Pri nekaterih na severovzhodu Slovenije vzbujajo pomisleke, skeptiki pa svarijo celo pred projektom velike Madžarske.
Lendava – Zadnje slovensko mesto na vzhodu države postaja moderno mesto, ki se tudi z madžarskim kapitalom in čezmejnimi evropskimi programi razvija na področju turizma in kulture. Odločna madžarska vlada krepi madžarsko manjšino in investira tudi na slovenskem ozemlju. Prvi korak, ki je nakazoval večjo prisotnost madžarskega kapitala v to okolje, je bil narejen pred dvema letoma, ko so v Lendavi odprli generalni konzulat, ki skrbi predvsem za gospodarski razvoj regije.
V Lendavi letos napovedujejo desetodstotno turistično rast, lani so imeli rekordnih 140.000 nočitev. Paradni konj lendavskega turizma Terme Lendava, ki delujejo v okviru Save Turizma, prehajajo v madžarske roke. Za Terme Lendava se je po naših informacijah potegovalo sedem ponudnikov. Madžarski sklad Comitatus Alapítvány je Savi Turizmu ponudil devet milijonov evrov ali tri milijone več kot drugi najboljši ponudnik, ki je za terme ponudil šest milijonov.
Veliki igralec v malem mestu
Madžarski sklad, ki osvaja turizem v kraju z 11.000 prebivalci, deluje pod okriljem holdinga MNV. Ta je madžarska različica slovenskega državnega holdinga in upravlja državno premoženje, ki je vredno več kot 48 milijard evrov. Bruto domači proizvod Madžarske je lani znašal 120 milijard evrov, slovenski BDP pa skoraj 40 milijard evrov.
MNV je v stoodstotni lasti madžarske države, zato nekateri opozarjajo na invazijo Madžarov na Pomurje. Lendavski župan Anton Balažek nevarnosti za to ne vidi. »Tukaj lokalna skupnost ni neki igralec, vesel sem, da se stvari dogajajo, saj je najslabše, če ni nobene investicije in nobenega interesa. Mene ne moti lastniška struktura. Mislim, da nobenega ne bi smela motiti, če je vsebina prava in če je odnos korekten. Seveda pa se povzroča tudi neka paranoja. Verjetno lastniki vedo, kaj počenjajo,« meni Balažek.
Zakaj Sava Turizem prodaja?
Za prodajo Term Lendava, ki vključujejo 120 hotelskih sob, pet hotelskih bazenov, velnes, apartmajsko naselje s 84 sobami, kamp z 90 kampirnimi mesti in še nepozidano zemljišče, so se v Savi Turizmu odločili ob pripravi strateških smernic družbe za obdobje 2018–2022. Analiza razvojnih potencialov posameznih destinacij znotraj Save Turizem je pokazala, da so Terme Lendava in Terme Banovci primerna za prodajo, so nam sporočili iz Save Turizma. V nasprotju s Termami Lendava, za katere je bilo veliko povpraševanja, so za Terme Banovci dobili le eno ponudbo za okoli 3,5 milijona evrov.
Prodaja Term Lendava je v sklepni fazi, Term Banovci pa v začetni, pojasnjujejo v Savi Turizem, kjer poslov do realizacije sicer ne želijo komentirati. Kupnino namerava Sava Turizem nameniti za obnovo in vlaganje v preostale destinacije.
Madžarske naložbe v slovenski nogomet
Madžari se bodo po naših informacijah osredotočili predvsem na športni turizem. Iz sosednje države že prihaja pokrovitelj nogometnega kluba, v bližini term pa bodo v prihodnjih mesecih gradili nogometno akademijo. Madžarska vlada je lendavskemu drugoligašu Nafti namreč namenila dobrih šest milijonov evrov za gradnjo sodobne nogometne akademije.
Že od leta 1996 je na slovenskem trgu navzoča madžarska naftna družba MOL, ki je lani ustvarila 272 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Konec leta 2016 je madžarska vlada nakazala dva milijona evrov Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti.
Sredstva so bila zaradi lažje izvedljivosti projekta ter zagotavljanja strokovnosti na športnem področju prenakazana na posebni račun nogometnega kluba Nafta 1903. Pozneje se je izkazalo, da je dva milijona evrov premalo za celotno investicijo, zato je madžarska vlada nakazala še dodatne štiri milijone evrov. Od teh naj bi bilo okoli 3,3 milijona evrov namenjenih gradnji dijaškega doma in trem pomožnim igriščem, preostala sredstva pa bodo porabljena za normalno delovanje.
Prijatelji Viktorja Orbána segajo čez državne meje
»Igrišča z umetno travo, naravno travo, ogrevana igrišča, vse to se bo pri nas zgodilo v prihodnjih mesecih, in to seveda daje nove priložnosti,« pojasnjuje lendavski župan Balažek. Madžarska vlada v zadnjem času veliko sredstev vlaga v nogomet tako znotraj kot zunaj meja svoje države. Lendava ni osamljen primer, podobno je tudi v NK Osijek, kjer je večinski lastnik kluba Lőrinc Mészáros, po nekaterih podatkih peti najbogatejši Madžar, prijatelj premiera Viktorja Orbána in član njegove stranke Fidesz. Tudi Gábor Végh, predsednik lendavske Nafte 1903, je menda Orbánov prijatelj.
Végh in Mészáros imata poleg nogometa še eno skupno točko – gradbeništvo. Predsednik Nafte in lastnik podjetja Pharos 95 spada med gradbince, ki jim je bilo v okviru vladnega programa v preteklih letih zagotovljenih več poslov. Omeniti je treba, da želi Madžarska do leta 2020 zgraditi kar 32 nogometnih stadionov, vrednost celotnega vladnega programa pa znaša 686 milijonov evrov.
Sklad, ki vlaga v Lendavi, je del madžarskega holdinga MNV.
MNV upravlja premoženje Madžarske, vredno več kot 48 milijard evrov.
Madžari vlagajo v nogomet doma, v Sloveniji in na Hrvaškem.
Območjem z madžarsko manjšino so lani namenili 1,5 milijona evrov.
Tako Nafta kot Osijek, torej kluba zunaj meja Madžarske, sta od madžarske vlade prejela podobno vsoto denarja. Osijek je dobil 6,6 milijona evrov, Nafta pa okoli dvesto tisočakov manj.
Sodobna nogometna akademija – celoten kompleks z nastanitvijo in sodobnim vadbenim centrom, tri igrišča z umetno travo, manjša tribuna, igrišče za odbojko ter igrišče z mivko – v Lendavi pa bo predvidoma dograjena konec leta 2019.
Nepovratna sredstva
Madžarska vlada pa ne pomaga le Lendavi, ampak celotnemu dvojezičnemu območju. Tako je za financiranje madžarske narodne skupnosti ob meji ustanovila poseben sklad za razvoj naložb in novih delovnih mest, s čimer želi hkrati ohranjati navezanost manjšine na madžarski jezik in kulturo. Da bi lahko izvedli razpisne pogoje, je bil ustanovljen tudi zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti.
Za upravičena področja, natančneje dvojezične občine Hodoš, Šalovci, Moravske Toplice, Dobrovnik in Lendava, so naši sosedje samo lani namenili 1,5 milijona evrov razpisnih sredstev, s katerimi naj bi se napajali turistični, gospodarski in kmetijski projekti. Gre za nepovratna sredstva v višini do 20.000 evrov za posameznika, pri čemer mora prosilec zagotoviti četrtino lastnega deleža in plačati DDV. Do razpisanih sredstev so bile upravičene na dvojezičnem območju živeče fizične osebe in podjetja s sedežem na tem področju, pogoj pa je bilo znanje madžarskega jezika ali pripadnost manjšinskemu prebivalstvu, pri podjetjih pa 50-odstotno lastništvo ali zaposlovanje.
Brez pretirane birokracije
Zanimanje za projekt je bilo veliko, verjetno tudi zaradi zelo preproste prijave na razpis. Zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti je za prijavitelje namreč organiziral tudi skupinske termine za pomoč pri prijavi. Prijava je potekala po spletu, pred odobritvijo sredstev pa so odgovorni prišli na ogled. Prijavitelji take prakse pri slovenskih razpisih niso vajeni.
»Treba je bilo izpolniti le štiri strani prijavnega obrazca, ki pa je bil zelo enostaven, potrebna je samo dobra poslovna ideja,« je pojasnil Emil Laslo, lastnik gostilne Pri Lujzi v Dobrovniku, ki se je dvakrat prijavil na razpis in bil obakrat uspešen. Laslo si je z razpisnimi sredstvi temeljito prenovil svoj gostinski lokal, ki se je manj kot pet kilometrov od madžarske meje ob regionalni cesti med Mursko Soboto in Lendavo. V prvem krogu so od madžarske vlade prejeli 20.000 evrov in v drugem 15.000 evrov. S tem so kupili novo opremo za kuhinjo, na razpis pa se bodo poskusili prijaviti tudi tretjič.
Ferenc Horváth, predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec madžarske narodne skupnosti pravi, da so za pomursko regijo vse naložbe dobrodošle, »ne glede na to, kakšnega izvora so, v tem primeru pa gre v celoti za denar iz madžarskega proračuna in izvor sredstev ni vprašljiv«. Razpis naj bi bil ponovno odprt že v prihodnjih mesecih, ko bo madžarska vlada spet delila denar upravičencem.
VIR: delo.si
