Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava je nekaj let obnavljalo starejšo hišo v Kranjčevi ulici v Lendavi, poimenovano Vila Hermina, aprila letos pa so začeli z gradbenimi stroji urejati še pobočje za njo.
Gre za dokaj strm hrib Čonka ali Csukadomba, na vrhu katerega stoji kapelica sv. Trojice. Toda poseg se izvaja na območju, ki je opredeljeno kot plazovito in kjer se vsake toliko časa pojavi plazenje zemlje ali zaradi peščene in laporne strukture hriba podori. Nazadnje se je to zgodilo junija 2016, ko se je odtrgala skala, težka dve toni in pol, ter z manjšimi deli kamnine padla na restavracijo Trije izviri ter parkirišče pred njo tik ob cesti, ki je ena najstarejših vpadnic v mesto. Prav tako so v zgornjem delu hriba na večji površini odstranili drevje in podrast ter odkopali nekaj zemlje, ki so jo nato premestili na spodnji del hriba tako, da so oblikovali terase, v hrib pa so naredili tudi usek za pešpot.
»Vsi posegi so revitalizacija stanja izpred dvajsetih let,« so za Vestnik na vprašanje o namenu izvajanja zemeljskih del odgovorili pri KG Lendava, s tem da so današnje terase pripravljene za sodobno mehanizacijo, še dodajajo. Prav tako poudarjajo, da so terase tu že obstajale, do leta 2000 pa sta bila v tem delu hriba vinograd in sadovnjak. To podkrepljujejo z zgodovinskim zemljiškoknjižnim izpisom. Na vprašanji, ali so pred posegom naročili in pridobili geomehansko raziskavo območja ter na Upravni enoti Lendava oddali vlogo glede potrebnosti dovoljenja za gradnjo pešpoti, pa nam niso odgovorili.
Izvesti bi morali geomehanske raziskave
Poseg v hrib je aprila obravnaval tudi medobčinski inšpektorat občin Lendava, Kobilje in Dobrovnik. Ker gre za poseg v kmetijsko zemljišče in v zgornjem delu za gozd, so z zadevo seznanili inšpektorat za kmetijstvo in gozdarstvo, državni inšpekciji pa so poslali tudi mnenje, ki so ga izdali KG Lendava pred dvema letoma. »Gospodarski subjekt je pri nas z vlogo zaprosil za mnenje. Izdali smo ga julija 2020, v njem pa navedli, da je treba pred gradnjo zaradi potencialne plazovitosti terena izvesti geomehanske raziskave in predvideti gradnjo poti tako, da bo izničena možnost plazenja,« so nam sporočili iz medobčinskega inšpektorata.
Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je v tem primeru uvedel dva postopka, enega vodi kmetijska inšpekcija, drugega gozdarska. Kmetijska inšpekcija je opravila nadzor na terenu in poizvedbo uradnih evidenc ter na podlagi tega odgovorni osebi subjekta poslala vabilo na zaslišanje. Po izvedbi zaslišanja se bo izdal ustrezen ukrep.
Gozdarska inšpekcija je primer obravnavala z nadzorom na terenu v tistem delu, ki je v naravi gozd. Na podlagi ugotovitev je bila izdana inšpekcijskemu zavezancu odločba o sanaciji pešpoti, ki je urejena na gozdni površini, v smislu, da se mora nivo terena vrniti v prvotno stanje. Inšpekcijski zavezanec se lahko zoper odločbo pritoži v petnajstih dneh od njene vročitve.
Odlok in zakon pravita :
Še vedno veljavni odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za gričevnati del Občine Lendava iz leta 2001 v 10. členu navaja, da ureditev vinogradov ali sadovnjakov v obliki teras ni dopustna. Ne glede na zgodovinski zemljiškoknjižni vpis, s katerim Kmetijsko gospodarstvo Lendava dokazuje, da je na tem hribu nekoč bil vinograd in sadovnjak, zakon o gozdovih v 2. členu navaja, da je gozd tudi zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo za kmetijske namene.
vir:vestnik.si
V zvezi dogodka policisti zbirajo obvestila v zvezi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
Poročali smo že o dogodku na Zipline Vinarium v nedeljo v Lendavi. Zdaj so pojasnila za Vestnik.si poslali tudi policisti. Tako je dogodek na jeklenici videla Suzana Rauš, tiskovna predstavnica Policijske uprave Murska Sobota: »Policisti smo bili obveščeni, da se je v Splošni bolnišnici Murska Sobotaminulo nedeljo oglasil moški, ki se je na območju Lendave spustil po jeklenici in se telesno poškodoval. Z ogledom kraja in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da se je moški spustil po jeklenici in med spuščanjem zadel ob tla, kjer je potem drsel po tleh in pri tem utrpel lahko telesno poškodbo. V zvezi dogodka policisti zbirajo obvestila v zvezi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.«
Predsednik Turistične zveze Lendava vabi Janez Somi, ki upravlja Zipline Vinarium, je sicer za Vestnik.si potrdil, da se je v nedeljo na pristajališču oziroma cilju jeklenice zgodila nesreča, v kateri se je eden od udeležencev spusta poškodoval. Po Somijevih besedah gre predvidoma za lahko telesno poškodbo, do zaključka policijske preiskave, je še povedal predsednik Turistične zveze Lendava vabi, pa ne bodo dajali več izjav. Somi je sicer na vprašanje, ali je šlo v nedeljo za prvo tovrstno nesrečo na jeklenici odgovoril, da »se pojavljajo nekatere težave na cilju in da bo več znanega, ko inšpekcije opravijo svoje delo«.
vir: vestnik.si
Svet javnega zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava je potrdil razrešitev direktorja Alberta Halasza, ki pa se ne namerava predati.
Po dolgotrajni sagi, v kateri ni manjkalo ostrih izmenjav in pravnih bojev med občino in vodstvom javnega zavoda, je le prišlo do odločitve o usodi direktorja javnega zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava. Člani sveta zavoda so namreč potrdili predčasno razrešitev direktorja Alberta Halasza, kateremu je pred tem nezaupnico izrekla večina zaposlenih v javnem zavodu in svetnikov v lendavskem občinskem svetu. Podprli so ga pa v soustanoviteljici - madžarski narodni skupnosti, med tem ko so se občine pogodbenice vzdržale pri podaji pozitivnega ali negativnega mnenja glede njegove razrešitve.
Očitke zavrnil kot neutemeljene, morda bo zahteval odškodnino
Halaszu so pri razlogih za razrešitev očitali, da pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ter da s svojim nevestnim ali nepravilnim delom zavodu povzroča večjo škodo. Očitali so mu tudi nenamensko porabo sredstev. Sam se je v skladu s postopkom seznanil z navedenimi razlogi za razrešitev in se prav tako pisno izjasnil glede očitkov a, je že tu po njegovem mnenju prišlo do postopkovnih napak, saj tako zavod kot odlok jasno določata obveznosti sveta zavoda, ki jih ima pred sprejetjem sklepa o razrešitvi. "Oba predpisa enako in popolnoma jasno določata, da mora svet zavoda direktorja pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izreče. Šele nato se pridobiva soglasje Občine Lendave in druga, v postopku zahtevana mnenja," je navedel v pisni izjasnitvi, kjer ravno tako svetu zavodu očita, da ni opredelil "večje škode", ki naj bi jo pri svojem delu zavodu povzročil, pa tudi da se svet zavoda pri očitkih opira le na ugotovitve nadzornega odbora lendavske občine in na poročilo zunanje revizijske družbe Adakta, kateri je lendavska občina plačala že skoraj 10 tisočakov za potrditev revizije nadzornega odbora.
Kot nam je pojasnil, trenutno čaka pisno obvestilo o razrešitvi, nato pa bo zelo verjetno sprožil sodni spor na delovnem sodišču. Omenil je tudi zahtevo po odškodnini, saj je že od februarja bolniško odsoten, na njegovo načeto zdravje pa naj bi vplivalo tudi dogajanje v zvezi z njegovo razrešitvijo.
Svet zavoda je njegovo pisno izjasnitev sicer ocenil kot nezadostno in jo soglasno zavrnil, v nadaljevanju pa, kot nam je potrdil predsednik sveta zavoda Robert Požonec, sledi imenovanje vršilca dolžnosti javnega zavoda oziroma objava javnega razpisa za Halaszovo zamenjavo. Požonec nam je ravno tako pojasnil, da je postopek glede razrešitve sedaj dokončan, razrešenemu direktorju pa preostane sodno varstvo pri pristojnem sodišču v 15 dneh po prejemu sklepa o razrešitvi. Ta manever sicer ne bo preprečil izvršitve njegove razrešitve. Halasz je bil na čelu KKC Lendava od leta 2017, pred tem pa je bil že direktor predhodnega javnega zavoda Knjižnica Lendava, ki je bil leta 2016 preoblikovan v obstoječega. Petletni mandat bi tako zaključil, če ne bi bil predčasno razrešen, konec letošnjega leta.
vir: vestnik.si
To je za sklepanje nadaljnjih poslov velika referenca.
Družba Nafta Strojna je prejela priznanje Luke Koper za naj... dobavitelja na področju naložb v letu 2021.
»V minulem letu smo sodelovali predvsem pri izvedbi naložb na terminalih tekočih tovorov, zadnja dokončana dela pa so bila gradnja opreme za pretakanje naftnih derivatov iz tankerjev v rezervoarje, nadgradnja gasilnega sistema, zamenjava vagonskih pretakalnih sistemov in rekonstrukcija rezervoarjev za naftne derivate,« je povedal direktor Drago Franko.
Nafta Strojna je usmerjena v proizvodnjo in servisiranje naprav za skladiščenje in pretakanje tekočih energentov ter izdelavo in montažo jeklenih konstrukcij. Prav tako je ključna izdelava, montaža in servisiranje opreme za potrebe procesne industrije, njihovi glavni kupci in poslovni partnerji so podjetja s področja naftne in kemične dejavnosti.
Luka Koper s priznanjem izpostavlja Nafto Strojno kot zaupanja vrednega partnerja pri izvedbi naložb. Kriteriji, ki so jih pri tem upoštevali, so bili kakovost izvedenih del, izpolnitev pogodbenih obveznosti, predvsem spoštovanje rokov za dokončanje del, in konkurenčnost pri ceni v primerjavi z drugimi ponudniki.
Priznanje je pomembna referenca, tako za sklepanje nadaljnjih poslov pri istem naročniku kot pri drugih. O priznanju se namreč v ožjih poslovnih krogih zelo hitro izve, pravi Franko. Priznanje pa je pomembno tudi za zaposlene v podjetju, saj je potrditev njihovega dela in prizadevanj ter zaveza za naprej, da delo opravijo kakovostno.
Nafta Strojna je poslovni partner Luke Koper pri izvajanju naložb na področju investicijske opreme vsaj dvajset let, priznanje za naj... dobavitelja pa je prejela že tretjič.
vir: vestnik.si
BK Mladost Lendava je v hotelu Cubis pripravil slavnostno akademijo ob petdesetletnici delovanja kluba ter na svečanost povabil vse nekdanje in zdajšnje člane.
Ob okroglem jubileju niso podeljevali nobenih plaket ali priznanj, saj so po besedah predsednika Bojana Sekereša vsi člani enakomerno zaslužni za obstoj in delovanje kluba. Sta pa priložnostno darilo dobila najstarejša prisotna člana Ladislav (Laci) Püčko in Drago Karakatič.
Pri klubu so ob svojem prazniku izdali tudi 80-stranski dvojezični bilten 50 let badmintona v Lendavi, na slovesnost pa so povabili tudi predsednika Badmintonske zveze Slovenije Tadeja Šemeta. Začetki kluba segajo v leto 1971, ko je bila ustanovljena sekcija v okviru Šolskega športnega društva Mladost, leta 1994 pa se je preimenovala v Badminton klub Mladost.
S krajšim govorom so svoje misli ob jubileju razkrili trije govorniki. Prvi med njimi je bil Ivan Koncut, podžupan v opravljanju funkcije župana občine Lendava: "Zelo sem vesel, da sem lahko tu. Spomin mi seže zelo daleč nazaj. Ustanovitelj tega kluba je bil Vilijem Sekereš, oče sedanjega predsednika Bojana. Vilijem je bil moj zelo dober prijatelj, mentor, in če me je kaj zanimalo, sem ga lahko z veseljem vprašal, tudi ko sem bil že starejši. Hvala vsem, ki ste delali na tem, da lahko zdaj praznujemo in hvala, da delate z mladimi, ki so že doslej dosegali in še zdaj dosegajo zavidljive rezultate na domačem in mednarodnem področju."
Koncut je spomnil še na velike dogodke iz nedavne zgodovine: "Badmintonski klub Mladost je v Lendavi organiziral velika tekmovanja. Na enem izmed dogodkov, mednarodnem prvenstvu EGP, je bilo prisotnih kar 33 držav, kar je ogromno za tako malo mesto, kot je naše, in vsem, ki ste bili takrat zraven, iskrena hvala. Med drugim je badmintonski klub odgovoren za vzpostavitev sodelovanja med češkim mestom Plzen in Lendavo. To sodelovanje sedaj traja že 25 let in prišli smo tako daleč, da smo sodelovanje, ki ste ga vi začeli, dvignili na višjo raven. Pred dnevi smo namreč tukaj imeli gospo iz češkega veleposlaništva in bomo sedaj to sodelovanje premaknili še na turizem, gospodarstvo in morebiti tudi na šolstvo."
Klubu je ob okroglem jubileju čestital predsednik Športne zveze Lendava Andrej Matjašec: "V vseh teh letih ste dosegali zavidljive rezultate na državnih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih v vseh starostnih kategorijah ter v moški in ženski konkurenci, in se izkazali z odlično organizacijo mednarodnih tekmovanj, kot je na primer Srebrna žogica Lendave. Za vaše uspehe vam iskreno čestitam in se zahvaljujem vsem, ki so kakor koli v teh petdesetih letih prispevali k uspešnemu delovanju. Verjamem, da boste tudi v prihodnje tako uspešni kot doslej, saj je cilj društva razvijanje športne aktivnosti in razvoj mladih tekmovalcev ter tudi celostna skrb zanje. Društvo nisem jaz, društvo niste vi, društvo smo mi vsi in to, kakšno bo, je odvisno od nas vseh, naših dejanj, ravnanj in povezovanj."
Na koncu je spregovoril še aktualni predsednik kluba Bojan Sekereš: "Minilo je 50 let, odkar smo začeli z delovanjem. Ko vidim, s kakšnim veseljem ste se odzvali, se zavedam, da je bil trud čez vsa ta desetletja poplačan. Da smo lahko tukaj zbrani, se moram zahvaliti vsakemu, ki je kadar koli in na kakršen koli način soustvarjal zgodovino tega kluba. Številne zavidljive zmage na domačem in mednarodnem prizorišču so rezultat izvrstnega dela trenerjev, dobre organizacije kluba ter podpore staršev in sponzorjev, ki podpirajo ta naš šport. Prav tako se zahvaljujem vsem nekdanjim in današnjim igralcem, ki so ponesli ime badmintonskega kluba na visoko raven slovenskega športa in tudi na mednarodna tekmovanja. Brez vašega trdega dela ter zasluženih številnih zmag skozi vsa desetletja delovanja si klub ne bi prislužil slovesa, kot ga danes uživa. Zahvaljujem se vsem rekreativnim igralcem, ki ste znova prišli v klub, in mislim da je še kar nekaj prostora za nove člane in povratnike. Zahvaljujem se seveda še vsem članom upravnega odbora in trenerjema. Naj omenim, da je med nami tudi nov trener Luka Petrič, večkratni državni prvak iz Maribora, ki je v naš klub prišel lani in nad katerim smo zelo navdušeni, saj zelo dobro dela. Trener Denis Pešehonov se je na lastno željo preselil v Ljubljano in smo tako bili primorani najti novo moč. Zahvalil bi se tudi občini Lendava za podporo."
vir: vestnik
Dravske elektrarne Maribor, družba iz skupine Holding Slovenske elektrarne, so s strani Upravne enote Lendava prejele gradbeno dovoljenje za gradnjo geotermične elektrarne na vrtini Pg-8 v Čentibi pri Lendavi, ki bo služila kot demonstracijski projekt dobre prakse in bo omogočila povečanje izrabe geotermične energije.
Raziskovalno-pilotni projekt v naselju Čentiba v Občini Lendava bo izkoriščal geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov in je kot takšen prvi v Sloveniji. Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne prihaja v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena (jeklena obloga vrtine) in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena. V to zatesnjeno vrtino se bo vstavil dvocevni sistem dolžine približno tisoč metrov. Geotermična elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemnega dela tj. gravitacijske cevi in nadzemnega dela tj. hladilnega sistema in strojnice.
Gravitacijska cev s tehničnega stališča predstavlja vrtino, v katero sta vgrajeni dve vzporedni cevi z manjšim in večjim premerom. Skozi cev manjšega premera se bo uvajala tekoča hladilna snov s površja, ki se zaradi gravitacije usmeri navzdol in se ob ustrezni regulaciji z naraščanjem temperature z globino počasi uparja. Pregreta para hladilne snovi se vrača na površje po cevi večjega premera, ki se izkorišča za proizvodnjo električne energije z ORC (Organski Rankinov cikel) podobnim postrojem. Funkcija hladilnega sistema je odvod odvečne toplote medija po končani proizvodnji električne energije. Strojnica bo v kontejnerju, ki bo postavljen tik ob vrtini.
Mag. Damjan Seme, direktor DEM je ob tem povedal: »Posebnost pilotne geotermične naprave bo v uporabi geotermične gravitacijske toplotne cevi, ki omogoča zaprt krogotok hladiva in je za delovanje elektrarne potrebna le ena suha vrtina. Elektrarna bo tako obratovala brez plinskih in drugih emisij. Prednost geotermične elektrarne je v popolno zaprtem sistemu, ki onemogoča izgube kot tudi izgube hladiva. Za nameravani poseg se bo uporabila specialna oprema in tesnilni materiali, prilagojeni za stik z amonijakom, kar zagotavlja maksimalno varnost.«
Naslednji korak pri projektu je izvedba sanacije vrtine Pg-8, montaža geotermične gravitacijske cevi in preizkus tesnosti. Sledi postavitev nadzemnega dela geotermične elektrarne ter testiranje izdatnosti vrtine in celotne opreme. Načrtuje se, da bi s testiranjem lahko pričeli julija 2023 in bi po uspešnih preizkusih elektrarna prešla v redno obratovanje aprila 2024.
Aleksander Brunčko, generalni direktor DEM pa dodaja: »Pri omenjenem pilotnem projektu gre za tržno nišo v svetovnem merilu. Koncept izrabe geotermične energije na naveden način je patentiran in izključna uporaba patenta je dana v uporabo Dravskim elektrarnam Maribor. Pilotni projekt bo prva aplikacija tega patenta, ki je plod slovenskega znanja. Izvedba, ki za vse partnerje projekta predstavlja novo stopnico na poti razvoja in prehoda v nizko-ogljično družbo, pa je dodana vrednost tako za lokalno skupnost, kot za celotno Slovenijo. Posebej nas veseli, da smo znanje, izkušnje in interes združile slovenske družbe Petrol Geo in Nafta Lendava ob podpori in načrtovani soudeležbi Občine Lendava«.
V primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta se bo lahko zasnovan koncept uporabil na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi po svetu. Projekt zato pomeni pomemben mejnik za razvoj geotermične energije in prispevek k zmanjševanju onesnaževanja iz opuščenih vrtin po svetu.
Družba Dravske elektrarne Maribor se je skupaj s Petrol Geo, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru ter Geološkim zavodom Slovenije z omenjenim projektom lansko jesen prijavila tudi na »Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje«, ki se sofinancira iz sredstev Finančnega mehanizma Evropskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma ter pripadajoče slovenske udeležbe, objavljenim s strani Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijsko politiko. Aprila je družba DEM prejela sklep o višini dodeljenih sredstev sofinanciranja projekta, ki znašajo dobrih 730.000 evrov in so dodaten pokazatelj, da gre za perspektiven projekt.
Kaj pa sploh je geotermalna energija? In zakaj ima ta način pridobivanja električne energije toliko potenciala?
V ospredju trajnostnih razprav svetovnih podjetij so v ospredju obnovljivi viri energije. Poleg vetrne, vodne in sončne energije je vse bolj v središču pozornosti tudi geotermalna energija.
Poleg dobrega ekološkega ravnovesja je geotermalni način pridobivanja energije skoraj neskončno dostopen in za razliko od drugih energentov ni podvržen dnevnim ali sezonskim nihanjem razpoložljivosti. Zakaj je govora o neskončni zalogi energije?
V staljenem jedru Zemlje so temperature primerljive s tistimi na površini Sonca, okoli 6.000 °C. Toplota se nenehno obnavlja z razpadom naravno prisotnih radioaktivnih elementov s pretokom približno 30 teravatov, kar je skoraj dvoja vrednost vse človeške porabe energije. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo ta proces nadaljeval milijarde let.
Projekt ARPA-E AltaRock Energy ocenjuje, da bi »samo 0,1 % vsebnosti toplote na Zemlji lahko pokrilo celotne energetske potrebe človeštva za 2 milijona let.« Vse kar moramo storiti je, da se dokopamo do te toplote. Dostop do toplote oziroma pridobivanje toplote na površje pa je velik inženirski izziv. V ta namen se tehnologija geotermalne tehnologije razveji v različne kategorije.
Klasični hidrotermalni viri
Na nekaj izbranih območjih (Islandija, Kalifornija …) se voda ali para, segreta z zemeljskim jedrom, dvigne skozi razmeroma prepustno skalo, polno razpok, le da se ujame pod neprepustno skalo. Ti velikanski rezervoarji vode pod visokim pritiskom se pogosto razkrijejo na površju kot vroči izviri.
Ko je rezervoar vode najden, se izvrtajo raziskovalne vrtine, dokler ni mogoče locirati primerne lokacije za proizvodno vrtino. Vroča voda, ki se dviga skozi to vrtino, se lahko giblje od temperature okolice do 370°C. Po končanem pridobivanjem toplote se tekočine ohladijo in vrnejo preko vbrizgalne vrtine, s čimer se vzdržuje tlak.
Izboljšani geotermalni sistemi (EGS)
Klasični geotermalni sistemi so omejeni na specializirana območja, kjer se toplota, voda in poroznost združijo. Toda ta področja so omejena. V vsej tej trdni in neporozni kamnini pa se skriva še veliko neizkoriščene toplote. Kaj pa, če bi lahko geotermalna podjetja naredila svoje lastne rezervoarje?
Izboljšani geotermalni sistem ali EGS sistem je umetno izdelan rezervoar, ki je nastal tam, kjer je prisotna vroča skala, vendar nezadostna oziroma malo naravne prepustnosti ali nasičenosti s tekočino. Pri EGS sistemu je tekočina vbrizgana pod površje pod skrbno nadzorovanimi pogoji, ki ponovno odprejo že obstoječe zlome v kamnini in tako ustvarijo prepustnost. Povečana prepustnost omogoča tekočini, da kroži skozi razpokano skalo in prenese toploto na površje, kjer se lahko generira elektrika.
Geotermalna energija vročih suhih kamnin
Naslednja stopnja EGS sistemov je geotermalna energija vročih suhih kamnin, ki želi doseči izjemno globoko in izjemno vročo kamnino.
Pri izredno visokih temperaturah se učinkovitost geotermalne energije občutno poveča. Ko voda preseže 373°C in 220 barov tlaka, postane »superkritična«, nova oblika, ki ni niti tekoča niti plinasta. Entalpija (toplota, ki se sprošča ali veže pri kemijski reakciji) superkritične vode je veliko višja od vode ali pare, kar pomeni, da vsebuje od 4 do 10-krat več energije na enoto mase. Obenem tudi podvoji Carnotov izkoristek pretvorbe v električno energijo.
Napredni geotermalni sistemi (AGS)
AGS se nanaša na novo generacijo sistemov »zaprte zanke«, pri katerih se tekočine ne vnašajo v ali črpajo iz Zemlje. Preprosto povedano ni prisotnega kontroverznega frackinga oziroma hidravličnega lomljenja. Namesto tega tekočine krožijo pod zemljo v zatesnjenih ceveh in vrtinah, pobirajo toploto s prevodnostjo in jo prenašajo na površje, kjer jo je mogoče uporabiti za nastavljivo mešanico toplote in električne energije.
Več informacij na spletni strani dem.si.
Včeraj je v Lendavi potekala 2. izredna seja občinskega sveta.
Župan občine Lendava Janez Magyar je bil na volitvah v Državni zbor Republike Slovenije izvoljen za poslanca Državnega zbora.
Ker sta funkciji župana in poslanca nezdružljivi, bo funkcijo župana prevzel eden izmed podžupanov.
Mandat župana Magyaru po zakonu preneha z dnem potrditve mandata poslanca.
Tako bo Magyar funkcijo župana Občine Lendava zaključil z dnem konstituiranja Državnega zbora Republike Slovenije, ki bo danes
In kdo bo opravljal funkcijo župana v bodoče?
Kot je zapisal zdaj še aktualni župan Občine Lendava Janez Magyar, je po opravljenem razgovoru z obema podžupanoma sprejel odločitev, da bo začasno funkcijo župana od 14. maja naprej opravljal podžupan Ivan Koncut.
»Verjamem, da bo podžupan svoje delo v funkciji župana opravil vestno in odgovorno, verjamem tudi z vašo podporo in v sodelovanju z vami,« je še pojasnil Magyar.
vir. sobotainfo
Dijaška skupnost Dvojezična srednje šole Lendava in Leo klub Lendava - Lendva sta organizirala Dobrodelni tek in pohod.
Prostovoljni prispevki, ki jih bodo zbrali s to in drugimi aktivnostmi, bo Leo kluba Lendava - Lendva namenil za njihovo dobrodelno akcijo. To bo tradicionalno božično obdarovanje otrok iz socialno ogroženih družin z območja Upravne enote Lendava. Kljub nekoliko slabšemu vremenu se je na pot podalo precej pohodnikov in tekačev, ki so se sprehodili ali tekli po Lendavi.
Udeleženci so se zbrali pri Dvojezični srednji šoli Lendava, kjer so na stojnicah predstavili delo pomurskih Leo klubov in mladinskih organizacij. Predstavili pa so tudi Dvojezično srednjo šolo Lendava. Udeležence je najprej nagovorila Jessica Kustec, predsednica Leo kluba Lendava - Lendva, ki deluje kot podmladek dobrodelne organizacije Lions klub Lendava - Lendva. Povedala je, da je pomembno, da priskočimo na pomoč tistim, ki pomoč potrebujejo in da smo kljub slabemu vremenu pozitivni. Namen pohoda in teka pa je tudi povezovanje med mladimi in medgeneracijsko povezovanja, saj le tako lahko takšne cilje, kot so njihovi, uresničujejo.
Ravnateljica Dvojezične srednje šole Lendava Silvija Hajdinjak Prendl je povedala, da so se na šoli določili, da bodo delovno soboto namenili promociji zdravja in dobrodelnosti. Zdravje je pomembna vrednota, ki jo postavljamo na vrh vrednot, a temu pogosto posvečamo premalo časa in pozornosti. Dobrodelnost pa je ena od najbolj plemenitih vrednot, ki kaže našo humanost in srčnost. To ni le pomoč drugim z zbiranjem denarja, ampak način življenja, ko pomagaš drugim in v zameno ne pričakuješ ničesar. Dobrodelnost pa so tudi malenkosti, s katerimi drugim polepšamo dan, kot je nasmeh.
vir vestnik.si
Turistična zveza Lendava vabi z upravljanjem obeh objektov, ki sta v lasti Občine Lendava, krepi svojo vlogo – Janez Somi ostaja predsednik, ta naj bi imel večja pooblastila
Razgledni stolp Vinarium je eden najbolj obiskanih turističnih objektov v državi. Po šestih letih obstoja ga je 27. septembra lani, prav na svetovni dan turizma, obiskala 500.000. obiskovalka. Do sredine lanskega leta sta bila upravljanje stolpa in organizacija dogodkov z marketingom razdeljena med Turistično zvezo Lendava vabi (TZLV) in Zavodom za turizem in razvoj Lendava, nato pa je Občina Lendava kot lastnica objekta vse to prenesla na TZLV. Konec lanskega leta je zveza postala tudi upravljavec stolpa za nadaljnjih pet let.
TZLV je registrirana kot nepridobitna organizacija, ki združuje in povezuje društva, organizacije in pravne osebe z namenom pospeševanja in razvoja turizma v občini, njeno delovanje pa je v javnem interesu. Prav z upravljanjem razglednega stolpa je lani ustvarila skoraj 344 tisoč evrov prihodkov, od tega dobrih 29 tisoč evrov z izvajanjem nepridobitne dejavnosti. Odhodki so znašali skoraj 360 tisoč evrov, ob popravkih vrednosti obratnih sredstev pa ustvarjeni presežek skoraj 16 tisoč evrov.
Dodatno bodo zaposlili pet ljudi
Letošnji obseg poslovanja bo zaradi nove turistične atrakcije Zipline Vinarium, ki jo je občina prav tako zaupala TZLV, višji. Pričakovani prihodki naj bi znašali skupaj 524 tisoč evrov, odhodki 513 tisoč evrov, ustvarjeni presežek pa naj bi bil deset tisoč evrov. Z zagonom jeklenice bo TZLV povečala tudi število zaposlenih. Do sedaj jih je bilo sedem, za potrebe obratovanja jeklenice še dodatnih pet. Povečanemu številu zaposlenih in obsegu poslovanja morajo slediti tudi nekatere spremembe pri delovanju.
Spremembe v statutu
Na skupščini, ki so jo izvedli 26. aprila, so člani že imeli na mizi predlog novega statuta, vendar o njem niso odločali, ker s predlaganimi spremembami predhodno niso bili seznanjeni.
Primerjava veljavnega statuta, ki ga je skupščina nazadnje potrjevala marca 2019, in predlaganega je pokazala, da naj bi v prihodnje pet članov izvršnega odbora od skupaj sedmih imenoval predsednik sam, skupščina pa bi njegov predlog samo potrjevala. Dve mesti zasedata predsednik in podpredsednik. Zdaj člane izvršnega odbora volijo na skupščini. Na novo bi bila opredeljena tudi javnost delovanja TZLV. Za zagotovitev javnosti, torej tudi za dajanje informacij, naj bi bil odgovoren predsednik. Javnost delovanja bi se lahko omejila, kadar bi bilo to potrebno zaradi varovanja poslovne skrivnosti ali drugih podatkov, ki po zakonu niso javne narave. Gre torej za predlog, s katerim bi se povečala pooblastila predsednika.
Predvidene so tudi spremembe izvajanja dejavnosti. Zdaj lahko TZLV za izvajanje pridobitne dejavnosti ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje tega drugi osebi na osnovi zakupne ali sorodne pogodbe. Predlog sprememb statuta možnosti zakupa ne predvideva, ostaja samo možnost ustanovitve gospodarske dejavnosti.
Janez Somi znova predsednik
Na skupščini TZLV so redni člani, teh pa je 13, znova podelili dveletni mandat dosedanjemu predsedniku Janezu Somiju. Protikandidata ni imel, za izvolitev pa se je predlagal sam. Kljub temu da je že marca 2019, ko je nazadnje prevzel predsedniško mesto, napovedal, da je to njegov zadnji mandat.
vir: vestnik.si
V letu 2022 je bila izbrana med 21 voditeljic, ki jih je v okviru predsedovanja EU francoski predsednik Emmanuel Macron 8. marca povabil v Elizejsko palačo k podpisu deklaracije za uravnoteženost spolov.
Primus, nagrada za komunikacijsko odličnost managerjev, ki sta jo letos obudili Slovensko društvo za odnose z javnostmi in Združenje Manager, gre prvič v roke menedžerki, in sicer Sabini Sobočan, direktorici družbe Varis Lendava. Komisijo je prepričala, ker je nosilka in razvijalka komunikacijske strategije navznoter, v podjetju, in ker jo odlikuje premišljena, odgovorna in strukturirana komunikacija do zunanjih javnosti, saj se zaveda, da izrečenih besed ni mogoče vzeti nazaj ali jih preklicati. Priznanje bo prejela 12. maja na Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi.
»Zgodba zmagovalke je navdihujoča, saj je je prav s svojo pristnostjo in odprto komunikacijo uspešno prevzela vodenje družinskega podjetja. Gre za enega najtežjih, tudi komunikacijskih, izzivov v slovenskem gospodarstvu, saj 83 odstotkov tega sestavljajo prav družinska podjetja. V izjemno hudi konkurenci smo ocenili, da je podelitev Primusa Sabini Sobočan pomembno sporočilo, da je dobra komunikacija managerjev ključna tudi v manjših in srednje velikih družinskih podjetjih ter da imamo izjemne komunikatorke med menedžerkami,« je odločitev pojasnila predsednica komisije Primus 2022 Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager.
Sabina Sobočan je od leta 2015 direktorica Varisa Lendava, kjer jo sodelavci in poslovni partnerji po celotni verigi vrednosti prepoznavajo po odprti, jasni in spoštljivi komunikaciji, katere cilj je slišati in razumeti sogovornika. Odlikuje jo proaktiven posluh za dogajanje, da na odprte teme ne le odreagira, temveč jih sama odpira in v pogovor vključuje vse relevantne sogovornike – vse z jasnim ciljem skupne rasti: posameznika, kolektiva in tudi širšega okolja. Sobočanova v komunikaciji z različnimi deležniki vidi potencial za osebno, strokovno in poslovno rast.
Kot direktorica je razvijalka in nosilka korporativne in komunikacijske strategije. V podjetju je spodbudila opolnomočenje sodelavcev, ki so soavtorji povezovalne komunikacije, ter vzpostavila in profesionalizirala komunikacijske kanale. Kljub lastnim nadpovprečnim komunikacijskim veščinam si ves čas prizadeva krepiti svoje znanje, zavedanje o pomenu komunikacije pa potrjuje tudi z vključevanjem zunanjih strokovnjakov na točkah, kjer prepoznava potencial rasti.
Ob interni komunikaciji vse večji poudarek daje tudi komunikaciji z zunanjimi deležniki, objavlja mnenjske članke in kolumne ter sodeluje na relevantnih dogodkih, tudi v tujini, kjer se odpirajo gospodarsko in družbeno pomembne teme; med drugim je zavezana komuniciranju enakosti spolov v managementu in v širši družbi. V letu 2022 je bila izbrana med 21 voditeljic, ki jih je v okviru predsedovanja EU francoski predsednik Emmanuel Macron 8. marca povabil v Elizejsko palačo k podpisu deklaracije za uravnoteženost spolov. Ob tem udejanja etična načela komuniciranja, ohranja profesionalno držo in se zaveda, da izrečenih besed ni mogoče vzeti nazaj ali jih preklicati. Zato komunicira premišljeno, odgovorno in strukturirano.
Podjetje Varis Lendava pod njenim vodstvom (od leta 2015) dinamično raste: prihodki so ob naraščajoči dodani vrednosti v letu 2020 presegli novo mejo: 30 milijonov evrov, v tem času pa se je število zaposlenih podvojilo. Podjetje se uvršča med vodilne evropske proizvajalce gotovih kopalnic. Njihovi kupci so najprestižnejša imena hotelirstva, kot so Sheraton, Hilton in Holiday Inn. Ob prenosu nasledstva ji je uspela tudi preobrazba vodenja – od pretežno centraliziranega načina vodenja v sodoben pristop vključujočega vodenja z vzporednim opolnomočenjem vodstvene ekipe.
vir: vestnik.si
Od Dolge vasi do Lendave in Trimlinov poteka gradnja kolesarske steze. Gradnja poteka v okviru projekta Kolesarska steza Lendava – Velika Polana – Črenšovci, ki je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V okviru projekta je že bila zgrajena kolesarska steza med naseljem Žižki in križiščem cest med Veliko Polano, Hotizo in Žižki. Letos in naslednje leto, oziroma do avgusta 2023, ko je predviden zaključek projekta, bodo zgradili še manjkajoči del kolesarske steze med naseljema Lendava in Trimlini ter Lendava in Dolga vas. Skupna vrednost gradnje vseh stez je 1,26 milijona evrov. Od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 607 tisoč evrov, ostalo pa bo iz proračunov republiškega ministrstva za infrastrukturo in treh občih, skozi katere potekajo trase kolesarskih stez, torej Velika Polana, Črenšovci in Lendava.
Trasa vseh treh novih kolesarskih stez meri 6,7 kilometrov. Gre za kolesarske proge ob cestah in na območjih, kjer se povečuje promet. Nove kolesarske steze se navezujejo na že obstoječe. Za skupno traso med tremi občinami v dolžini okrog 17 kilometrov, na kateri bodo tudi nove kolesarske poti, je značilno, da je kolesarska infrastruktura v precejšnji meri že zgrajena, so pa pred začetkom izvajanja projekta, kot so ugotavljali v teh občinah, še bila območja v dolžini okrog sedem kilometrov, kjer kolesarskih stez še ni bilo in je bila ogrožena varnost kolesarjev, so poudarili investitorji. Na že zgrajenih območjih veliko občanov in obiskovalcev uporablja kolesarske steze za vožnje s kolesi, tek ali hojo. Z novimi bodo poskrbeli še za večjo varnost v prometu in zagotovili kakovostnejše življenje občanov treh občin ter prispevali k zmanjševanju onesnaženosti zraka. Povečalo pa se bo tudi število kolesarjev.
Kolesarska steza med Dolgo vasjo in Lendavo se bo začela pri pokopališču v Dolgi vasi in bo potekala po trasi nekdanje železnice ter se zaključila v Slomškovem naselju v Lendavi, kjer se bo navezala na že zgrajeno kolesarsko stezo in pešpot ob nekdanjem Kobiljskem potoku. Dolžina odseka je 1650 metrov. Drugi odsek se začne pri počivališču za kolesarje ob trgovini Spar, kjer se zaključi že zgrajena pešpot in kolesarska steza skozi Lendavo. Potekala bo po levem bregu potoka Lendava do mostu pri Dvojezično osnovni šoli I Lendava, kjer bo po mostu prečkala reko in se nadaljevala po desnem bregu do naselja Trimlini. Dolžina tega odseka je 2275 metrov. Širina te kolesarske steze bo 2,5 metra.
vir:vestnik.si
Na dan do 50 spustov – Za plače 160 tisoč evrov letno
Pri razglednem stolpu Vinarium v Dolgovaških Goricah so izročili v uporabo adrenalinsko turistično atrakcijo Zipline Lendava. Po dveh jeklenicah sta se prva, kot smo že poročali, spustila smučarski skakalec Cene Prevc in lendavski župan Janez Magyar. Prevc je pred spustom rekel, da ima načrt, kako priti do cilja pred županom, in da je navajen na vetrovne razmere, tako da je tudi to njegova prednost. Do cilja je sicer prvi prišel župan Magyar, ki je povedal, da nova pridobitev pomeni nadaljevanje turistične zgodbe Vinariuma. »Občina Lendava daje poseben poudarek razvoju zelenega turizma. Okolico razglednega stolpa Vinarium v zadnjih letih nadgrajujemo in dopolnjujemo z različnimi turističnimi in razvojnimi projekti,« je še dejal lendavski župan.
Ljubitelji adrenalinskih aktivnosti se spustijo z lesenega stolpa pri najvišji točki Lendavskih in Dolgovaških goric, ki jo imenujejo Piramida, cilj pa je pri razglednem stolpu Vinarium. Turistična atrakcija Zipline Vinarium pomeni novost v slovenskem prostoru, saj sta prvič z izhodišča do končne točke speljani dve vzporedni jekleni vrvi, kar omogoča sočasen spust dveh ljudi. To je tudi prvi tak objekt v vzhodnem delu države.
Najbolj znana slovenska jeklenica pa je v Planici in z njo ima nova lendavska turistična atrakcija več stičnih točk, ne le tega, da se je po obeh prvi spustil smučarski skakalec Cene Prevc. Planiška jeklenica je tako kot dolgovaška dolga dobrih petsto metrov, skoraj enaka je tudi cena spusta, 24 evrov pri Vinariumu oziroma evro več v Planici, s tem da so dosežene hitrosti na planiški napravi atraktivnejše.
Napravi sta povezani še po podjetju KS Skupina. To skrbi za strokovno in varno izvajanje športno-turistične dejavnosti v Planici, bilo pa je tudi glavni izvajalec pri postavitvi naprave Zipline Vinarium in je usposobilo inštruktorje za varno upravljanje naprave, kar je bilo predvideno že v sklopu razpisne dokumentacije naročnika, torej Občine Lendava. Pogodbo o sodelovanju sta podpisala lendavski župan Janez Magyar in direktor podjetja KS Skupina Andraž Koren 19. avgusta lani. Občina plačila še ni izvedla, ker terjatev še ni zapadla.
Na vrv 13 odstotkov obiskovalcev stolpa
Nekatere stične točke med planiško in lendavsko turistično atrakcijo so bile uporabljene tudi kot izhodišče za pripravo finančne analize projekta Zipline Vinarium. To je izdelala družba Riso iz Lenarta – na tej osnovi in še nekaterih predpostavkah je bil predlagan cenik storitev, ki ga je občinski svet Občine Lendava potrdil z manjšo spremembo na seji 30. marca.
Katera so ključna izhodišča finančne analize? Podatki o povprečnem številu obiskovalcev razglednega stolpa v zadnjih petih letih in predviden obisk adrenalinske naprave. Kot so navedli v analizi, bo ta delovala od marca do novembra, odvisno od vremena lahko tudi v zimskih mesecih, letno pa pričakujejo 14.227 spustov po njej oziroma v povprečju 50 na dan. Do tega števila so prišli ob predpostavki, da se bo nekaj manj kot deset tisoč obiskovalcev stolpa Vinarium (13 odstotkov) spustilo tudi po jeklenici, tem pa so prišteli še približno 4300 ljudi, ki bodo prišli samo zaradi spusta.
V finančnem načrtu je tudi navedeno, da bi Zipline Vinarium letno ustvaril na osnovi cen storitev in števila obiskovalcev blizu 283 tisoč evrov prihodkov. Stroški naj bi znašali na letni ravni 257 tisoč evrov, od tega kar 160 tisoč evrov stroški plač. Ker bo naprava obratovala vse dni v tednu, upravljavec, to je Turistična zveza Lendava vabi, predvideva kar pet zaposlenih, omenja se jih celo šest. Naložba, katere celotna vrednost naj bi bila po omenjenem dokumentu dobrih 255 tisoč evrov, bi se poplačala v manj kot devetih letih.
Še več adrenalinskih aktivnosti
Toda navedeni podatki, zajeti v finančni analizi projekta, so bistveno drugačni od tistih v proračunskih dokumentih. Občina Lendava je projekt zagona turistične atrakcije predvidela že v načrtu razvojnih programov 2021–2024 v vrednosti 210.850 evrov, od tega naj bi za naložbo prejela 160 tisoč evrov iz državnega proračuna na osnovi uspešne prijave na razpisu LAS.
V rebalansu proračuna za leto 2022, ki ga je občinski svet sprejemal prav tako kot cenik za zipline 30. marca, je za projekt predvidenih že 465.203 evre. Kot je pojasnjeno, ta postavka zajema plačilo stroškov obratovanja in vzdrževanja naprave, izvajanja storitev ter marketinških aktivnosti. Vir za te izdatke so, tako še piše, prihodki od storitev spustov po ceniku, ki se vplačujejo na tekoči račun občine, ta pa potem plačuje vse stroške.
Ob tem je v rebalansu predvidenih še dodatnih 116.000 evrov za vzpostavitev Adrenalinskega centra Vinarium. Namen projekta je zagotoviti prostore za delovanje naprave za zipline in morebitne druge adrenalinske aktivnosti, kot so gorsko kolesarjenje, lokostrelstvo in podobno. Občina v ta namen predvideva nakup dveh objektov zraven razglednega stolpa, kjer bi uredili pisarniške in skladiščne prostore in prostore za turistične nastanitve v sklopu razpršenega hotela Vinarium. Objekta naj bi lendavska občina kupila in uredila letos, prihodnje leto pa še potrebno opremo.
vir: vestnik.si