Podrobnosti
Kategorija: Novice

Kmalu bo urejeno novo prenočišče za mlade v Dolgi vasi.
V Lendavi se je sestal svet Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti. Svetnice in svetniki so se pod vodstvom predsednika sveta Ferenca Horvátha seznanili s projektom izgradnje sodobnega prenočišča za mlade v Dolgi vasi.

Pomurska madžarska narodna samoupravna skupnost je projekt začela izvajati že v letu 2021, ko je skupnost odkupila kompleks stavb nekdanje gostilne s prenočišči v Dolgi vasi.

Ta je bil z vidika ohranjanja kulturne dediščine in načrtovanega namena potreben izgradnje in obnove. Poleg nastanitve mladinskih skupin in drugih turistov bo namreč namenjen še bivanju dijakov, ki obiskujejo Dvojezično srednjo šolo Lendava ali v Lendavi in okolici opravljajo delovno prakso, pri tem pa prihajajo iz oddaljenih krajev.

Naložba je prilagojena potrebam lokalnih skupnosti na narodnostno mešanem območju, so povedali na seji sveta skupnosti.

Nova delovna mesta, možnost izobraževanje v domačem okolju
Z njo bodo ohranili nekatera delovna mesta in odprli nova, saj bodo po izgradnji in obnovi zaposlili najmanj 20 ljudi. Dijakom in študentom bodo ponudili možnosti izobraževanja in opravljanja prakse v domačem okolju. V kompleksu bodo lahko
izvajali praktično izobraževanje dijakov, ki se šolajo v programih za gostinstvo in turizem.

Tam bo tudi restavracija. Posledica vsega naštetega bo zmanjšanje izseljevanja z narodnostno mešanega območja, saj se bodo mladi izobraževali v domačem okolju, delavcem bo dana možnost zaposlitve v Pomurju.

Poleg tega želijo v Pomurski madžarski narodni samoupravni skupnosti z naložbo na področju razvoja mladinskega in drugega turizma na narodnostno mešanem območju v Pomurju povezati kulturno in gastronomsko dediščino s kmetijstvom, vinarstvom, družinskimi podjetji.

Posledično to ne pomeni samo rast pozitivnih gospodarskih kazalnikov in mladinskega ter drugega turizma, temveč tudi ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine Pomurja in pomurskih Madžarov, pravijo.

V bližini kmalu še sodoben konjeniški center
Celoten kompleks prenočišča za mlade bodo v Dolgi vasi sestavljali stavba z restavracijo, stavba s prenočišči ter notranji vrt za sprostitev in rekreacijo. Restavracija s teraso bo lahko sprejela 150 gostov. Na jedilniku bo hrana iz lokalno pridelanih sestavin. Na 900 kvadratnih metrih površin bodo še sobe za dijake na praksi in štiri dvoposteljne sobe za druge goste.

Stavba s prenočišči bo na 617 kvadratnih metrih štela 42 postelj v različnih sobah. Na razpolago bosta apartmaja s kuhinjo. V bližini bo kmalu zrasel sodobni konjeniški center. Postavljen bo prireditveni prostor.

Naložba je vredna 1.600.000 evrov. Denar zanjo je s podporo madžarske vlade prispeval sklad Gábor Bethlen. Zagotovljena so bila še dodatna sredstva v višini 143.000 evrov za začetek poslovanja.

vir. sobotainfo/pmsns

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ekipi Nafte 1903 se je pridružil nov igralec iz ukrajinske premier lige, so sporočili iz lendavskega kluba.
Oleksandr Safronov, 23-letni ukrajinski državljan, je zaradi nastalih vojnih razmer postal prosti igralec in ima možnost pridobitev certifikata po novi določbi UEFA. Tako se lahko registrira za lendavski klub.
Safronov je odraščal v podmladku Dnipra, v ukrajinski mladinski reprezentanci je nastopil 18-krat. Eno sezono je igral za estonsko ekipo FCI Levadia, nato pa je leta 2021 prestopil v ukrajinskega premier ligaša Desna, kjer je v letošnji sezoni igral na 16. tekmah.

pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

 Dvojezični občini ob madžarski meji Hodoš in Dobrovnik bosta od junija upravljali cestna turistična vlakca, ki bosta v uporabi tudi v občinah Šalovci, Moravske Toplice in Lendava. Lastnik vlakcev je sicer Pomurska madžarska samoupravna narodnostna skupnost, ki ju je kupila v okviru projekta, ki ga je podprla madžarska vlada.

Vlakec na Hodošu bo imel dva vagona in bo lahko naenkrat prepeljal 56 potnikov, vlakec v Dobrovniku pa bo v enem vagonu vozil 28 potnikov, so med tednom sporočili iz narodnostne skupnosti.

Namen projekta je povečanje turistične ponudbe na dvojezičnih območjih, so poudarili in dodali, da je naložba vredna 289.493 evrov, celoten projekt, v okviru katerega so kupili še kombinirano vozilo, pa 328.000 evrov.

vir: STA.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ob potoku Ledava v Lendavi so danes japonsko češnjo sakuro zasadili namestnik veleposlanika Japonske v Sloveniji Aoki Takashi, predsednik uprave Daihen Varstroj Matjaž Vnuk in župan Občine Lendava Janez Magyar.

Češnja, ki so jo zasadili, bo del drevoreda 69 japonskih češenj sakura v dolžini 690 metrov ob cesti, ki pelje mimo nogometnega igrišča. Pred tem sta v Mestni hiši Matjaž Vnuk in Janez Magyar podpisala Mamorandum o sodelovanju pri Projektu Sakura. Gre za projekt Veleposlaništva Japonske v Sloveniji. Drevored so posadili v spomin na olimpijske in paraolimpijske igre v Tokiu leta 2020 ter na trideseto obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo.

Namestnik japonskega veleposlanika v Sloveniji Aoki Takashi je povedal, da japonske češnje sakura v Sloveniji sadijo tam, kjer imajo dobro poslovno, kulturno ali kako drugo sodelovanja, kot je to tudi v Lendavi. Češnje sakura, ki so jih zasadili tudi v Lendavi, so eden znanih simbolov japonske, ki bodo krasile tudi to mesto.

Predsedniku uprave podjetja Daineh Varstroj Matjaž Vnuk je povedal, da je podjetje v Lendavi že 58 let, Daihen korporacija s podjetjem Varstroj sodeluje od leta 2006, od leta 2013 pa so njen stoodstotni lastniki. K Projektu Sakura so pristopili v skladu s poslanstvom korporacije, da sodelujejo z lokalno skupnostjo. Z njim še nadgrajujejo sodelovanja z občino Lendava.

Lendavski župan Janez Magyara je dodal, da so začeli načrtovati zasaditev drevoreda novembra lani v sodelovanju s podjetjem Daihen Varstroj. Podpis memoranduma o sodelovanju pri Projektu Sakura pomeni prizadevanje za krepitev sodelovanja na gospodarskem in drugih področjih. Japonska češnja sekura je medovita rastlina, ki jo v Lendavi sadijo v času pred dnevom medovitih rastlin, ki bo 26. marca. Vrednost projekta je 22 tisoč evrov, podjetje Daihen Varstroj pa je prispevalo sedem tisoč evrov.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Dolgi vasi so stekla gradbena dela za izgradnjo kolesarske steze na relaciji Dolga vas – Lendava – Trimlini, v sklopu projekta Kolesarska steza Lendava – Velika Polana – Črenšovci.

Steza je razdeljena na dva odseka, in sicer na odsek A, ki se začne v Dolgi vasi pri pokopališču, poteka po trasi nekdanje železnice in se zaključi v Slomškovem naselju, kjer se naveže na že zgrajeno kolesarsko in pešpot ob nekdanjem Kobiljskem potoku. Dolžina tega odseka je 1.650 metrov.

Odsek B se začne pri počivališču za kolesarje, nasproti trgovine Spar, kjer je zaključek obstoječe peš in kolesarske steze, poteka na levem bregu reke Ledave do mostu pri DOŠ 1, kjer prečka reko in nadaljuje po desnem bregu do naselja Trimlini. Dolžina odseka B je 2.275 m. Kolesarska steza je dvosmerna, širine 2,5 metra.

Vrednost investicije je 635.850,74 evra, projekt pa je sofinanciran s strani Ministrstva za infrastrukturo in EU kohezijskega sklada, v višini 414.904,10 evra. Občina Lendava se Vladi RS zahvaljuje za podporo pri projektu. Zaključek projekta je predviden konec leta 2022, so zapisali na strani občine.

vir:pomuirec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Občini Lendava si prizadevajo za ponovno uvedbo železniške povezave s hrvaškim Čakovcem. O tem so se na delovnem srečanju nedavno pogovarjali župan občine Lendava Janez Magyar, namestnik župana Medžimurske županije Josip Grivec in predsednik Hrvaškega kulturnega društva Pomurje ter Zveze hrvaških društev v Sloveniji Đanino Kutnjak.

Ker v Sloveniji že nekaj časa načrtujejo ureditev železniške povezave Beltinci - Lendava, na Hrvaškem pa nove hitre proge Čakovec - Zagreb, vidita strani možnost za ponovno oživitev železniške povezave med Čakovcem in Lendavo. Kot je po srečanju povedal Kutnjak, bodo preučili možnosti in pripravili projekt, za katerega bi želeli pridobiti tudi evropska sredstva.

V preteklosti je vlak med Čakovcem in Lendavo že vozil. Takrat je bil to turistični vlak, ki je dvakrat tedensko vozil med krajema. A je to pred leti zamrlo, je pojasnil Kutnjak.

Zaenkrat razmišljajo o ponovni vzpostavitvi turistične železniške povezave; vlak bi v sredo vozil iz Lendave na sejem v Čakovec, v petek pa iz Čakovca v Lendavo. Vozil bi tudi ob posebnih dogodkih in prireditvah v Čakovcu in Lendavi, kot so Porcijunkulovo, Bogračfest in Lendavska trgatev.

Na delovnem srečanju so govorili tudi o odkritju kipa Nikola VII. Zrinskega Čakovskega pri Hrvaškem kulturnem centru Zrinski v Lendavi. Spomenik so želeli postaviti že lani, ko so prenovili in razširili prostore kulturnega centra, a zaradi epidemije do tega ni prišlo. Predvidoma ga bodo odkrili maja letos.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pretekli teden so stekla gradbena dela pri Dvojezični srednji šoli Lendava, kjer Občina Lendava gradi športno rekreacijski park.

Občina Lendava je bila uspešna pri pridobivanju sofinancerskih sredstev za vzpostavitev športno rekreacijskega parka pri Dvojezični srednji šoli Lendava. Fundacija za šport jim je dodelila sredstva v višini 55.000,00 evrov, na razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa so pridobili še dodatnih 22.916,66 evrov.

V sklopu investicije v vrednosti 381.721,80 evrov bodo zgrajena 4 igrišča za odbojko na mivki, ki se bodo lahko uporabljala tudi za druge športe na mivki, 2 teniški igrišči in fitnes na prostem.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zveza kulturnih društev Lendava je organizirala dvodnevno velikonočno delavnico, na kateri so izdelovali izdelke v duhu najpomembnejšega krščanskega praznika.

Del izdelkov bodo razstavili na razstavi Pirhi, vino in velikonočni izdelki, ostali pa bodo krasili prostore domačij. Razstava bo prav tako kot je bila delavnica v prostorih Dvojke v Lendavi, kakor imenujejo zgradbo, v kateri imajo prostore, je povedala predsednica Zveze kulturnih društev Lendava Elvira Vaupotič Göncz. Tradicionalno velikonočno razstavo z naslovom Pirhi, vino in velikonočni izdelki bodo organizirali pred Veliko nočjo, med 11. in 15. aprilom. Delavnico izdelovanja piščančkov v tehniki kuiling (quilling) je vodila Marija Balažic iz Društva invalidov Lendava. Podlaga je stiropor okrogle oblike, nanj pa z posebno iglo pripenjajo narezane trakce iz kreppapirja. Drugi dan delavnice pa so izdelovali zajčke iz ličja. Vodila jo je Marija Marič iz Društva za razvoj podeželja Pomelaj. Ob teh bodo na razstavi na ogled še pirhi, vezenine in druga ročna dela.
Velikonočno delavnico so organizirali že štirinajsto leto. Vsako leto se udeleženci učijo s pomočjo mentorjev druge tehnike in izdelujejo drugačne izdelke, tako, da so se doslej naučili izdelovati že veliko različnih izdelkov, dodaja Elvira Vaupotič Göncz. Sodelujejo člani društev iz sedmih občin, iz katerih se društva povezujejo v Zvezo kulturnih društev Lendava, sodelujoči pa potem organizirajo delavnice izdelovanja takih izdelkov tudi v okviru njihovih društev. Za letos načrtujejo še druge delavnice, ki jih bodo zaključili z božično.

vir:vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V središču mesta postavili trimetrsko maketo vrtalnega stolpa

Sredi Lendave so pred kratkim postaviti trimetrsko maketo vrtalnega stolpa, ki je bila že leta 1950 poklonjena kolektivu Nafte Lendava.
Na Mlinski ulici 5 v Lendavi je na voljo za ogled restavrirana maketa vrtalnega stroja, ki je bila narejena pred 82 leti. To so 24. septembra 1950 poklonili podjetju Nafta Lendava ob prevzemu tega v upravljanje.

Podarili so jo študenti višje rudarske šole v Lendavi, ki so jo takrat izdelali v podjetju Nafta Strojna.

Maketa na nekdanjem mestu podjetja Nafta Strojna
Na mestu, kjer je nekoč stalo podjetje Nafta Strojna, so zdaj postavili restavrirano maketo vrtalnega stolpa.

Maketo so izdelali študenti nekdanje višje rudarske šole v Lendavi. Izdelana je bila prav na mestu, kjer stoji zdaj.

Podjetje Petrol Geo je tako kos zemljišča dalo v brezplačno uporabo za razstavo makete.

»Ta maketa je stala pred nekdanjo Naftino dvorano, se pravi ob nekdanjem kegljišču. Spomnimo, dvorana in kegljišče sta nekoč stala tam, kjer je sedaj trgovina Jager.

Nisem povsem prepričan, kdo je nekega dne stolp od tam odstranil in ga preselil pred jedilnico zdajšnjega podjetja Nafta Strojna,« pravi Ivan Koncut, podžupan Občine Lendava.
Kje se je stolp nahajal pred tem?
»Ta stolp sem tudi sam iskal zelo dolgo, saj sem vedel, da nekje zagotovo je. A da je tam pred jedilnico, mi je po naključju povedal prijatelj, ki je tam zaposlen.

Hitro smo stopili v kontakt z direktorjem podjetja. Že takrat sem imel idejo, da bi to morali postaviti nekje v Lendavi. Pogovori so tekli dlje časa, vmes pa je še prišla korona,« pojasnjuje Koncut.

Po pogajanjih so dosegli, da je maketa bila preseljena na lokacijo, kjer je sedaj.

radno odkritje
Po besedah Koncuta je bila maketa v dokaj slabem stanju in zarjavela. Direktor Nafta Strojna je pri tem obljubil, da bodo oni poskrbeli za restavriranje.

Za postavitev makete v tem delu mesta je bilo potrebno vložiti kar nekaj truda. Vse skupaj je dodatno oteževala še slaba epidemiološka situacija.

Maketo je dopolnila tudi informacijska tabla z dodatnimi informacijami. Napisi so v slovenskem, hrvaškem in madžarskem jeziku.

Uradno odkritje bo potekalo na dan rudarjev, in sicer 3. julija 2022.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Za pogon turbine ne bodo uporabljali vroče vode, ampak uparjen plin amonijak.

Po nizu sporočil o okolju prijazni električni energiji iz obnovljivih virov, ki jo bo ustvarjala prva povsem slovenska geotermalna elektrarna v Čentibi, je tik pred gradnjo prišla na dan še njena okolju manj prijazna in javnosti doslej zamolčana plat. Osnova za izkoriščanje geotermalne toplote namreč ne bo vroča voda iz globin, ampak bo toploto iz zemlje na površje prinašal za pogon turbine uparjen plin amonijak.

Na javnih predstavitvah projekta so vlagatelji govorili samo o uporabi uparjenega hladiva, torej o tekoči hladilni tekočini, ki se bo spuščala na dno vrtine. O tem, da gre za uporabo okolju nevarnega plina, ni bilo govora. V resnici pa je pilotni projekt zasnovan tako, da se bo energija v sistemu ustvarjala na osnovi kemičnega procesa. Ta se bo sprožil s segrevanjem in nato ohlajanjem plina v nekem zaprtem sistemu.

Patent gravitacijske toplotne cevi na področju izkoriščanja energije iz podtalja je bil izključno dan v uporabo Dravskim elektrarnam Maribor (DEM), torej družbi v skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE), partnerja pri izvedbi geotermične elektrarne pa sta še Petrol in Nafta Lendava. Pismo o nameri je konec januarja 2021 podpisala še Občina Lendava.


V sistemu 900 litrov amonijaka

DEM so kot nosilec projekta pred kratkim vložile na Upravno enoto Lendava vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev pilotne geotermične elektrarne. Kajti direktorat za okolje, ki deluje pri ministrstvu za okolje, je nosilcu projekta 29. novembra lani izdal sklep, da za omenjeni poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja, kar tudi pomeni, da je za izdajo gradbenega dovoljenja pristojna lokalna upravna enota.

V omenjenem sklepu je navedena tudi ugotovitev, da čeprav se bo za potrebe obratovanja pilotne geotermične elektrarne kot hladilna tekočina v zaprtem sistemu uporabljal amonijak, naprava ne pomeni tveganja za povzročitev večjih nesreč po predpisih, ki urejajo varstvo okolja. V obrazložitvi je še navedeno, da se bo amonijak uporabljal tako, da se bo v cevi uplinjal pri temperaturi 146 stopinj Celzija, temperatura amonijaka pri vstopu v turbino pa bo znašala največ 60 stopinj Celzija. V sistemu bo približno 900 litrov amonijaka, temperatura samovžiga amonijaka je 630 stopinj Celzija.

Kot je znano, bodo geotermično elektrarno postavili na obstoječi opuščeni plinski vrtini Pg-8 nedaleč od naselja Čentiba, njen najbližji objekt pa je lendavska čistilna naprava. Ta plinska vrtina je globoka 3000 metrov, vanjo pa se bo za potrebe delovanja geotermične elektrarne vstavila cev do globine tisoč metrov. Čeprav sistem ne bo črpal tople vode, kar tudi pomeni, da nosilcu projekta ne bo treba plačevati koncesije za njeno uporabo, bo vendar ustvarjal odvečno toploto, ki jo bodo spuščali v zrak. Ocenjena povprečna vrednost te toplote je 400 kW, s tem da bo odvisna od temperaturnih razmer.


Odvečna toplota v zrak

Vprašanje, zakaj bo v sistemu uporabljen za hladilno tekočino amonijak in ne katera druga tekočina, smo zastavili DEM in Darku Goričancu, enemu od inovatorjev gravitacijske toplotne cevi, ki so jo razvili in patentirali na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Prav tako smo vprašali, ali bo približno 900 litrov amonijaka za prenos toplote v zaprtem cevnem sistemu zadostovalo za učinkovito delovanje naprave ali pa se bo za doseganje boljše učinkovitosti količina povečevala. Prav tako nas je zanimalo, zakaj že sam pilotni projekt ne zajema rešitve za izkoriščanje odvečne toplotne energije, ki se bo zdaj spuščala v zrak in okolico.

Odgovore smo prejeli samo od DEM. Navajajo, da bo pilotna geotermična elektrarna moči 50 kW postavljena na suhi vrtini Pg-8, kjer se bo izrabljala toplota pregretih kamnin. Kot geotermalni fluid se bo uporabljal amonijak. Princip, ki se uporablja pri gradnji pilotne geotermične elektrarne, je pogojen z dano temperaturo in globino suhe vrtine. V tem projektu se v nasprotju z običajnim geotermičnim fluidom (geotermična voda) uporablja amonijak, ki omogoča izparevanje in kondenziranje že pri dosti nižjih temperaturah v primerjavi z vodo. »Maksimalna temperatura na dnu vrtine je 155 stopinj Celzija in ne omogoča uporabe vode kot geotermičnega fluida,« pojasnjujejo.

Uporaba patentirane geotermične gravitacijske toplotne cevi je torej popolnoma nov način proizvodnje električne energije. Posebnost je zaprt tokokrog geotermičnega fluida. Geotermična gravitacijska cev je s tehničnega vidika plinotesna vrtina, v katero se bosta vgradile dve vzporedni plinotesni cevi z manjšim in večjim premerom.

Skozi cev manjšega premera se bo s površja uvajal tekoči geotermični fluid, ki se zaradi gravitacije usmeri navzdol in se ob ustrezni regulaciji po prehodu vgrajenega pakerja in parne zapore z naraščanjem temperature z globino počasi uparja. Pregreta para geotermičnega fluida se vrača na površje po cevi večjega premera, kjer se izkorišča za proizvodnjo električne energije na Eulerjevi turbini. Po kondenzaciji pare na površini se geotermični fluid ponovno vodi v geotermično gravitacijsko cev dolžine tisoč metrov, kar tvori zaprt tokokrog.

»Elektrarna tako deluje brez plinskih emisij, ki nastanejo pri običajnih binarnih geotermalnih elektrarnah pri pretoku vodnega fluida, kjer je treba imeti poleg črpalne vrtine še reinjekcijsko,« so v odgovoru še zapisali pri DEM. Glede rešitve za izkoriščanja nastale odvečne toplote pa pravijo, da gre za pilotni projekt, s katerim želijo predvsem potrditi princip obratovanja elektrarne, nato pa se bodo posvetili še temu vprašanju.


Kakšno je tveganje za ljudi in okolje?

Amonijak je nevarna snov za okolje, živali in ljudi, je tudi vnetljiv, segrevanje pa lahko povzroči eksplozijo. Kljub temu je njegova uporaba zelo razširjena tako v industriji kot na splošno za različne namene. Morda je še najbolj poznana njegova uporaba v sistemih za hlajenje. Amonijak sam po sebi ni problematičen, če vemo, da je tehnologija za njegovo uporabo preverjena, pravijo poznavalci procesov, drugače pa je, kadar gre za nekaj nepreizkušenega.

Pomembno je torej, kako se bo v smislu dobre inženirske prakse projekt izpeljal. V danem primeru je dejstvo, da gre za nekaj še nepreizkušenega, za raziskovalno-aplikativni pilotni projekt oziroma njegovo prvo praktično izvedbo in uporabo v svetu sploh. Javnost o morebitnih tveganjih ni slišala nič, prav tako vključenih varovalk ni preveril postopek presoje vplivov na okolje.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Gledališki in koncertni dvorani Lendava je v torek, 8. marca 2022, potekal strokovni posvet »Nasilje v družini – izziv družbe ali posameznika«.
Strokovni posvet je pripravila Skupina za preprečevanje nasilja v družini za Pomurje, ki je organizirana pod okriljem Centra za socialno delo Pomurje in Policijske uprave Murska Sobota. Pri organizaciji pa se jim je pridružila Občina Lendava, ki je gostila posvet.

Strokovni posvet bi se pravzaprav moral odviti že lani, na mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami 25. novembra, a so ga zaradi epidemioloških razmer prestavili na današnji dan žena. Namen posveta pa je krepitev medsebojnega sodelovanja, zaradi vse bolj pereče problematike nasilja v družini.
Kljub desetletjem ozaveščanja je zavedanje o razširjenosti in posledicah nasilja nad ženskami še vedno preslabo slišano, napačne predstave pa so še vedno globoko zakoreninjene. Nasilje v družini lahko prekinemo samo na en način: Da začnemo o njem govoriti, so prepričani organizatorji.

Posveta se je udeležilo 186 udeležencev, ki so jih uvodoma nagovorili podžupan Občine Lendava Ivan Koncut, direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja, predstavnica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Simona Rajšp ter sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije mag. Darja Kuzmanič Korva.
Dogodek sta moderirala Saša Car, koordinatorica za preprečevanje nasilja v družini, CSD Pomurje ter Boris Rakuša, višji samostojni policijski inšpektor PU Murska Sobota, ki sta tudi predstavila sodelovanje CSD Pomurje in PU M. Sobota pri obravnavi nasilja v družini v pomurski regiji kot primer dobre prakse.

Na posvetu so spregovorili še Alojz Sladič, vodja Oddelka za splošno varnost in varnostno načrtovanje, asist. dr. Jasna Podreka iz Filozofske fakultete v Ljubljani, prof. dr. Katja Filipčič iz Pravne fakultete Ljubljana ter prof. dr. Branko Lobnikar, prodekan za raziskovalno dejavnost na Fakulteti za varnostne vede
V krajšem kulturnem programu sta nastopili dijakinji 2. letnika umtniške gimnazije v Ljutomeru.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi so tudi letos poskrbeli, da so koranti (kurenti) z obhodom po mestu preganjali zimo iz naših krajev.

Organizator dogodka je bila Mestna skupnost Lendava, ki je povabila korante iz kraja Sobetinci v občini Markovci na Ptujskem polju. Na nekaterih območjih v okolici Ptuja jim pravijo kurenti, na drugih pa koranti. Ti so najprej rajali v blokovskem naselju Tomšičeva ulica, potem pa še na šestih lokacijah po mestu in preganjanje zime zaključili na Kolodvorski ulici.

Pred pandemijo so, kot je povedal predsednik Mestne skupnosti Lendava Dušan Zver, organizirali pustovanje pred lendavskim kulturnim domom, lani in letos pa so zaradi pandemičnih razmer ob pustu pripravili le rajanje s koranti, ki so bili gosti pustovanja v Lendavi tudi prej. »Koranti so najbolj veseli, če jim dekle ali žena podari ruto, seveda pa so tudi zelo veseli, če so nagrajeni z velikim aplavzom. Upamo, da bomo naslednje leto lahko organizirali spet tako pester program ob pustovanju, kot smo ga pred pandemijo. Veseli smo, da se je na vsaki lokaciji kljub slabemu vremenu zbralo veliko ljudi.«

Kurent je bajeslovno bitje in pustni lik, ki ob tem da preganja zimo, odganja žalost in prinaša veselje ter plodnost žensk in zemlje. Leta 1917 je bil obhod kurentov vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, je povedal Dušan Zver.

vir vestnik.si