Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zmagali sodelovanje, dobro vzdušje in srčnost kuhanja
V Lendavi se je odvilo največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji, Bogračfest 2022, ki poteka pod okriljem Festivala Vinarium. Na tekmovališču v skupni dolžini 700 metrov se je letos pomerilo 63 ekip, ki so se potegovale za naziv mojstra bograča in za najlepše urejeno tekmovališče. Najboljši bograč je po oceni komisije skuhala ekipa Filc, za najlepše urejeno tekmovališče pa so razglasili ekipo ZKMN Lendava. Festival Vinarium, ki se letos odvija od 26. avgusta do 4. septembra, in ponuja številne kulturno-kulinarično obarvane dogodke, bo naslednjo soboto sklenila 43. Lendavska trgatev.

Strokovna komisija, ki je tudi letos delovala pod taktirko Zdenke Tompa, je za najboljši bograč ocenila tistega, ki so ga skuhali stari znanci Bogračfesta, ekipa Filc. V petnajstih letih, odkar sodelujejo na festivalu, so prvič postali mojstri bograča. »Kaj je naša skrivnost? Skrivnost je v dobri ekipi, dobrem vzdušju in pa srčnosti kuhanja. Veselimo se prvega mesta, velikokrat smo bili drugi in tretji, tudi četrti, končno se nam je nasmehnila pa ta sreča.« je povedala Mojca Dolinar, predsednica sindikata podjetja Filc.

Drugo mesto je osvojilo podjetje Eko park d.o.o. Lendava, tretji pa so bili mojstri bograča iz Thermal Resort Lendava. Komisija je skupno podelila 12 zlatih priznanj.

Podžupan v funkciji župana Ivan Koncut: Bogračfest 2022 začinjen z dobro voljo

Dogajanje v starem mestnem jedru se je začelo že zgodaj zjutraj, ko so ekipe pridno krasile in pripravljale svoje tekmovališče, ter pripravljale sestavine za najokusnejši bograč. Ob 12. uri je podžupan v funkciji župana Občine Lendava, Ivan Koncut pozdravil vse zbrane in zagnal gasilsko sireno ter z njenim zvokom dal znak za pričetek tekmovanja. »Zelo veseli smo, da se počasi spet vračamo v čase pred covidom, da je festival spet v starih okvirjih in lahko gostimo tudi ekipe iz drugih držav; iz Srbije, Hrvaške in Madžarske.« Ob tem je podžupan tekmovalnim ekipam zaželel dobrodošlico v svetovni prestolnici bograča in uspešno kuhanje, začinjeno z obilico dobre volje.

 Bogračfest sinonim za največjo kulinarično prireditev v Sloveniji

Letos celotna organizacija Festivala Vinarium poteka pod okriljem Zavoda za turizem in razvoj Lendava v sodelovanju s ključnimi organizacijami v občini Lendava. Direktorica Martina Bukovec je izpostavila, da gre za največji kulinarični dogodek v Sloveniji: »Bogračfest je sinonim za največjo kulinarično prireditev daleč naokrog, upam si trditi tudi v celotni Sloveniji. Zelo smo ponosni, da je danes tukaj sodelovalo lepo število ekip, nekaj čez 60, kar je zadovoljiva številka glede na razmere, ki smo jim bili priča organizatorji prireditev v preteklosti. Prav ponosni smo, da nam uspe takšno prireditev pripraviti v osrčju Lendave, ob vznožju Lendavskih goric in jo speljati vse do konca.«

Bogračfest je skozi ves dan skupaj z večernim delom pritegnil številne obiskovalce, ki so lahko občudovali kuharje pri delu na ulici ter se udeležili spremljevalnega programa.

 MasterChef Luka Novak: Skrivnost bo obdržal zase

Na tokratnem Bogračfestu je sodeloval tudi aktualni zmagovalec oddaje MasterChef Luka Novak, ki se je z veseljem odzval povabilu organizatorjev in sprejel izziv, saj je bograč tokrat kuhal prvič. »Danes se kuhanja bograča lotevam prvič in vsi govorijo o nekih skrivnih sestavinah. Te sem moral jaz naštudirati sam, saj sem vedel, da mi tukaj tega nihče ne bo izdal. Konec koncev je to tekmovanje. Tudi jaz imam pripravljenih par svojih skritih sestavin in če mi slučajno uspe pripraviti res dober bograč, mislim, da tudi jaz ne bom povedal, kaj sem dal noter.«

Zadnja sobota v avgustu ni ponudila le pristnega vzdušja ob dišečih kotlih, pač pa tudi pestro celodnevno dogajanje s spremljevalnim programom za otroke s sladko ulico, zabavo na mestnem odru, veliko možnosti za fotografiranje na spominskih foto kotičkih in ob tekmovališčih, kulinarično ulico ter večernim koncertnim dogajanjem. Na celodnevnem dogajanju v starem mestnem jedru je za zabavo skrbel Duo Halicanum, zaključil pa ga je koncert Tanje Žagar na prireditvenem prostoru pri hotelu Cubiss.

Letos že 43. izvedba Lendavske trgatve

Festival Vinarium bo v naslednjem tednu še v znamenju etno večerov, koncertov, večera lendavskega vina, praznovanju 7. rojstnega dneva stolpa Vinarium… Eno izmed sklepnih dejanje letošnjega festivala v soboto, 3. septembra, Lendavska trgatev, ki prav letos praznuje že svojo 43. obletnico; gre za eno največjih etnoloških prireditev v Sloveniji, praznik vinogradnikov, ki postreže s tradicionalno povorko ter zabavno glasbenim programom pozno v noč. Več o prihajajočih dogodkih najdete na spletni strani www.lendava-lendva.si 

vir: mojponudnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je bila uspešna na razpisu Ministrstva za zdravje, ki je za projekt dozidave in rekonstrukcije Zdravstvenega doma Lendava odobrilo sofinanciranje v višini nekaj več kot 1,3 milijona evra.

Zdravstveni dom Lendava za nemoteno funkcioniranje in opravljanje zdravstvene dejavnosti potrebuje dodatne prostore, nadstrešek za službena vozila, dodatna parkirišča in prostor za infektivne odpadke. V okviru projekta je tako načrtovana gradnja dveh prizidkov, rekonstrukcija obstoječega dela zdravstvenega doma ter gradnja dveh nadstreškov, predvidena je tudi ureditev okolice s parkirišči, ureditev komunalnih vodov in prestavitev toplovoda.

Ocenjena vrednost celotne naložbe skupaj z opremo je nekaj več kot 4,2 milijona evra, od tega sofinancerki delež države (Ministrstvo za zdravje RS) predstavlja nekaj več kot 30 odstotkov investicije, dobrih 25 odstotkov Zdravstvenega doma Lendava, razliko pa bo zagotovila Občina Lendava. Zaključek investicije je predviden konec leta 2023. Občina pa je že objavila javno naročilo za izbor izvajalca, so sporočili iz občine Lendava.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ivan Koncut, podžupan v funkciji župana Občine Lendava, in Aleksander Marguč, direktor podjetja GMI d. o. o., sta na Lendavskem gradu podpisala izvajalsko pogodbo za obnovo gradu.

Pogodbena vrednost za sanacijo znaša dobrih 581 tisoč evrov, občina je pridobila tudi sofinancerska sredstva kulturnega ministrstva v višini 200 tisoč evrov.

  Občina je, ker so bili na objektu v preteklosti izvedeni le manjši vzdrževalni posegi, pristopila k sanaciji brežine z razglednim platojem na jugovzhodnem stolpu ter ureditvi dela fasade. Projekt sicer obsega sanacijo gradu z okolico. Predvidene so sanacije obzidja, dela fasade, ureditev kleti jugovzhodnega stolpa in izgradnja razglednega platoja z zidovi nad kletjo stolpa. Prav tako bodo urejene dostopne poti do gradu in izvedena sanacija meteorne kanalizacije ter izvedba drenaže ob projektu.

Dela se bodo predvidoma zaključila do konca oktobra 2022.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na grajskem dvorišču v Lendavi se bo med 5. in 7. avgustom odvijal butični filmski festival Bograč kratkih filmov.

Kulturno umetniško društvo Lavina s podporo Občine Lendava vabi na tri večere jagodnega izbora kratkih filmov domače in mednarodne produkcije.

Po premierni ediciji leta 2020 se Bograč kratkih filmov v mesto vrača s svežnjem kratkometražnih filmov po izboru idejnega in programskega vodje festivala, lendavskega režiserja Árona Horvátha Botke. Lendavi, ki je nekoč kino že imela, umanjkajo kakovostne filmske vsebine in to vrzel organizatorji dogodka prepoznavajo kot priložnost, da lokalnemu prebivalstvu približajo odlične produkcije mlade generacije filmarjev iz Slovenije in drugod.

Tako so letos na programu, ki se vsak večer prične ob 21. uri, filmi Izhod v sili (r. Vladimir Tagić), Babičino seksualno življenje (r. Urška Djukić), Tempelj (r. Murat Ugurlu), Razglednice s konca sveta (r. Konstantinos Antonopoulos), Najtoplejši dnevi poletja (r. Maša Šarović), Nevihta (r. Anton Martin Emeršič), Vagabond (r. Dominik Enzi), Zbiratelji (r. Mia Martinović) in zadnja dva kratka filma Árona Horvátha Sčasoma ter Delčki. Program projekcij bodo obogatili pogovori z ustvarjalci videnih filmov, letos bodo Lendavo obiskali turški režiser Murat Ugurlu, ki je filmsko režijo doštudiral na priznani poljski filmski šoli v Lodžu, avstrijski režiser Dominik Enzi, ki trenutno ustvarja na Dunaju ter ustvarjalci slovenskega filma Nevihta, ki je nastal pod okriljem produkcijske hiše Temporama. Festivalski program in druge informacije objavljajo na Facebook strani facebook.com/bograckratkihfilmov.

Hkrati je Bograč kratkih filmov tudi priložnost, da sodelujoči v Horváthovih filmih vidijo izdelek, ki so ga pomagali soustvariti. Veliko njegovih filmov se namreč snema v Lendavi in okolici, Lendavčanke in Lendavčani pa vsakič radi priskočijo na pomoč ter kot lokacijo snemanja ponudijo svoja stanovanja in druge površine, posodijo avtomobile, pohištvo ali celo zaigrajo oziroma statirajo v filmu.

  Áron Horváth Botka (1991) je scenarist in režiser iz Lendave. S filmom Delčki (2020) je letos osvojil nagrado v kategoriji najboljša drama na dublinskem Festivalu neodvisnega filma, lani nagrado za najboljši kratki film na albanskem Balkan Film Food Festivalu, leta 2020 pa nagrado Vesna za najboljši kratki film, ki jo podeljuje strokovna žirija Festivala slovenskega filma. S svojimi kratkometražniki aktivno kroji programe slovenskih, evropskih in svetovnih filmskih festivalov (FeKK - mednarodni festival kratkega filma Ljubljana, mednarodni filmski festival Motovun, Palm Springs International Shortfest, Ars Independent Film Festival Katowice …), med bogato festivalsko kariero pa se je med drugimi uvrstil v tekmovalne programe festivalov, kjer se je potegoval za nagrade, ki pomenijo kvalifikacijo za nominacijo za nagrado Oskar v kategoriji kratkih filmov. Trenutno je v postprodukciji triler Nadure, ki so ga v Lendavi posneli lani poleti, na ogled pa bo predvidoma v 2023.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pred več kot petimi leti je arbitražno sodišče v Haagu izdalo končno razsodbo glede kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško.
Naselje Mirišče pri Hotizi je pred petimi uradno postalo slovensko, tamkajšnji prebivalci pa še vedno nimajo urejenega slovenskega naslova bivanja.

»Letos so nam vsem potekli osebni dokumenti in smo si jih žal mogli menjati. Žal imamo zopet stari naslov, zaradi česa smo zelo žalostni, ker je že dolgo časa od tega, ko se je to uredilo oziroma odkar smo v Sloveniji,« je povedala Marina Žerdin, prebivalka naselja Mirišče.

Zakaj imajo prebivalci Mirišča tudi v novih osebnih dokumentih še vedno naveden naslov v delu hrvaške vasi Brezovec, smo povprašali tudi Upravno enoto Lendava.

Tam pa so nam pisno odgovorili:

»Prebivalci ne morejo dobiti dokumentov z naslovom Mirišče, dokler spremembe ne vpiše Geodetska uprava Republike Slovenije.«

   Spremenjen odlok bo kmalu obravnavan na občinskem svetu
Kot pa pojasnjujejo na občini Lendava, so si že pred časom zadali, da bi Mirišče postalo del naselja Hotiza.

»Tako smo tudi pripravili odlok septembra leta 2020, pred dvema letoma, in smo to poslali v mnenje Geodetski upravi Republike Slovenije, ki nam je potem odgovorila, da bi bilo bolje spremeniti odlok,« je dejal Mihael Kasaš, direktor občinske uprave občine Lendava.

Geodetska uprava Republike Slovenije je občini že podala podrobnejša navodila, kako naj odlok spremijo. Spremenjen odlok pa bo sedaj kmalu na občinskem svetu občine Lendava, še pojasni Kasaš.

»Arbitražni sporazum je zgodovinska napaka«
Nekdanji podžupan občine Lendava Stanislav Gjerkeš pa meni, da je v arbitražni razsodbi še vedno veliko stvari nedorečenih in nedoločenih.

»Še vedno ni rešeno nogometno igrišče v naselju Kapca, še vedno ni rešena betonarna Balažic, ki je ostala na hrvaški strani in seveda regulacija katastrskega potoka, ki ob večjem deževju poplavlja, tudi to še ni rešeno,« je jasen Gjerkeš.

Arbitražni sporazum je močno posegel v življenja ljudi ob meji, zato je Gjerkeš prepričan, da je bil sporazum napaka.

»Lahko mirno povem, da je ta arbitražni sporazum zgodovinska napaka za Slovenijo in bi Slovenija morala vztrajati pri sporazumu Drnovšek - Račan, ki je bil, lahko rečem, za obe države bolj praktičen in je prinašal rešitve ob meji,« dodaja.

»Edino to je Slovenija z arbitražo dobila, pa še to vse prepočasi poteka«
Kljub temu da je od razglasitve arbitražne razsodbe minilo že pet let, država še vedno ni izpolnila vseh obljub prebivalcem ob mejah.

Kot priznava Žerdin, se je v Mirišču veliko stvari sicer že uredilo, vendar pa se zaradi dolgih postopkov urejanja samega položaja naselja mladi izseljujejo. Trenutno tam živi zgolj sedem ljudi.

»Žal edino to, kar je Slovenija z arbitražo dobila, pa še to vse prepočasi poteka, da bi se uredilo,« je jasna Žerdin.

Prebivalci ob meji zato nestrpno čakajo in upajo, da se bodo stvari čimprej uredile.

ptujinfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Predsednik Pahor in madžarska predsednica Katalin Novák v Lendavi odprla prenovljeno hišo

Na uradnem obisku v Sloveniji se je mudila predsednica republike Madžarske Katalin Novák. Obisk se je zaključil v Lendavi z odprtjem prenovljene hiše madžarske samoupravne narodne skupnosti.

Na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja se je na uradnem obisku v Sloveniji mudila predsednica republike Madžarske Katalin Novák. Gre za prvi uradni obisk novoizvoljene madžarske predsednice v Sloveniji.

Uradnemu sprejemu z vojaškimi častmi je sledila položitev venca k Spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Uradni obisk se je nadaljeval v Predsedniški palači s pogovorom na štiri oči med predsednikom in predsednico in plenarnim srečanjem med delegacijama Republike Slovenije in Madžarske pod vodstvom obeh predsednikov. Veliko pozornosti sta predsednika v pogovorih namenila varnosti, zlasti vojni v Ukrajini in razmeram na Zahodnem Balkanu.

V Lendavi odprla prenovljeno hišo

Uradni obisk v Republiki Sloveniji se je ob prisotnosti obeh predsednikov zaključil v Lendavi z odprtjem prenovljene hiše madžarske samoupravne narodne skupnosti.

V sklopu odprtja v Lendavi sta se predsednik Republike Slovenije in predsednica republike Madžarske srečala s predstavniki slovenske in madžarske narodne skupnosti na obeh straneh meje.

"Živimo najboljši čas naše skupne zgodovine. Ocenjujem, da Slovenija nikoli ni imela tako dobrih medsosedskih odnosov kot v zadnjih letih. To lahko ocenim tako po razpoloženju, kot čustvih naših pripadnikov v zamejstvu.

Seveda so tudi težave, a prevladuje upanje, da čas, ki ga živimo, lahko le izboljšamo in to smo tudi dolžni našim otrokom in vnukom.

Slovenci in Madžari smo ponosni na našo identiteto in jo moramo skrbno negovati. Iz naše zgodovinske izkušnje pa smo se naučili, da je sožitje najboljši varuh nacionalnih interesov, zato vas vse pozivam k skrbnemu negovanju tega sožitja in naše identitete," je v govoru povedal Pahor.

vir. pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Poslanec državnega zbora in član sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava Ferenc Horvath je danes sporočil, da je upravno sodišče ugodilo njegovi tožbi ter odpravilo ugotovitve KPK o njegovi nezdružljivosti funkcij. Kot je še dejal na novinarski konferenci v Lendavi, pričakuje javna opravičila in da predsednik KPK razmisli o odstopu.

Upravno sodišče je ugotovilo, da ni sporno, da Ferenc Horvath opravlja funkcijo poslanca DZ in funkcijo člana sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti. Pritožba zoper sodbo ni dovoljena. Horvath je sodbo na današnji novinarski konferenci v Lendavi opredelil kot precedenčno za druge podobne postopke ter izrazil upanje, da bo vplivala tudi na sodbe glede nezdružljivosti njegovih funkcij poslanca in zastopnika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.

Kot je še pojasnil, je upravno sodišče 3. junija v upravnem sporu, ki ga je sprožil zoper Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), tudi razsodilo, da se ugotovitve KPK glede nezdružljivosti funkcij odpravijo. Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tudi stroške upravnega spora. Kot piše v sodbi, Ferenc Horvath interese madžarske narodne skupnosti zastopa kot poslanec DZ in kot član Sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava. Narodni skupnosti sta po ustavi neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave in v DZ. Tako po mnenju sodišča ne gre za nezdružljivost funkcij in ne za nasprotja interesov.

Poleg tega KPK v svojih ugotovitvah ni pojasnila, kakšna nasprotja interesov obstajajo v konkretnem primeru. Pri dejanskem nasprotju interesov gre namreč za neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javne funkcije, kar lahko pripelje k dajanju neupravičene koristi s posameznikom povezani osebi ob neenakopravnem obravnavanju drugih, česar pa KPK ni ugotavljala in ne ugotovila, navaja sodba.

Horvath pričakuje opravičilo
Sodišče še meni, da KPK pri ugotavljanju nezdružljivosti funkcij ni interpretirala določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ustavno skladno. Pri razlagi zakona namreč ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je zakonodajalec pri sprejemu določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije imel namen predstavnika narodne skupnosti postaviti v položaj, ki je manj ugoden od tistega, ki ga priznava ustava.

“Sodišče očita KPK marsikatero zadevo, tudi kršenje ustavnih pravic, tudi da določeni upravni postopki niso bili pravilno izpeljani. V obdobju, ko je trajal ta postopek, je bilo name naslovljenih veliko kritik, žaljivk, bil sem velikokrat obdolžen nekega koruptivnega dejanja in podobno,” je danes opozoril Horvath. Kot je dodal, bi pričakoval, “da se bodo ljudje, ki so to opravljali, javno opravičili, glede na razsodbo oziroma vse, kar je v njej zapisano, pa bi pričakoval, da predsednik KPK razmisli o svojem nadaljnjem delu in odstopu”.

Njegov odvetnik Branimir Šijanec je izpostavil, da je sodba pomembna, ker opozarja na določene postopkovne napake KPK v postopku ugotavljanja nezdružljivosti funkcij Horvatha, še pomembnejša pa zato, ker se je tudi vsebinsko opredelila glede nezdružljivosti funkcij glede razlage 27. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in podala ustavno skladno razlago tega člena v zvezi s pravicami madžarske narodne skupnosti.

KPK bo na sodbo vložila revizijo
KPK bo vložila revizijo na sodbo, ker je “področje nezdružljivosti funkcij izrednega pomena tako s postopkovnega kot vsebinskega vidika ter ga jemljemo zelo resno in ker v vsebinsko podobni zadevi še poteka postopek pred ustavnim in vrhovnim sodiščem”. Glede spremembe zakona pa so pojasnili, da so vladi maja 2021 že predlagali poenotenje ureditve nezdružljivosti funkcij, a niso prejeli odziva.

V odzivu za STA so zapisali, da je komisija od uveljavitve omenjenega zakona leta 2010 dvigovala standarde svojih postopkov in stremela k profesionalizaciji svojega dela. Prvi člen zakona komisiji nalaga, da skrbi za krepitev pravne države. “V okviru vsega tega smo vedno upoštevali mnenja sodišč in sledili njihovim ugotovitvam,” so zapisali. Na komisiji so za STA še pojasnili, da bodo izpolnili “vse obveznosti, ki so zapisane v izreku sodbe, v katerem pa ni zahteve po opravičilu”. Spomnili so, da kadar je izrek sodbe zahteval opravičilo, so se tudi opravičili.

Glede odstopa predsednika KPK pa so pojasnili, da “odločitve o določeni zadevi ne sprejme zgolj predsednik komisije. Postopek pred komisijo je dvodelen: najprej strokovna služba profesionalno, zakonito in strokovno preuči zadevo in v zvezi z njo pripravi gradivo, nato pa o njej na podlagi istih vrednot odloča še senat v sestavi treh članov”.

vir: N1info.si

 

 

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na podlagi Odloka o pomoči mladim in mladim družinam pri reševanju prvega stanovanjskega problema v Občini Lendava sofinancirajo kupnine mladim in mladim družinam.

Mladi lahko kupijo stari stanovanjski objekt z zemljiščem, primeren za obnovo ali pa parcelo za gradnjo, ki je v lasti Občine Lendava.

Kdo se lahko prijavi?
Prijavi se lahko mlada oseba ali mlad par, ki ne sme biti star več kot 35 let. Prijavi se lahko tudi mlad par ali posameznik, ki ima vsaj enega otroka, ki pa še ni šoloobvezen.

K prijavi je upravičena tudi druga odrasla mlada oseba, ki ni stara več kot 35 let in skrbi za otroka ter ima po družinskem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.

Upravičenec na tem razpisu mora biti tudi državljan Republike Slovenije ali imeti dovoljenje za stalno prebivanje v državi. Mlada oseba ali družina je upravičena do tega, le če prvič rešuje stanovanjski problem.

Kakšni so pogoji za nakup hiše ali parcele?
Do sofinanciranja po tem razpisu je upravičen tisti, ki na območju občine prvič rešuje stanovanjski problem.

Upravičeni pa niso tisti, ki imajo na območju občine Lendava drug za bivanje primeren stanovanjski objekt ali parcelo, kjer lahko gradijo. Upravičeni niso niti tisti, ki imajo do občine ali države neporavnan dolg ali pa so v kazenskem postopku.

Občina upravičencu sofinancira do dve tretjini kupnine nepremičnine na tem razpisu.

Oddane vloge bodo točkovali in na podlagi tega dodelili nepremičnine upravičenem. Prednost bodo imele družine z otroki ter mladi, ki so zaposleni v deficitarnih poklicih. Različno bodo točkovali mlade tudi glede na status in dolžino zaposlitve.

Pet točk bo dobila družina, kjer sta oba starša zaposlena za nedoločen delovni čas, točko manj pa bo dobila družina z eno zaposlitvijo za nedoločen čas. Najmanj točk bo dobila mlada družina, kjer sta oba ali le eden zaposlena za določen delovni čas.

Prodaja se osem nepremičnin
Občina prodaja štiri parcele v Lendavi, v Slomškovem naselju, ki so ocenjena na okoli 20.000 evrov in so v povprečju velika dobrih 800 kvadratnih metrov.

Prodajajo se še štiri starejše hiše v Mostju, Čentibi, Petišovcih in v Dolgi vasi.

Za hišo z zemljiščem v Dolgi vasi boste morali odšteti le 11.000 evrov, medtem ko je hiša v Mostju ocenjena na kar 23.000 evrov.

Vlagatelji morajo vlogo, ki jo najdejo na spletni strani Občine Lendave, izpolniti in poslati do 2. septembra letos, nato pa bodo v roku 60 dni obveščeni o izidu javnega razpisa.

Več o razpisu si lahko preberete na občinski strani.

vir: sobotainfo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pred dnevi so pNafto zapušča dosedanji kapetanriprave na novo sezono pričeli tudi drugoligaši, rokave so zavihali tudi Lendavčani. Nafta se bo v sezono 2022/23 podala z novim kapetanom, saj je Vedran Vinko slekel modri dres.
Vedran Vinko ni več nogometaš lendavske Nafte, so danes potrdili v taboru modrih. Zdaj že bivši kapetan Lendavčanov se je odločil poiskati nove izzive.

Dolgoletni član Nafte je v zadnjih sezonah veljal za enega od simbolov lendavskega kluba, v katerem je preživel večji del svoje kariere, v kateri je sicer igral še za Muro, preizkusil pa se je tudi v Franciji in Avstriji.

Ostaja trener v klubski akademiji
Dvaintridesetletnik je bil ob Mitji Noviniču v zadnji sezoni praktično edini domačin iz okolice Lendave, ki je odigral vidnejšo vlogo v sredini z bogato finančno podporo madžarske države.

Otrok lendavskega kluba je za Nafto odigral kar 195 uradnih, 60 tudi v prvoligaški konkurenci, v modri opravi pa se je veselil 60 zadetkov.

Čeprav v prihodnje ne bo več del igralske zasedbe, pa bo Vinko ostal trener v mladinski akademiji, so še sporočili iz Lendave, ki jo je zapustil tudi vratar Marko Galoši.

   V novo sezono z močno spremenjeno ekipo
V Lendavi se je to poletje zgodilo že precej kadrovskih sprememb, prve že pred pričetkom priprav, ki potekajo pod vodstvom dosedanjega trenerja Gaborja Boera.

Aljaž Cotman, David Zana, Daniel Fekete in Gergö Bolla so se z Nafto razšli že pred uvodnim treningom, Daniel Nemeth, Erik Nemeth, Bence Szabo in Oleksandr Safronov pa so priprave pričeli z ZTE-jem.

Lendavčani so kadrovali tudi v smeri prihodov. Nemško-hrvaški napadalec Dragan Brkić je nazadnje igral za Brežice, branilec Blaž Urh pa se je v Prekmurje preselil iz sežanskega Tabora.

Devetnajstletni napadalec Haris Sadiković je spomladi kot posojeni član ljubljanske Olimpije igral za Primorje, kot zadnji pa se je ekipi pridružil leto starejši madžarski branilec David Zoltan.

Po nastopanju za Koper in ZTE sta se v Lendavo vrnila tudi Stjepan Oštrek in Mihael Rebernik, prvo profesionalno pogodbo pa je podpisal 17-letni Niko Zamuda, ki je bil priključen članskemu moštvu.

Bo Nafta po bledih rezultatih v zaključku zadnje sezone v prihodnjih mesecih posegla višje na lestvici 2. SNL?

vir: sobotainfo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Po drugi svetovni vojni so na njem pokopali le nekaj tistih, ki so preživeli holokavst, zadnjega med njimi leta 1997
Predsednik Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov Elie Rosen in lendavski podžupan v funkciji župana Ivan Koncut sta podpisala sporazum o pokopih na judovskem pokopališču, ki bo znova postalo prostor za pokope.

Drugo največje in edino v celoti ohranjeno judovsko pokopališče pri nas je v Dolgi vasi, na njem pa je bil kot zadnji pred skoraj četrt stoletja pokopan Ludvik Blau. To je po današnji položitvi dodatnih tlakovcev spomina v Lendavi in ob podpisu sporazuma z Judovskim združenjem Slovenije med drugim povedal lendavski podžupan Ivan Koncut, je poročal Radio Slovenija: "Edino celovito ohranjeno judovsko pokopališče v Sloveniji je prostor, kjer se srečujeta preteklosti in prihodnost. Z negovanjem spomina na prednike in njihove dosežke, izkazujemo spoštovanje do preteklosti, ki je osnova za gradnjo kakovostne prihodnosti."

Koncut je, kot je poročala STA, spomnil, da so bile do leta 1944 v Prekmurju tri dobro organizirane in za pokrajino izredno pomembne judovske skupnosti, ki so bile nosilke številnih družbenih in gospodarskih dejavnosti. Judovska skupnost pa je bila integralni del barvite in heterogene lendavske skupnosti, kjer so se, tako kot danes, prepletale številne kulture, narodi in vere. Lendava je vse te različnosti znala sprejeti in jih vpeti v svoj svetovljanski značaj, je dodal.

Molk ob tragičnih dogodkih holokavsta je bil po njegovih besedah dolg desetletja. Šele v 90. letih prejšnjega stoletja se je začela obujati dediščina Judov. "Dejanja, kot so tematske razstave, stalna muzejska razstava, prenovljena sinagoga, spominski dogodki, povezovanja z judovskimi skupnostmi in ustanovami, ki skrbijo za varovanje judovske dediščine, predavanja, zgodovinske učne ure za šolarje in polaganje tlakovcev spomina so dejanja, ki postopoma, a vztrajno utrjujejo zavedanje o pomenu izginule judovske skupnosti," je poudaril Koncut.

Elie Rosen pa je današnji dan označil kot pomemben za judovsko skupnost in obenem znak, da judovska skupnost na tem območju še živi.

"77 let po koncu grozot druge svetovne vojne lendavsko pokopališče vračajo njegovemu prvotnemu namenu. Čeprav se to sliši nekoliko nenavadno, je to znak, da judovska skupnost v Prekmurju in Sloveniji še živi," je povedal po poročanju Radia Slovenija.

Pokrajina je bila po njegovem mnenju po drugi svetovni vojni podcenjena, s tem pa tudi judovska skupnost, zato so v združenju zadovoljni, da skupnost deluje tudi na obrobju Slovenije. Vendar pa le polaganje kamnov ni dovolj, potreben je še kakšen korak več za boljše življenje Judov in vseh ljudi v Sloveniji. K temu po Rosnovem mnenju prispeva sporazum, ki odpira pot za kulturno sodelovanje tako pripadnikov judovske skupnosti kot vseh drugih.

Slovenska judovska skupnost je v sodelovanju z Judovsko skupnostjo Gradec 9. novembra 2021 odprla sinagogo Ljubljana, maja 2022 pa je ministrstvo za kulturo Judovsko združenje Slovenije – skupnost tradicionalnih Judov priznalo kot versko skupnost.

vir rtvslo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na pokopališču v Šarvarju na Madžarskem, kjer je pokopanih 732 jugoslovanskih internirancev, med njimi 37 slovenskih, je bila 17. junija spominska slovesnost ob 80. obletnici internacije Slovencev iz Prekmurja v taborišče, dobrih 90 kilometrov oddaljenem od Lendave. Med udeleženci je bil tudi Jože Vidič, eden še redkih preživelih taboriščnikov.

Prvo večjo akcijo je madžarski okupator izpeljal 21. junija 1942 zvečer. Vojska je blokirala vseh pet vasi v katerih so živeli primorski Slovenci: Benica, Pince-Marof, Petišovci, Dolga vas in Kamovci. Racija je trajala do 23. junija 1942, ko so zajete iz teh krajev napotili peš na 5 do 12 kilometrov oddaljeno železniško postajo v Lendavo. Po večkratnem preštevanju so jih strpali živinske vagone in odpeljali proti Madžarski. Po mukotrpni vožnji v vročini in brez vode, se je naslednji dan vlak ustavil v Šarvarju, v neposredni bližini taborišča, ki je bilo v opuščeni tovarni svile. Transport 589 Slovencev je pričakalo več kot 7000 Srbov, ki so bili v taborišču že od poletja 1941 in pripovedovali o hudi zimi in težkih razmerah v taborišču, o umiranju predvsem otrok in starejših.

Takrat je v taborišču že potekala akcija reševanja otrok iz taborišča, ki jo je sprožila srpska pravoslavna cerkev. V akcijo so vključili tudi Slovence. Skupno je bilo rešenih 2812 otrok, med njimi 206 Slovencev. V Bački so jih sprejele rejniške družine. Tam so otroci oktobra 1944 dočakali tudi osvoboditev. Internirance v Šarvarju pa je osvobodila Rdeča armada, zadnje dni meseca marca 1945. V taborišču Šarvar in njegovih podružnicah je bilo okoli 18.000 Jugoslovanov, od tega v Šarvarju 7 do 8 tisoč. Število vseh žrtev se giblje med 700 in 1800.

Zbrane so na spominski svečanosti nagovorili Jože Vidič, predsednik lendavske borčevske organizacije, župan Šarvarja Ištvan Kondora in podžupan občine Lendava v opravljanju funkcije župana Vladimir Koncut. Slavnostni govornik je bil Janez Alič, član predsedstva ZZB NOB Slovenije.

Vence k spomeniku na pokopališču in k spominski plošči na nekdanjem vhodu v taborišče so položili tudi slovenski veleposlanik v Budimpešti Marjan Cencen in generalna konzulka Republike Slovenije v Monoštru Metka Lanjšček ter delegacija Mednarodne veteranske organizacije FIR, na čelu s predsednikom Vilmosem Hantijem. Na slovesnosti, ki se jo je udeležilo okoli 200 ljudi, je bil prisoten tudi član državnega zbora Darko Kranjc. V kulturnem programu sta nastopila Kvintet Lindve in Kvartet Lindenau pod vodstvom Jožeta Gerenčerja, program pa je oblikovala in vodila Nataša Tomšič.

Venec na lepo urejenem pokopališču sta v imenu ZZB NOB Slovenije položila preživeli taboriščnik Jože Vidič in Janez Alič. Foto: Iztok Pipan

vir svobodnabeseda

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ob dnevu rudarjev so v Lendavi slovesno prerezali trak ob postavljeni maketi naftnega vrtalnega stolpa. Hkrati so predstavili publikacijo Galerije-Muzeja Lendava z naslovom Nafta 75, ki predstavlja 75 let pridobivanja ogljikovodikov v okolici Lendave.

Tri metre visoko maketo so izdelali študenti nekdanje višje rudarske šole v Lendavi in jo septembra 1950 podarili podjetju Nafta Lendava. Pozneje je bila odstranjena, zdaj pa so restavrirano vnovič postavili na mesto, kjer je bila izdelana in kjer je stala že pred leti.

Za njeno oživitev je v veliki meri zaslužen podžupan v funkciji župana občine Lendava Ivan Koncut, ki si je dolga leta želel najti maketo in jo umestiti v mestno središče. Po naključju je izvedel, da stoji pred jedilnico podjetja Nafta Strojna. Z direktorjem podjetja so se nato dogovorili za njeno restavriranje, saj je bila zelo zarjavela, in za prenos na sedanji prostor.

Na območju makete je nekoč stala stavba podjetja Nafta Strojna. Pozneje so se preselili v obrtno cono, kjer so zgradili rafinerijo z rezervoarji. Ti stojijo še danes in tam so shranjene državne rezerve. Podjetje še vedno deluje, so pa bile vmes nekatere reorganizacije. Nekoč je bila denimo Ina Nafta Lendava, potem pa so denimo nastali segmenti Nafta Lendava, Nafta Strojna, Petrol Geo.

  Nafta 75
Publikacija z naslovom Nafta 75: 75 let pridobivanja ogljikovodikov v okolici Lendave je nastala po razstavi, ki so jo leta 2018 postavili na ogled v Muzeju meščanstva na Glavni ulici v Lendavi, je povedal direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner.

"Tam smo razstavili arhivske fotografije bogate zbirke fotografij Nafte Lendava, več kot 600 fotografij smo imeli na voljo. Iz tega smo izbrali najboljše, najpomembnejše in te predstavili tudi v omenjeni publikaciji." Avtor publikacije je muzeolog in kustos Zoltan Lendvai Kepe, ki je zbral podatke o pridobivanju ogljikovodikov v okolici Lendave, to je vse od Peklenice na Hrvaškem prek Lovaszija na Madžarskem do Goričkega in Petišovskega polja, kjer še danes stoji rafinerija. Zgodovinsko dogajanje v povezavi s tem je zelo pestro, je dodal Baumgartner.

Na njivi je bila črna mlaka
Da je na tem območju nafta, so okoli leta 1930 ugotovili "v Peklenici v Medžimurju, ko so ljudje našli predel njive, kjer je bila neka črna mlaka, kjer je izhajala ta snov. Takrat so torej našli vrelec nafte," je pojasnil Baumgartner.

Najprej so nato postavili preproste trinožce, okoli pa se je vzpostavila naftna industrija, postavljali so se vrtalni stolpi, veliko jih je bilo na Petišovskem polju. Največ vrtin je v vaseh okoli Lendave, dokaj bogata zgodovina črpanja ogljikovodikov pa je tudi na Madžarskem s pomembnim nahajališčem Gellenhaza. "Kjer koli so vrtali, so prišli do nafte," je še povedal Baumgartner in spomnil, da je bil nekakšen stranski produkt teh črpanj tudi odkritje termalne vode. Termalna voda iz petišovske vrtine se uporablja še danes.

Baumgartner je v govoru od odprtju makete tudi poudaril, da je bila lendavska Nafta pomemben gospodarski steber nekdanje skupne države in regije s številnimi delovnimi mesti ter da skorajda ni bilo družine na tem območju, ki s podjetjem ne bi bila kakor koli povezana.

vir:rtvslo.si