Podrobnosti
Kategorija: Novice

Župan Občine Lendava Janez Magyar in Matjaž Hozjan, direktor podjetja Legartis d.o.o., sta včeraj v prostorih mestne hiše podpisala pogodbo za razširitev industrijsko poslovne cone v Lendavi.

Namen investicije je razširiti in posodobiti obstoječo industrijsko in poslovno cono v Lendavi s ciljem vzpodbuditi ekonomsko aktivnost mikro, malih in srednje velikih podjetij, z namenom da le-ta ustvarijo nova delovna mesta s povečano dodano vrednostjo in konkurenčnostjo.

Predmet pogodbe je razširitev Industrijsko poslovne cone v Lendavi. Obsega izgradnjo ceste s hodnikom za pešce (v dolžini 232 m), meteorne kanalizacije (v dolžini 214 m), fekalne kanalizacije (v dolžini 141 m), vodovoda (v dolžini 222 m) in javne razsvetljave (v dolžini 230 m, 11 svetilk). Pogodbena vrednost del znaša 238.239,80 evra z DDV.

Direktor Legartisa je povedal: »Veseli me, da smo bili uspešni na razpisu. Verjamem, da bo investicija občini prinesla nova delovna mesta, še več investicij in s tem tudi več dela za okoliška podjetja«. Uvedba v delo bo naslednji teden, z deli pa se bo pričelo po velikonočnem prazniku.

Župan Magyar je izpostavil: »V industrijski coni imamo odlična podjetja, tudi zlato gazelo, ki skupaj zaposlujejo kar 1400 ljudi; določena pa izkazujejo potrebe po širitvi proizvodnih kapacitet. Poslovno industrijska cona je zanimiva tudi za tuje vlagatelje. Občina Lendava izstopa na področju gospodarske aktivnosti in življenjskega standarda, saj se uvršča med zgornjih 10% občin v Sloveniji, kar sta dva pomembna pokazatelja, da smo pri zagotavljanju pogojev podjetjem na pravi poti«.

Projekt je podprt s sofinanciranjem s sredstvi Evropske unije v višini 75% ter 25% upravičenih stroškov s strani Republike Slovenije, ki skupno znašajo 257.400,00 EUR. Celotni projekt pa je vreden skoraj 320 tisoč evrov.

Vir: lendava.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ministrstvi za kulturo in javno upravo sta občino Lendava opozorili, da nameravano združevanje občinskih zavodov – Galerije-Muzeja Lendava in Knjižnice-Kulturnega centra (KKC) – z Zavodom za turizem in razvoj ni zakonito, ker gre za nesorodne dejavnosti.

Občina si namreč želi vse zavode združiti v en sam zavod.

Lendavska občinska uprava je pripravila osnutek odloka o ustanovitvi novega zavoda, ki bi – z namenom racionalizacije – združil vse navedene. Novi zavod bi tako poleg kulture skrbel še za dejavnosti turizma, razvoja, športa in mladih, za kar zdaj skrbi Zavod za turizem in razvoj Lendava.

Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da zakon o zavodih izrecno določa, da lahko zavod opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je ustanovljen. "Nekoliko poenostavljeno to pomeni, da se lahko zavodu, ki je ustanovljen za dejavnosti knjižničarstva in muzejev, pripoji samo tak zavod, ki bi opravljal knjižničarski ali muzejski sorodno dejavnosti, lahko pa tudi gospodarska dejavnost, vendar mora biti tudi ta namenjena izvajanju knjižničarske dejavnosti. Zato zavodi s področja dejavnosti turizma, športa in mladih niso tisti zavodi, ki bi lahko služili opravljanju dejavnosti KKC-ja, niti to ne velja obratno," so zapisali na ministrstvu.

V primeru združitve bi bilo ogroženo državno financiranje
Tudi na ministrstvu za kulturo so bili v odgovoru soboškemu Vestniku jasni: "V zvezi z nameravano združitvijo pojasnjujemo, da združevanje knjižnične dejavnosti splošne knjižnice z drugovrstnimi dejavnostmi v okviru enega pravnega subjekta, skladno z določbami zakona o knjižničarstvu, ni mogoče. V primeru drugačne odločitve opozarjamo na morebitne negativne posledice z vidika državnega sofinanciranja na podlagi zakona o knjižničarstvu, to je sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in sofinanciranje programa splošne knjižnice za avtohtono narodno skupnost."

Za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in za dejavnost za potrebe madžarske narodne skupnosti je bilo lani KKC-ju odobreno slabih 51 tisoč evrov, ministrstvo za kulturo pa jim letno prispeva okoli 80 tisoč evrov, pravi direktor KKC-ja Albert Halasz. Zaplet je po njegovih besedah nastal, ker ga je želela, tako kot tudi predsednico sveta, občinska uprava zamenjati, ko jim to ni uspelo, pa so se odločili ustanoviti enoten zavod z novim direktorjem.
alerija-Muzej Lendava bi, kot pravi direktor Dubravko Baumgartner, z izgubo samostojnosti lahko izgubila status pooblaščenega muzeja, za to bo letos dobila 35 tisoč evrov, poleg tega se ne bi mogli prijavljati na razpise ministrstva za kulturo ter druge občinske in državne razpise v Sloveniji in na Madžarskem, kar jim letno prinese od 30 do 40 tisoč evrov.

Občina naj bi zavode združila, ker meni, da sami nimajo omembe vrednih prihodkov iz drugih virov. Omenjena direktorja to zanikata in opozarjata, da so na občini gledali le delne podatke o prihodkih, saj denimo knjižnica pri letnem finančnem in programskem načrtu v skladu s pravili ne prikazuje sredstev, ki jih pridobi na razpisih.

Na občini pravijo, da so dejavnosti za združevanje zavodov začeli že v prejšnjem mandatu. Na podlagi podatkov iz lanskega decembra, po katerih naj bi kljub razpršenosti zavodov črpanje sredstev iz javnih razpisov ostalo na relativno nizki ravni, z izjemo zavodov, ki se v okviru svoje osnovne dejavnosti ukvarjajo s prijavo projektov, pa so začeli aktivnosti za združevanje, s čimer naj bi se skupni prihodki zavodov po njihovi presoji povečali.

vir: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Ribiški družini Lendava so veseli in ponosni, da se v njihove vrste vključujejo tudi mladi ribiški upi.
Eden izmed mladih ribiških nadebudnežev je Jasmin Krampač doma iz Hotize pri Lendavi, ki hodi po stopinjah hotiških ribičev. Dijak lendavske srednje šole je dve leti član Ribiške družine Lendava, minulo soboto pa mu je uspel velik ulov.

V gramoznici Belovič pri Petišovcih je namreč ujel krapa, kateremu je tehtnica pokazala kar 19,8 kilogramov.

Kot nam je zaupal, bo tudi letos v času ribolova lovil ribe v gramoznici v Petišovcih in v bližnjih gramoznicah, večkrat pa se tudi poda na ribolov v gramoznice v Medžimurje v sosednjo Hrvaško.

vir. sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V zaostali tekmi osmine finala pokala Pivovarna Union je Nafta v Lendavi premagala ravenski Fužinar s 3 : 2, čeprav je zaostajala že z 0 : 2.

Nafta 1903 - Fužinar Vzajemci 3 : 2 (2 : 2)

Športni park Lendava, sodnik: Dejan Balažič (Ljubljana).

Strelci: 0 : 1 Koritnik (4), 0 : 2 Potokar (24), 1 : 2 Bizjak (33), 2 : 2 Oštrek (35), 3 : 2 Szabo (65).

Lendavska Nafta se je po dvoboju s Fužinarjem, ki so ga okrepili trije igralci Celja, neuradno pa ga kot trener vodi nekdanji reprezentant Robert Koren, uvrstila v četrtfinale slovenskega pokala (pokal Pivovarna Union), čeprav na začetku tekme še ni kazalo tako. V prvem polčasu so padli kar štirje zadetki, vsi pa so bili plod individualnih akcij. Čeprav so Lendavčani začeli podjetno, so že v 4. minuti doživeli hladen tuš. Gašper Koritnik je preigral domačega branilca in zadel s strelom po tleh - 0 : 1.

Po tem zadetku je bila igra gostiteljev brez repa in glave, Fužinar pa je igral odločno in natančno. To se mu je obrestovalo v 24. minuti, ko je po levi strani prodrl kapetan Matjaž Potokar, v slalomu preigral celotno obrambo domačih in zadel z desnico - 0 : 2.

Kmalu zatem je imel priložnost za tretji zadetek še Edi Horvat in vprašanje je, kaj bi se zgodilo z Nafto, če bi mu uspelo zatresti mrežo. A je tokrat njegov strel po tleh ubranil vratar Florijan Raduha.
Prelomni trenutek se je zgodil v 33. minuti, ko je na levi strani branilca gostov preigral kapetan gostiteljev Jaka Bizjak in zadel z roba kazenskega prostora - 1 : 2. Nafta je tako hitro ujela priključek. Že dve minuti pozneje je sledila najlepša akcija na tekmi, v kateri je Stjepan Oštrek z žogo pretekel veliko metrov in ob tem preigral nekaj nasprotnikovih igralcev, nato pa z daljave neubranljivo zadel z desnico - 2 : 2.

Po izenačenju je bila Nafta boljši nasprotnik. Drugi polčas ni bil tako razburljiv kot prvi, Fužinarju pa ni uspevalo več ničesar. Lendavčani so do zmage prišli v 65. minuti po veliki napaki vratarja gostov Aneja Mrežarja. Po dolgi podaji Oštreka je Mrežar povsem po nepotrebnem stekel iz svojih vrat in ob tem zgrešil žogo, to pa je kaznoval Bence Szabo, ki je z roba kazenskega prostora zabil žogo v nebranjeno mrežo.

Po tem zadetku je Nafta v glavnem nadzorovala igro, Fužinar pa je imel le dve priložnosti. Iz prostega strela z velike daljave je odlično sprožil Potokar, Raduha pa je s parado izbil žogo v kot. Tik pred koncem rednega dela je po tleh streljal še Matevž Turkuš, vendar je žoga švignila mimo desne vratnice.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina načrtuje obnovo in rekonstrukcijo lendavskega gradu. Za projekt je že izdelana projektna dokumentacija in pridobljeno kulturnovarstveno soglasje, čakajo pa še na pridobitev sofinancerskih sredstev Ministrstva za kulturo.

Lokacija lendavskega gradu z okolico se je v preteklosti obnavljala predvsem parcialno, brez večjih posegov v samo zgradbo, še manj v okolico in obzidje, večina sanacijskih projektov pa ni bilo dokončanih, so zapisali na Občini Lendava.

Z načrtovanim projektom obnove in rekonstrukcije lendavskega gradu, za katerega je izdelana projektna dokumentacija, je Občina Lendava pristopila k potrebni obnovi in sanaciji, projekt pa prijavila na spomeniško-varstveni projektni razpis Ministrstva za kulturo, da bi pridobila sofinancerska sredstva za obnovo.

Načrtovana obnova obsega sanacijo jugovzhodnega stolpa in izgradnjo razgledne ploščadi z zidovi nad kletjo tega stolpa, obnovo grajskega obzidja na vzhodni in južni strani s sanacijo in dozidavo obzidja, sanacijo dostopnih poti do gradu, meteorne kanalizacije in izvedbo drenaže ter zamenjavo in ureditev odvodnjavanja meteornih vod s strehe.

Občina je za predvidena dela že pridobila potrebno kulturnovarstveno soglasje, k izvedbi investicije, vredne nekaj manj kot 500 tisoč evrov, pa bo pristopila, če bo pridobila sofinancerska sredstva ministrstva, so še zapisali.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina si je za letošnje leto zastavila ambiciozen cilj, za prvi maj bi skuhali 3000 porcij bograča in se tako tudi uvrstili v Guinnessovo knjigo rekordov.

Svetovna prestolnica bograča je lani zaradi epidemioloških razmer žal bila primorana odpovedati tradicionalni Bogračfest, največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji, so pa zato pripravili Dan bograča in se tako poklonili tej priljubljeni prekmurski jedi.

Ne ena, dve prireditvi z bogračem
Letos seveda upajo, da bodo epidemiološke razmere omogočale ponovno vrnitev tradicionalnega festivala v polni različici, obenem pa so si zadali še veliko ambicioznejši izziv.

"Svetovna prestolnica bograča ne moremo biti brez tega, da imamo tudi največji bograč. Ne samo, da se bo kuhalo tudi tekmovalni bograč, naša želja je tudi, da bi v letošnjem letu, ko je Slovenija tudi evropska regija gastronomije, skuhali 3000 porcij bograča, kar bi pomenilo, da imamo Guinessov rekord," razkriva želje župan Janez Magyar.

Največji bograč kot otvoritev druženja
V načrtih je tako, da bi v okviru praznovanje prvega maja priredili večjo prireditev in kot pravi župan na nek način otvorili ponovno dovoljeno druženje ter zbiranje ljudi. Organizacija prireditve bo seveda pogojena z aktualno epidemiološko situacijo, zato se bo odvila takrat, ko bo to le mogoče. Če ne za prvi maj, pa v juniju ali juliju.

"Ne glede na to, aktivnosti so že stekle in našim javnim zavodom sem dal nalogo, da se združijo in organizacijsko pripravijo. Mi kot občina bomo skušali v projekt vključiti krajevne skupnosti in turistična ter kulturna društva, ki delujejo na našem območju, da bi pomagali pri izvedbi," pravi Magyar, ki dodaja da se pogovarjajo o dveh možnih prizoriščih.

Prva varianta je v središču Lendave, kjer je tudi tradicionalni Bogračfest, toda kot poudarja župan kuhanje največjega bograča ne bo posegalo v ta tekmovalni festival, ki je na sporedu v avgustu. Kot druga možna lokacija, pa je v igri prizorišče v Petišovcih, kjer so v preteklosti v parku pod hrasti organizirali tombole.

Promovirali bodo gostince s tradicionalnimi jedmi
V okviru projekta evropske gastronomske regije pa v Lendavi pripravljajo tudi druge aktivnosti, med drugim želijo lokalne gostince pozvati, da bi v svoje jedilnike vključili tradicionalne jedi, tako Magyar, ki so jih nekoč kuhali naši starši in stari starši.

"Želja je, da bi te jedi naši gostinci dali v svoje jedilnike in s tem še povečali dodano vrednost svoje dejavnosti. Mi kot občina se zavezujemo, in na ta način tudi ponujamo roko gostincem, ki so prizadeti zaradi epidemije, da bi jih intenzivno promovirali v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru, saj jim direktne finančne pomoči žal ne moremo dati," še pravi lendavski župan.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V četrtek, 11. marca 2021 so uradno razglasili rezultate evropskega prevajalskega tekmovanja Juvenes Translatores. Novega zmagovalca je po videokonferenci razglasil lanski zmagovalec Domen Medvešek, dijak Škofijske gimnazije Vipava. Najboljša slovenska prevajalka je postala Patrizia Pahor, dijakinja 3. a-razreda, saj je po mnenju strokovne ocenjevalne komisije bil njen prevod »najbolj točen, berljiv in ustvarjalen.«

Osrednja prireditev in spletna podelitev nagrad bo 2. julija 2021.

Patrizia bo uradna zmagovalka vse do objave uradnih rezultatov tekmovanja v naslednjem letu.

Čestitamo!

vir:dssl.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Kulturno ministrstvo opozarja na posledice nameravane poteze občine, ministrstvo za javno upravo pa tudi na kršitve zakonov

Občina Lendava, ki se je potegovala za naslov evropske prestolnice kulture 2025 in se zaradi zavrnitve celo pritožila na Evropsko komisijo zaradi domnevnih nepravilnosti v postopku, ruši samostojnost dveh zavodov, ki sta stebra lendavske kulture. To sta Galerija - Muzej Lendava (GML) in Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKCL). Občinska uprava je namreč pripravila osnutek odloka o ustanovitvi novega zavoda, ki bi skrbel ob kulturi še za turizem, razvoj, šport in mlade. Na ta heterogeni zavod s tako različnimi dejavnostmi želi prenesti še dejavnosti, ki jih izvaja Zavod za turizem in razvoj (ZTR) Lendava.

Najgloblji razdor doslej
Namera o združevanju zavodov je sprožila v mandatu zdajšnje lokalne oblasti najgloblji razdor v občini doslej. Ta ni ostal le na ravni političnega odločanja, ampak je načel odnose med občinsko upravo in vodstvi zavodov, ki jih hoče občina spraviti pod skupno streho, ter strokovno in ustvarjalno srenjo. O tem priča razplamtela komunikacija, ki se je namesto za okroglo mizo pred časom začela odvijati v nekaterih lokalnih medijih, s svojimi izjavami in pojasnjevanjem namere o združevanju pa jo je sprožil župan Janez Magyar. Na naša vprašanja, ki so sledila njegovim izjavam, je odgovoril, da predmetna zadeva ni tako daleč, da bi lahko dal natančne informacije.

In kaj smo ga vprašali? Ključni vprašanji sta bili, ali je bila za projekt združevanja opravljena analiza delovanja teh zavodov in kdo jo je izvedel oziroma ali je bila dana utemeljitev za združevanje. Prav tako smo vprašali, ali si je Občina Lendava pridobila mnenje pristojnih ministrstev in na kateri seji bo predvidoma občinski svet razpravljal o osnutku odloka, ki predvideva združevanje. Župana smo še vprašali, kako komentira kritike združevanja zavodov, češ da gre za politični projekt z namenom doseči koncentracijo odločanja s samo enim vodstvom – direktorjem – in enim svetom zavoda.

Halasz: Županove izjave žaljive in neresnične
V pregretem ozračju je občinska uprava pred časom nekaterim medijem sporočila, da je osnutek odloka pripravljen, nadaljnje aktivnosti pa bodo odvisne od mnenj pristojnih institucij. Občina je res ustanoviteljica javnih zavodov in ima tako ustanoviteljske pravice kot tudi dolžnosti, toda argument za njihovo združevanje, da sami ne ustvarjajo oziroma ne pridobivajo omembe vrednih prihodkov iz drugih virov, se je izkazal kot neverodostojen. Z njim pa tudi župan Magyar, ki je namero združitve utemeljeval predvsem z racionalizacijo poslovanja. Albert Halasz, direktor KKCL, je njegove izjave že označil za žaljive in neresnične. Pojasnilo občinske uprave, da je župan navajal samo podatke o prihodkih, ki jih je občini sporočil KKCL sam, je Halasz zavrnil. Poudaril je, da mora knjižnica pri pripravi letnega finančnega in programskega načrta spoštovati pravila, torej da pri tem ne zajema sredstev, ki jih zavod pridobi na razpisih.

Ostali bi brez možnosti prijav na razpise
Na ministrstvu za kulturo pravijo, da jih lendavska občina z namero združevanja zavodov ni seznanila, prav tako ni uradno zaprosila za mnenje. S tem sta jih seznanila direktorja KKCL in GML Albert Halasz in Dubravko Baumgartner. »V zvezi z nameravano združitvijo pojasnjujemo, da združevanje knjižnične dejavnosti splošne knjižnice z drugovrstnimi dejavnostmi v okviru enega pravnega subjekta, skladno z določbami zakona o knjižničarstvu, ni mogoče. V primeru drugačne odločitve opozarjamo na morebitne negativne posledice z vidika državnega sofinanciranja na podlagi zakona o knjižničarstvu, to je sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in sofinanciranje programa splošne knjižnice za avtohtono narodno skupnost,« so za naš časopis pojasnili pri kulturnem ministrstvu.
Za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in za knjižnično dejavnost za potrebe madžarske narodne skupnosti so bila KKCL v letu 2020 odobrena namenska sredstva v višini 50.760 evrov. Sredstva, prejeta od ministrstva za kulturo, pa na letni ravni znašajo okoli 80 tisoč evrov, pove Halasz, kar po njegovem mnenju ni zanemarljiv prihodek. »Z izgubo samostojnosti bi GML izgubila status pooblaščenega muzeja, kar pomeni izgubo 20 do 40 tisoč evrov letno, onemogočene bi bile še prijave na razpise ministrstva za kulturo,« pa poudarja Baumgartner. Zaradi izgubljenega statusa samostojnega pravnega subjekta bi GML ostala tudi brez možnosti prijav na nekatere razpise v Sloveniji in na Madžarskem in s tem izgubila še 30 do 50 tisoč evrov na leto.

Vodstvo GML je svoje pomisleke glede združevanja predstavilo najprej decembra lani na sestanku, ki ga je organizirala občina z vsemi direktorji zavodov, za katere predvidevajo združevanje. Položaj so zaposleni županu pojasnili tudi kasneje na sestanku na lendavskem gradu. Prošnjo, da GML ostane samostojni zavod, so utemeljili s petimi strokovnimi argumenti, med drugim so navedli število obiskovalcev in ugled ter prepoznavnost GML, kar jo postavlja ob bok največjim tovrstnim ustanovam v državi.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V letošnjem letu namerava Občina Lendava zgraditi prizidek k objektu Dvojezične osnovne šole I Lendava, saj zaradi povečanega vpisa v zadnjih letih v obstoječih prostorih ne morejo zagotavljati optimalnih pogojev za njihovo delo.
Aktivnosti projekta so se pričele že v letu 2020 s pripravo projektne dokumentacije, prejšnji teden je bila oddana vloga za sofinancerska sredstva iz razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, včeraj pa so na lendavski občini objavili tudi odločitev o izboru iz vajalca del.

V primeru, da bo občina pridobila nekaj več kot milijon evrov sofinancerskih sredstev ministrstva, bo prizidek zgrajen še v letošnjem letu, predvidoma v mesecu oktobru.

Z investicijo, ocenjeno na nekaj več kot 1,5 milijona evrov, bi Dvojezična osnovna šola I Lendava pridobila dobrih 800 kvadratnih metrov tlorisne površine. V prizidku sta načrtovani dvorani oziroma predavalnici za 80 in 40 oseb, štiri učilnice in štirje kabineti.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Stolp Vinarium je v preteklosti v Lendavo pripeljal precej turistov, zdaj pa bo svojo ponudbo še nadgradil.

Ciljajo na mlajšo populacijo
Že lansko leto je župan Janez Magyar napovedal, da bo do Vinariuma potekal tudi zipline, in sicer iz smeri "Bukeš" brega in do neposredne bližine stolpa Vinarium.

"Lokacijo stolpa razvijamo z dodatno ponudbo v neposredni bližini, ki bo bolj pisana na kožo mlajši ciljni skupini, predvsem tistim, ki si želijo adrenalinskih doživetij – v naslednjem letu je namreč v načrtu postavitev ziplina, v dolžini okoli 500 metrov," je takrat povedal Magyar.

Z občine so v teh dneh sporočili, da so pridobili gradbeno dovoljenje za nekaj več kot 500 metrov dolg zipline z dvema jeklenicama. Začetno točko predstavlja lesen štartni stolp, ki bo v neposredni bližini Piramide v Lendavskih goricah, končna točka pa bo v bližini razglednega stolpa.

Ocenjena vrednost projekta je okrog 260 tisoč evrov, občina Lendava pa računa na sofinancerska sredstva v višini okrog 160 tisoč evrov iz razpisa LAS.

Turiste želijo dalj časa zadržati pri njih
Da bo ta novost še kako pomembna za njihovo okolje, nam je potrdil tudi župan.

"Vsekakor gre za stvar, ki bo pomenila veliko pridobitev. V Lendavskih goricah imamo ogromen potencial in poskrbeti moramo za dodatne aktivnosti, ki bodo poskrbele, da bodo turisti dalj časa ostali pri nas. Vedno več ljudi se pridružuje tudi našemu razpršenemu hotelu. Z ziplinom in gondolo želimo doseči multiplikativni učinek in verjamem, da nam bo to uspelo," nam je povedal Janez Magyar.

Ta ob tem dodaja, da bodo veseli, če jim bo projekt uspelo speljati do konca leta.

vir sobotainfo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavska občina je tamkajšnjemu klubu študentov v uporabo predala prostore na Kranjčevi ulici 4.

Klub bo odslej deloval na novi lokaciji, prej pa so imeli sedež na Mlinski ulici. Najemno pogodbo sta podpisala predsednik študentskega kluba Aaron Krajačič in lendavski župan Janez Magyar. Na občini pravijo, da je Klub študentov Lendava svoje poslanstvo uspešno opravljal že v preteklosti, tudi sedaj pa je v domačem okolju močan dejavnik mladinske populacije, ker pomembno prispeva k izobraževalnemu in družabnemu življenju. V sklopu kluba deluje tudi dijaška sekcija, vsi skupaj pa si želijo ustvarjati različne aktivnosti, ugodnosti za člane ter zastopati stališča mladih.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Del več kot 10.000 km dolge poti po nekoč razdeljenih območjih
Po treh letih in pol sta Slovenija in Madžarska končali vzpostavitev mreže povezanih kolesarskih poti na obmejnem območju, ki poteka ob vzdolž nekdanje železne zavese, ki je skoraj pol stoletja razdvajala Evropo na Vzhod in Zahod.

Ko bo kolesarska trasa popolnoma končana v vseh državah, bo v celotni dolžini več kot 10.000 kilometrov povezovala 20 držav od Barentsovega do Črnega morja vzdolž meje med nekdanjim socialističnim in kapitalističnim blokom.

Mreža kolesarskih poti ob meji med Slovenijo in Madžarsko je dolga nekaj več kot 344 kilometrov.

Za skupno kolesarsko turistično pot na obmejnem območju so pridobili evropska sredstva, projekt pa je bil vreden skoraj 2,3 milijona evrov.

Kupili kolesa, uredili počivališča
Kot pravijo partnerji projekta – na slovenski strani so sodelovali Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, Občina Lendava in Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj – so s projektom turistične znamenitosti obmejnega območja, ki so bile prej neznane in odmaknjene, postale bolj prepoznavne in konkurenčne, s tem pa se uvrstile med aktivne elemente lokalnega in čezmejnega turizma.

Vzpostavili so mobilno aplikacijo in kolesarski turistični zemljevid v štirih jezikih, na 21 lokacijah slovensko-madžarskega mejnega območja so vzpostavili kolesarske centre s sodobnimi počivališči in izposojevalnicami navadnih in e-koles s polnilnicami, pa tudi prenočišča za kolesarje. Kupili so 59 navadnih in 19 električnih koles.

Drugi pomemben dosežek projekta je po mnenju partnerjev označitev slovensko-madžarskega odseka mednarodne kolesarske poti vzdolž nekdanje železne zavese in s kolesom prevoznih območnih poti, vzpostavljena pa je tudi nova kolesarska povezava med državama.

Poleg označitve odsekov so v projektu postavili več deset kolesarskih prometnih znakov in smerokazov ter označili pet spominskih krajev železne zavese: Števanovci; Park mejnih kamnov (Szalafő-Pityerszer), Park prijateljstva (Bödeháza), stražni stolp Riganóc (Bödeháza), zaklonišče Lovászi.

Kot nadgradnjo kolesarskih in zelenih poti so partnerji pripravili zasnovo in publikacijo o regionalnih tematskih poteh, v okviru katere je bilo identificiranih sedem tematskih poti: Alternativna trasa železne zavese, Pot mest od Drave do Zale, Tematska pot Aquila, Kolesarska termalna pot, Tematska pot Velike Krke, Kolesarska tematska pot Őrség-Goričko in Tematska kolesarska pot ob Muri.

vir: rtvslo.si