Lendavska upravna enota tistim, ki se potegujejo za zakup državnih zemljišč, ki jih je doslej obdelovalo podjetje KG Lendava, pošilja obvestila o tem, koga vse zanima ta zemlja. Povpraševanje po njej je zelo veliko, saj so za posamezno ponudbo prejeli tudi blizu štirideset prijav.

Upravna enota Lendava je 18. julija na oglasni deski objavila 147 ponudb za zakup državnih kmetijskih zemljišč na širšem območju Lendave, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad). Doslej je ta zemljišča obdelovalo Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, a ker mu sklad zakupne pogodbe ni podaljšal, jih zdaj glavnino ponovno daje v zakup. Gre za dobrih 1858 hektarjev zemljišč na več kot 1600 parcelah.

Pot do izbire zakupnika bo še dolga
Za nekatere od ponudb je lendavska upravna enota potencialnim zakupnikom že poslala obvestila, kdo vse se poteguje za njihov zakup, za druge mora to še storiti. Načelnica UE Lendava Štefanija Hozjan nam je potrdila, da je interes za zakup velik, da so prejeli ponudbe za prav vse parcele in da se za posamezno od 147 ponudb zanima tudi do 39 potencialnih zakupnikov. Toda pot do izbire tistih, ki bodo ta zemljišča dobili v obdelavo, je še dolga, saj je pričakovati pritožbe na izbiro.

Jožef Magyar meni, da je oddaja državnih kmetijskih zemljišč v zakup nekomu, ki se ne ukvarja s kmetijstvom, nezakonita.
Ta zemljišča so moje življenjsko delo. Na kar sedemdeset odstotkih teh površin so bili nekoč močvirnati travniki. Združil sem jih ter jih kultiviral in melioriral. Če tega ne bi storil, bi bile te površine danes zaraščene, zato me boli, da se v 21. stoletju dogajajo tako podle stvari, katerih scenarist je na žalost moj nečak. Jožef Magyar, večinski lastnik KG Lendava

Na skladu so nam pojasnili, da še nimajo končnega podatka, koliko pravnih in koliko fizičnih oseb se je prijavilo na razpis za ta zemljišča. »Ta podatek bo znan, ko bomo od UE Lendava prejeli vsa obvestila o prijavljenih. Po prejemu teh obvestil bomo pozvali vse prijavljene, naj dopolnijo svojo prijavo z dokazili o morebitni prednostni pravici do zakupa. Kadar je več sprejemnikov ponudbe, sklad izbere zakupnika v skladu z določili zakona o kmetijskih zemljiščih. Če objavljeno ponudbo za zakup sprejme več sprejemnikov in so glede na zakon, ki ureja zakup kmetijskih zemljišč, povsem izenačeni, sklad izbere zakupnika z upoštevanjem dodatnih kriterijev, določenih v pravilniku o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč,« so nam razložili. Dodajmo, da je bil ta pravilnik predmet številnih kritik. Svet sklada, ki je organ upravljanja te državne institucije, je namreč njegove spremembe potrdil tik pred objavo ponudb za zakup državnih kmetijskih zemljišč na širšem območju Lendave, in to na dopisni seji.

KG Lendava bi obdržal vsa zemljišča
Jožef Magyar, večinski lastnik KG Lendava, nam je potrdil, da so oddali ponudbo za ponovni zakup prav vseh kmetijskih zemljišč, ki so jih doslej obdelovali in ki so predmet julija objavljenega razpisa. Del površin je sklad oddal v zakup neposredno, brez objave na oglasni deski. V kompleksu teh zemljišč je namreč tudi nekaj takih, pri katerih je sklad solastnik, zato je nekaj zakupnih pogodb že sklenil neposredno z drugimi solastniki teh zemljišč. To je storil z dvema fizičnima osebama, ki sta skupaj dobili v zakup nekaj manj kot 40 hektarjev državnih zemljišč, in z dvema pravnima osebama. To sta KG Lendava in Nograd. S KG Lendava je sklad v začetku julija sklenil neposredno zakupno pogodbo za slabe 103 hektarje površin na širšem območju Lendave, s podjetjem Nograd pa za okoli 20 hektarjev na območju Dobrovnika.

Dodajmo, da Nograd ni kmetijsko, ampak gradbeno podjetje, ki ima med drugim mehanične in vulkanizerske delavnice, skladiščne objekte, ukvarja se tudi z zimsko-letnim vzdrževanjem cest ter s pridobivanjem in prodajo prodov, peskov in svežih betonskih mešanic. Jožef Magyar meni, da je oddaja državnih kmetijskih zemljišč v zakup nekomu, ki se ne ukvarja s kmetijstvom, nezakonita. Sporne se mu zdijo tudi špekulacije s preužitkarskimi pogodbami, na račun katerih so nekateri posamezniki čez noč postali solastniki zasebnih zemljišč znotraj kompleksa državnih zemljišč, ki so zdaj predmet zakupa. S temi pogodbami naj bi si kupili prednostno pravico pri potegovanju za zemljišča, ki jih je doslej obdeloval KG Lendava. Eden od »preužitkarjev« je tudi kmet Danilo Meolic iz okolice Murske Sobote, s katerim je sklad v začetku julija podpisal neposredno pogodbo o zakupu dobrih 32 hektarjev državnih zemljišč na območju Lendave, Meolica pa naj bi zanimala tudi nekatera druga zemljišča, ki so jih doslej preoravali traktorji KG Lendava.

Magyar: To je šovinistični napad name
»Ta zemljišča so moje življenjsko delo. Na kar sedemdeset odstotkih teh površin so bili nekoč močvirnati travniki. Združil sem jih ter jih kultiviral in melioriral. Če tega ne bi storil, bi bile te površine danes zaraščene, zato me boli, da se v 21. stoletju dogajajo tako podle stvari, katerih scenarist je na žalost moj nečak,« nam je dejal Jožef Magyar.

Svojo kritiko je usmeril v lendavskega župana Janeza Magyarja, člana Janševe SDS, ki se zavzema za to, da bi zemljišča, ki jih je imelo doslej v zakupu podjetje njegovega strica, dobili mladi kmetje iz njegove občine.

vir: dnevmnik.si

Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava je nekaj let obnavljalo starejšo hišo v Kranjčevi ulici v Lendavi, poimenovano Vila Hermina, aprila letos pa so začeli z gradbenimi stroji urejati še pobočje za njo.

Gre za dokaj strm hrib Čonka ali Csukadomba, na vrhu katerega stoji kapelica sv. Trojice. Toda poseg se izvaja na območju, ki je opredeljeno kot plazovito in kjer se vsake toliko časa pojavi plazenje zemlje ali zaradi peščene in laporne strukture hriba podori. Nazadnje se je to zgodilo junija 2016, ko se je odtrgala skala, težka dve toni in pol, ter z manjšimi deli kamnine padla na restavracijo Trije izviri ter parkirišče pred njo tik ob cesti, ki je ena najstarejših vpadnic v mesto. Prav tako so v zgornjem delu hriba na večji površini odstranili drevje in podrast ter odkopali nekaj zemlje, ki so jo nato premestili na spodnji del hriba tako, da so oblikovali terase, v hrib pa so naredili tudi usek za pešpot.
»Vsi posegi so revitalizacija stanja izpred dvajsetih let,« so za Vestnik na vprašanje o namenu izvajanja zemeljskih del odgovorili pri KG Lendava, s tem da so današnje terase pripravljene za sodobno mehanizacijo, še dodajajo. Prav tako poudarjajo, da so terase tu že obstajale, do leta 2000 pa sta bila v tem delu hriba vinograd in sadovnjak. To podkrepljujejo z zgodovinskim zemljiškoknjižnim izpisom. Na vprašanji, ali so pred posegom naročili in pridobili geomehansko raziskavo območja ter na Upravni enoti Lendava oddali vlogo glede potrebnosti dovoljenja za gradnjo pešpoti, pa nam niso odgovorili.

Izvesti bi morali geomehanske raziskave
Poseg v hrib je aprila obravnaval tudi medobčinski inšpektorat občin Lendava, Kobilje in Dobrovnik. Ker gre za poseg v kmetijsko zemljišče in v zgornjem delu za gozd, so z zadevo seznanili inšpektorat za kmetijstvo in gozdarstvo, državni inšpekciji pa so poslali tudi mnenje, ki so ga izdali KG Lendava pred dvema letoma. »Gospodarski subjekt je pri nas z vlogo zaprosil za mnenje. Izdali smo ga julija 2020, v njem pa navedli, da je treba pred gradnjo zaradi potencialne plazovitosti terena izvesti geomehanske raziskave in predvideti gradnjo poti tako, da bo izničena možnost plazenja,« so nam sporočili iz medobčinskega inšpektorata.

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je v tem primeru uvedel dva postopka, enega vodi kmetijska inšpekcija, drugega gozdarska. Kmetijska inšpekcija je opravila nadzor na terenu in poizvedbo uradnih evidenc ter na podlagi tega odgovorni osebi subjekta poslala vabilo na zaslišanje. Po izvedbi zaslišanja se bo izdal ustrezen ukrep.
Gozdarska inšpekcija je primer obravnavala z nadzorom na terenu v tistem delu, ki je v naravi gozd. Na podlagi ugotovitev je bila izdana inšpekcijskemu zavezancu odločba o sanaciji pešpoti, ki je urejena na gozdni površini, v smislu, da se mora nivo terena vrniti v prvotno stanje. Inšpekcijski zavezanec se lahko zoper odločbo pritoži v petnajstih dneh od njene vročitve.

Odlok in zakon pravita :
Še vedno veljavni odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za gričevnati del Občine Lendava iz leta 2001 v 10. členu navaja, da ureditev vinogradov ali sadovnjakov v obliki teras ni dopustna. Ne glede na zgodovinski zemljiškoknjižni vpis, s katerim Kmetijsko gospodarstvo Lendava dokazuje, da je na tem hribu nekoč bil vinograd in sadovnjak, zakon o gozdovih v 2. členu navaja, da je gozd tudi zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo za kmetijske namene.

vir:vestnik.si

Jože Magyar, večinski lastnik Kmetijskega gospodarstva Lendava se je umaknil iz aktivnega upravljanja družbe, kljub temu družba še naprej posluje uspešno.
Kmetijsko gospodarstvo Lendava je lansko leto ustvarilo 2,9 milijona evrov bilančnega dobička. To je za 700 tisoč evrov več kot leta 2016. Podjetje je v zadnjih dveh letih ustvarilo skoraj za pol milijona več prihodkov iz prodaje kot leta 2015.