani z dvema glasovoma, dva institucionalna člana s po enim glasom in 24 pridruženih članov, ki na skupščini nimajo glasovalne pravice.
Janez Somi, tudi občinski svetnik in vidni član stranke SDS, je mesto predsednika TZLV nazadnje prevzel marca 2019, in čeprav je bil izvoljen za dobo dveh let, skupščina, na kateri bi izvedli nove volitve, še ni bila sklicana. Zadnja je bila maja 2020, na njej pa so obravnavali delo in finance v preteklem letu ter načrte za naprej.

vir: vestnik.si

Avto moto društvo Krško toži speedwayista Matica Ivačiča, ker naj bi prestopil v Speedway team Lendava brez njihovega soglasja. Zahtevajo 3000 evrov.

Medklubski prestop dvakratnega državnega prvaka v speedwayu Matica Ivačiča iz Avto moto društva Krško (AMD) v Speedway team Lendava je pod lupo krškega okrajnega sodišča. To mora odločiti, ali Ivačičevemu nekdanjemu klubu pripada odškodnina. Pisno sodbo bo sodišče izdalo v 30 dneh.

Ivačič je v letu 2020 po 26 letih naslov državnega prvaka znova pripeljal v Krško, državni prvak je postal tudi lani, a pod okriljem novega kluba. Domačemu klubu AMD Krško se je pridružil pred desetletjem, za 2020 je z njim prvič podpisal tudi pogodbo o sodelovanju. Ko je v začetku novembra 2020 klub pisno prosil za predlog pogodbe za leto 2021, ga je dobil tri dni pred iztekom leta.

»Le še trije dnevi so bili do podpisa in nismo mogli tako hitro pregledati pogodbe, podati pripombe in se odločiti. S predlogom pogodbe, ki so mi jo poslali iz kluba, se nisem mogel strinjati, zadeva pa je prišla tako daleč, da sem moral zaprositi za izpisnico. Tako se je leto 2020 izteklo, za leto 2021 pa nisem imel nobene pogodbe, niti izpisnice mi niso dali, zato je šla zadeva na sodišče,« je pojasnil in opozoril na zahteve kluba, da bi moral, če bi predčasno prestopil v drugi klub, plačati 3000 evrov odškodnine.

vir: delo.si

V gledališki in koncertni dvorani Lendava je ob upoštevanju pogoja PCT potekala prireditev Naj športnik leta 2021, ki jo je organizirala Športna zveza Lendava ob svoji 60-letnici.

Tule so najboljši in najbolj perspektivni športniki in športnice ter ekipe Športne zveze Lendava za leto 2021:

Športnik leta 2021
1. mesto: Kristijan Horvat, Lokostrelski klub Lendava
2. mesto: Matic Ivačič, Speedway team Lendava
3. mesto: Aleš Senekovič, Speedway team Lendava

Športnica leta
1. mesto: Nika Bedič, Badminton klub Mladost Lendava

Naj ekipa, klub oz. društvo leta 2021
1. mesto: NK Nafta 1903 selekcija U-17, NK Nafta 1903 Lendava
2. mesto: Speedway team Lendava

Športni strokovni delavec leta
Štefan Kozak, Planinsko društvo Lendava

Perspektivni športnik leta
Tine Mihailović Krpan, Strelsko društvo Lendava
Nik Jaklin, Športno strelski klub COAL Petišovci

Perspektivna športnica leta
Naja Horvat, Badminton Klub Mladost Lendava
Iva Koša, Badminton Klub Mladost Lendava
Lana Škraban, Judo klub Lendava
Sara Sep, Judo klub Lendava
Tija Horvat, Badminton Klub Mladost Lendava
Ria Gabor, Judo klub Lendava
Greta Galamboš, Športno strelski klub COAL Petišovci
Mia Oletič, Badminton Klub Mladost Lendava

Priznanje za izredne uspehe v kolektivnem športu v letu 2021
Katarina Sarjaš, Odbojkarski klub Lendava

Naj rekreativec
Leon Lebar, Kolesarski kluba Lendava

Jubilejna nagrada
Lokostrelski klub Lendava, 10. obletnica kluba
Badminton klub Mladost Lendava, 50. obletnica
Nogometni klub Olimpija Dolga vas, 60. obletnica

vir: vestnik.si

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je včeraj, 26. januarja, položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi.

V Sloveniji je bila v času druge svetovne vojne judovska skupnost najštevilčnejša prav na območju Lendave in Murske Sobote, vendar je zaradi holokavsta takorekoč izginila. Pokopališče v Dolgi vasi pri Lendavi je drugo največje judovsko pokopališče v Sloveniji. Ta edinstven spomenik judovski kulturi na tem območju je danes spomeniško zaščiten.
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga praznujemo danes, 27. januarja, je predsednik Borut Pahor položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi.

Ob tem je spomnil, da je to vrsto let počel skupaj z Eriko Fürst, danes najstarejšo preživelo judinjo iz Auschwitza. »Po tem dogodku jo bom tudi obiskal na domu in ji zaželel še veliko zdravja in življenjske moči,« je povedal Pahor.
Ob priložnosti je poudaril tudi pomen mirnega reševanja konfliktov: »Če želimo zavarovati pridobitev miru, varnosti, strpnosti in sožitja potem si moramo vsak dan kot posamezniki in v skupnosti, doma in v mednarodni skupnosti prizadevati za tri kulture oziroma načela: za kulturo spominjanja – ne smemo pozabiti, za kulturo dialoga – moramo se demokratično pogovarjati in sporazumevati in za načelo mirnega reševanja vseh sporov.«

To je povedal tudi v luči trenutnih zaostritev v mednarodnih odnosih, zlasti med rusko federacijo in zahodom na ukrajinski meji: » Človeštvo že dolgo časa ni bilo tako blizu nekega roba, mislim da moramo storiti vse kar je v naši moči, da prevlada razum, umiritev in da dobi diplomacija tisto moč, da po mirni poti vse te probleme tudi reši in obvaruje sedanje in prihodnje generacije, da bi izkusile grenke, surove, nedoumljive žrtve, ki jih terja vojaški spopad.«

»Slovenija se zavzema za mirno rešitev, za aktivno vlogo diplomacije. Mislim, da ni mogoče, da bi bil tak problem, ki ga po iskreni poti dialoga ne bi mogli rešiti. Mora pa biti trdna volja in spomin na grozote vojne, zavzeto iskanje skupnih rešitev in seveda odločenost da prevladamo,« je še poudaril predsednik.

vir pomurec.com

V lendavski gledališki in koncertni dvorani je bila slavnostna prireditev ob dnevu madžarske kulture, na kateri so podelili priznanja Györgya Zale s področja narodnostne kulture.

Kulturnim ustvarjalcem so podelili tri priznanja, ki so jih poimenovali po lendavskem rojaku, kiparju Györgiyu Zali. Za življenjsko delo ga je prejel Tibor Kovacs Ringo. Nagrado s področja kulture pa sta prejeli Noemi Vegi in Maria Herženjak. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Lajos Bence, pisatelj in pesnik, prejemnik madžarskega literarnega priznanja József Attila in spominskega meča Bálinta Balassija. Madžari kulturni praznik praznujejo 22. januarja. Na ta dan je leta 1823 Ferenc Kölcsey končal svoje delo Himnusz, ki pa postala madžarska himna.

Po slavnostnem nagovoru in podelitvi priznanj na prireditvi, ki jo je organiziral Zavod za kulturno madžarske narodnosti, je bil še koncert glasbene skupine Folkfonics. Glasbeno skupino Folkfonics so ustanovili akademsko izobraženi glasbeniki. Njihov edinstveni in raznoliki glasbeni svet združuje ljudske pesmi, književnost in izvirne melodije v alternativno pop-funk-swing preobleko, obogateno s subtilnim zvokom strun in pihal. Za njihove nastope je značilna tako navdihujoča, tiha in umirjena, kot tudi plesna glasba.

Lajos Bence je v slavnostnem govoru poudaril, da praznovanje dneva madžarske kulture – ki je povezan z edino, tudi širše znano pesmijo avtorja madžarske himne ljubitelje književnosti in čedalje ožji krog razlagalcev kulture spodbuja k podrobnejši analizi Kölcseyjevega ustvarjanja ter pestrega literarnega in političnega življenja. Trenutne razmere in pandemija so opozorile na množico družbenih socialnih, političnih, pa tudi kulturnih problemov. Ob mirnem sobivanju dveh ali treh kultur je treba začeti z medkulturnim dialogom in razvojem v okviru sobivanja, kajti s slogani »skupaj, z vami« nam je že spodletelo: »Obe kulturi sta namreč privedli do marginalnega položaja, zadnja desetletja pa so občutek odtujenosti avtentične kulture le malo ublažila, zato je manjšinski obstoj zadostoval le za status sirot kulture.« Kultura, ki je izgubila svojo izvorno trdovratnost in vsebino, vlogo pri ohranjanju jezikovne identitete ter preživela različne diktature, je postala množično blago, lahko dostopna roba in produkt za zabavo, je še med drugim povedal Lajos Bence.

vir: vestnik.si

Na Dvojezični srednji šoli Lendava sta ravnateljica šole Silvija Hajdinjak Prendl ter predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec državnega zbora Ferenc Horvath predstavila skupne projekte srednje šole in narodne skupnosti.

Ravnateljica je predstavila še nove izobraževalne programe in druge aktivnosti šole v tem in prihodnjem šolskem letu.
Letos so na šoli uvedli dva dvoletna programa nižjega poklicnega izobraževanja, pomočnik v biotehniki in oskrbi ter pomočnik v tehnoloških procesih, je povedala Silvija Hajdinjak Prendl. »Pred uvedbo novih programov vedno preverimo tudi potrebe na trgu dela v lokalnem okolju. Pobude zanje pa smo dobili tudi od delodajalcev. V izobraževalni program frizer se je vpisalo 15 dijakov
Za izvajanje novih programov in za podporo pri izvajanju ostalih izobraževalnih programov bodo zagotovili nove prostore.

"Te bomo zgradili tam, kjer je sedaj terasa v drugem nadstropju šole. Ti bodo na površini 250 m2." Tam bo učilnica za program frizer, kabinet, večnamenska učilnica in čajna kuhinja, ki bo v pomoč pri izvajanju izobraževalnega programa gastronom-hotelir in pomočnik v biotehniki in oskrbi. Ocenjena vrednost naložbe je 455 tisoč evrov. 136 tisoč evrov so že zagotovili s pomočjo Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti iz Sklada Gabor Bethlen. Za ostali denar pa bodo zaprosili Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Gradnjo bodo po načrtih zaključili do konca leta, v začetku naslednje leta pa bodo še kupili in vgradili opremo. Med cilji je tudi, da bi tudi uradno postali center srednješolskih izobraževalnih programov. Na šoli je 278 dijakov, ki se izobražujejo v 14 programih. Lani se jih je vpisalo več kot sto, kar je precej več kot leto pred tem.

vir: vestnik.si

a okrajnem sodišču v Lendavi se je končala tožba KG Lendava, ki je zaradi motenja posesti tožilo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Sklep še ni pravnomočen.

Na Okrajnem sodišču Lendava se je končala pravda, v kateri je Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava zaradi motenja posesti tožilo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) Republike Slovenije. Kot je za Vestnik.si povedal Bojan Bočkorec, predsednik okrajnega lendavskega sodišča, je sodišče tožbeni zahtevek KG Lendava zavrnilo. Sklep sicer še ni pravnomočen.

KG Lendava je na sodišču zastopala odvetniška pisarna Matoz iz Kopra, sicer bolj znana po odvetniku Franciju Matozu, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pa je zastopala odvetniška pisarna Zakonjšek iz Ljubljane.

Kot smo že poročali, so hotiški kmetje marca lani začeli orati zemljo v Benici, ki jim jo je v skupni velikosti 83 hektarjev na osnovi arbitražnega sporazuma in zaradi izgubljenih zemljišč dal v zakup SKZG. Z namenom, da zemljo obdelajo, so istočasno tja prišli s stroji tudi traktoristi, ki jih je na delo napotilo KG Lendava, kateremu pa SKZG ni podaljšal zakupne pogodbe za omenjene parcele. Najemna pogodba se je namreč iztekla konec decembra 2020.

Zaradi nastale situacije je marca 2021 posredovala celo policija, dogodek pa se je končal tako, da so se delavci KG Lendava umaknili. Jožef Magyar, član uprave in solastnik KG Lendava, pa je takrat napovedal, da bo spor s SKZG prišel na sodišče.

vir: vestnik.si

Ovir za nakup Nafte Petrochem v stečaju ni več. Sklep o prodaji je potrdilo sodišče, potem ko sta z njo soglašala tudi upniški odbor in Družba za upravljanje terjatev bank. Kupec je egiptovsko podjetje RG for Supplies Export.

Omenjeno podjetje je v Sloveniji za nakup v Lendavi na naslovu stečajnega dolžnika ustanovilo podjetje Marcus Aurelius, njegova direktorica Darja Erceg pa je povedala, da izpeljava pogodbe še poteka in da bo uresničena v tem ali na začetku prihodnjega meseca. Potrdila je tudi, da bodo opremo preselili, najprej najbrž v Egipt, nepremičnine pa ponudili na trgu, ker je to interes kupca od samega začetka. Več pa za zdaj ne more povedati.

Po besedah stečajnega upravitelja Silva Zorca občina Lendava ni izkoristila predkupne pravice, ki je kot zadnja imela to možnost, saj se ji je družba Liberty Two Methanol LLC iz Delawara v ZDA že prej odpovedala.

Na občini Lendava so pojasnili, da je občina pri stečajnem upravitelju večkrat poizvedovala o prodaji, 9. decembra pa so dobili pisno zagotovilo, da novi kupec vzpostavlja ekološko neoporečno industrijo ter da so dostopne poti vpisane v parcele kot služnost.

"Najugodnejši ponudnik nas je obvestil, da je že opravil nekaj informativnih pogovorov z interesenti za nakup zemljišč v industrijski coni Nafte v Lendavi. Interesenti za nakup zemljišč so pomembni evropski izdelovalci iz kovinskopredelovalne industrije oziroma logistične dejavnosti, ki bi ob nakupu zemljišč zagotovo odprli številna delovna mesta v Lendavi. Pri njih naj bi obstajal celo strah, ali bo lokalni trg delovne sile lahko zagotovil njihove potrebe. Vsi interesenti naj bi vzpostavili ekološko neproblematične dejavnosti," je povedal direktor občinske uprave Mihael Kasaš.

Kupnina v višini 2,8 milijona evrov
Po prodaji, vredni 2,8 milijona evrov, bo unovčena večina Petrochemovega premoženja, nekaj malega zalog formalina bodo prodali v kratkem, potem pa bo stečajni postopek, ki se je začel septembra 2014, končan, je še povedal Zorec.

Stečajno premoženje je decembra 2019 sicer prodal družbi Technobell iz Kopra, a je ta od nakupa odstopila. Po prodaji ključnega Petrochemovega premoženja možnosti za ponovni zagon petrokemične dejavnosti oziroma za pridobivanje formalina in smol v Lendavi praktično ni več.

Kompleks zemljišč in tovarniških objektov
Nepremičnine v naravi obsegajo kompleks zemljišč, tovarniških objektov ter infrastrukture in rezervoarjev z obrati formalina, sintetičnih mas in fenolnih smol v industrijski coni Nafte Lendava, pa tudi 51-odstotni poslovni delež v družbi Industrijske storitve.

Obrat formalina predstavljajo zemljišča in zgradbe za pridobivanje formalina v tovarnah F1, F2 in F3 ter skladiščni prostori za skladiščenje formalina in surovine metanola skupaj s procesno opremo. Pri obratu sintetičnih mas gre za zemljišča in zgradbe za izdelavo sintetičnih mas vključno s skladiščnimi prostori za skladiščenje ureje, melamina, drugih surovin in izdelkov ter procesno opremo. Obrat fenolnih smol obsega zemljišča in zgradbe za izdelavo fenolformaldehidnih smol, vključno s skladiščnimi prostori za skladiščenje fenola in fenolformaldehidnih smol, ter procesno opremo.

K spremljevalni podporni enoti pa spadajo zemljišča in zgradbe upravne zgradbe, razvojnega laboratorija, laboratorija za preverjanje kontrole kakovosti, enote za izvajanje tehtanja in ostale logistike, enote energetskih medijev ter rezervoar za skladiščenje metanola in oprema.
V sklopu je prodana tudi najnovejša tovarna formalina F2, ki je bila zgrajena po najvišjih ekoloških standardih in zagnana leta 2009. Delala je samo do stečaja Nafte Petrochem septembra 2014. Vredna je bila 6,1 milijona evrov, podjetje pa se je za naložbo zadolžilo.

vir: rtvslo.si

V ponedeljek, 10. januarja, je v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi potekala prireditev ob spominskem dnevu Sándorja Szúnyogha na kateri so podelili nagrade zmagovalcem literarnega natečaja Sándorja Szúnyogha.

Zbrane je najprej nagovoril direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Mihael Šooš, ki je med drugim tudi predstavil življenje Sándorja Szúnyogha.

Sándor Szúnyogha se je rodil v Dolnjem Lakošu leta 1942 v kmečki družini in po lendavski osnovni šoli, je leta 1963 končal učiteljišče v Murski Soboti. Od tam ga je pot vodila v Domanjševce, kjer je poučeval na tamkajšnji osnovni šoli, vse do leta 1969, ko je sprejel delo prevajalca na lendavski občini. Diplomiral je na Mariborski Pedagoški fakulteti, ter si nato pridobil še učiteljsko diplomo v Sombotelu. Od leta 1972 je začel delati v uredništvu tednika Népújság ter hkrati bil radijski sodelavec v Murski Soboti. V tem času je bil urednik letopisa Naptár. Od leta 1992 do svoje smrti je bil urednik in direktor Studia madžarskih programov RTV Slovenija.

V kulturnem programu z naslovom »Narava – Domovina – Kritičnost: Szúnyogh 80« so prisotni lahko prisluhnili mislim literarnega zgodovinarja Lajosa Benceja o delu in miselnosti Sándorja Szúnyogha. Besedilo je interpretiral Misi Štampah, program pa so z gibi in glasbeno adaptacijo poezije Sàndorja Szúnyogha obogatili Éva Nađ in skupina Kis-Hétrét iz Zalaegerszega.

Programu je sledila podelitev nagrad zmagovalcem literarnega natečaja Sándorja Szúnyogha. V literarnem natečaju Sándorja Szúnyogha za šolsko leto 2021/2022 je sredi oktobra leta 2021 sodelovalo 44 osnovnošolcev in 15 srednješolcev.

Dela je ocenila strokovna žirija, ki so jo sestavljali Mária Pisnjak, višja svetovalka za madžarski jezik pri Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, Elizabeta Tóth, višja svetovalka za šolstvo narodnosti pri Zavodu za šolstvo Republike Slovenije in dr. Lajos Bence, pesnik in prejemnik nagrade Attile Józsefa.

Nagrado Sándorja Szúnyogha, to je pesnikov portret, delo slikarja Lászla Nemesa, prejme tekmovalec z najvišjim številom zbranih točk. V letu 2022 je nagrado prejela Barbara Tivadar, dijakinja Dvojezične srednje šole Lendava, ki je ob priložnosti tudi prebrala svoj esej.

Poleg tega je žirija podelila tri nagrade v vsaki starostni skupini. Nagrade so prejeli:

Osnovna šola – 6. razred:
1. mesto: Čivre Adam, DOŠ I Lendava
2. mesto: Gal Alja, DOŠ Genterovci
3. mesto: Kerékgyártó Blanka, DOŠ Prosenjakovci

Osnovna šola – 7. razred:
1. mesto: Ruzsics Dorka Ildikó, DOŠ I Lendava
2. mesto: Kiss Virág, DOŠ Prosenjakovci
3. mesto: Füle Zoja Ajda, DOŠ Genterovci

Osnovna šola – 8. razred:
1. mesto: Tátrai Kovács Kinga Ávila, DOŠ I Lendava
2. mesto: Koren Benita, DOŠ I Lendava
3. mesto: Lebar Lara, DOŠ I Lendava

Osnovna šola – 9. razred:
1. mesto: Koter Rebeka, DOŠ I Lendava
2. mesto: Magyar Miha, DOŠ I Lendava
3. mesto: Ježovnik Eva, DOŠ Dobrovnik

Jubilejno nagrado je prejela Elisa Lebar.

Srednja šola I. – II. letnik:
1. mesto: Kepe Buda György, DSŠ Lendava
2. mesto: Treiber Maja, DSŠ Lendava
3. mesto: Abraham Alida Kiara, DSŠ Lendava

Srednja šola III. – IV. letnik:
1. mesto: Bažika Filip Franc, DSŠ Lendava
2. mesto: Neubauer Karmen, SPTŠ Murska Sobota
3. mesto: Njakaš Noemi, DSŠ Lendava

Nagrade za najboljše eseje sta podelila Jutka Király Meszelics, odgovorna urednica Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti in Mihael Šooš, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti.

vir: pomurec.com

Občina Lendava je v začetku leta 2022 pričela z izgradnjo kolesarskih stez. Izgradnja steze na relaciji Genterovci-Radmožanci se je že pričela, izgradnja steze na relaciji Dolga vas-Lendava in Lendava-Trimlini pa se bo pričela še v tem mesecu.

Kolesarska steza Lendava-Dobrovnik-Kobilje

Kolesarska steza na relaciji Genterovci-Radmožanci se gradi v sklopu projekta Kolesarska steza Lendava-Dobrovnik-Kobilje. V sklopu projekta je predvideno še dokončanje bankin in brežine kolesarske steze ter postavitev prometne signalizacije.

Kolesarska steza bo potekala po desnem robu lokalne ceste Genterovci-Radmožanci v skupni dolžini 1.763 m, od tega je dvosmerna kolesarska steza dolžine 1.691 m ter enosmerna kolesarska steza v naselju Radmožanci dolžine 72 m. Širina enosmerne kolesarske steze je 1,6 m, širina dvosmerne kolesarske steze je 2,5 m.

Investicija v vrednosti 362.498,10 EUR z DDV, je sofinancirana s strani Ministrstva za infrastrukturo in EU kohezijskega sklada, v višini 214.796,98 EUR, dela izvaja Legartis d.o.o. in se bodo zaključila predvidoma do konca septembra 2022.

Kolesarska steza Lendava-Velika Polana-Črenšovci

Do konca maja 2023 je predvidena izgradnja tudi kolesarske steze na relaciji Dolga vas – Lendava in Lendava – Trimlini, ki je del projekta Kolesarska steza Lendava-Velika Polana-Črenšovci.

Steza je razdeljena na dva odseka, in sicer na odsek A, ki se začne v Dolgi vasi pri pokopališču, poteka po trasi nekdanje železnice in se zaključi v Slomškovem naselju, kjer se naveže na že zgrajeno kolesarsko in pešpot ob nekdanjem Kobiljskem potoku. Dolžina odseka A je 1.650 metrov.

Odsek B se začne pri počivališču za kolesarje, nasproti trgovine Spar, kjer je zaključek obstoječe peš in kolesarske steze, poteka na levem bregu reke Ledave do mostu pri DOŠ 1, kjer prečka reko in nadaljuje po desnem bregu do naselja Trimlini. Dolžina odseka B je 2.275 m. Kolesarska steza je dvosmerna, širine 2,5 metra.

Projekt, katerega izvajalec je Nograd d.o.o. s partnerjem Legartisom d.o.o., v vrednosti 635.850,74 EUR z DDV je sofinanciran s strani Ministrstva za infrastrukturo in EU kohezijskega sklada v višini 414.904,10 EUR.

vir pomurec.com