Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na območju lendavske občine odkrili manjša naselja z zemljankami ali polzemljankami

Pred gradnjo 80,5 kilometra dolgega daljnovoda Cirkovce–Pince, ki bo potekal skozi občine Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava, so svoje delo opravili arheologi. Zavod za varstvo kulturne dediščine je določil 31 lokacij za arheološke raziskave vzdolž trase, za to pa je bilo namenjenih 1,6 milijona evrov. Raziskave so potekale v več fazah. Sprva so bila stojna mesta daljnovodnih stebrov raziskana površinsko, tam, kjer je bilo odkrito človeško delovanje v arheoloških obdobjih, pa so opravili še zaščitna izkopavanja. Arheološka izkopavanja so potekala na območju občin Lendava, Ljutomer in Ormož, strokovnjaki pa so naleteli na nekaj zanimivih najdb iz različnih obdobij.

Izkopavanja so potekala novembra in decembra lani, izdelana pa so že prva poročila. Na lendavskem koncu so raziskavo opravili v Dolini pri Lendavi, na arheološkem območju Trnovc, ter v Pincah, v prazgodovinski naselbini Pod Grunti. Raziskavo sta izvedla arheologa Primož Predan in Grega Čakš, strokovni nadzor pa je opravil Andrej Magdič, višji konservator mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Arheologi so na 4800 kvadratnih metrih odkrili manjša naselja z več bivanjskimi objekti v obliki zemljank ali polzemljank, manjšimi enostavnejšimi objekti, kurišči, vodnjakom ter jarki.

Iz prvega poročila izhaja, da so bili objekti zgrajeni iz lesa, za izolacijo pa sta bila uporabljena glina in trs. Arheologi sklepajo, da je bila celotna površina raziskovanja v preteklosti naseljena. »Gradivo, ki smo ga odkrili, je moč uvrstiti v različna obdobja, vendar glavnina najdb sodi v rimsko dobo z vplivom prazgodovinskega obdobja ter v latensko obdobje,« so zapisali. V rimsko obdobje so umestili objekte, grajene v stojkasti tehniki. Stojke so manjše jame za kole, na vsakem od treh raziskovanih krajev pa so jih našteli čez sto. Raziskovalci so v poročilu posebej omenili tudi dva jarka, ki sta potekala v smeri severozahod–jugovzhod, vsebovala pa sta gradbeni material iz rimskega obdobja. »Oba jarka bi opredelili kot vodni koriti, ki sta ločili močvirnato območje na severu od nekoliko bolj suhega dela terena, ki je bilo na jugu.«
Trenutno poteka obdelava najdb, strokovno poročilo pa naj bi bilo končano do izteka tega leta.

Izredna tehnična dediščina
Na zanimivo odkritje so naleteli v naselju Stanovno v Občini Ormož. Na lokaciji izkopavanj so odkrili del obsežne rimskodobne peči, zato so območje izkopa razširili in zajeli celoten tloris peči. Ta je velika približno štiri krat osem metrov. »Ostanki peči ležijo tik pod ornico, zato je bil njen zgornji del v preteklosti uničen. Ohranjeni so predvsem kurilni kanali v spodnjem delu peči, po katerih so peč segrevali, tako da so se vroči plini prek rešeta dvigovali v notranjost peči,« so pojasnili raziskovalci. Odkritje peči je po njihovem mnenju pomembno predvsem z vidika civilizacijskega razvoja v času rimskega cesarstva. »Peč priča o izrednem tehničnem znanju rimskodobnih prebivalcev, kakršnega po propadu rimske države v 5. stoletju v našem prostoru ni bilo več mogoče zaslediti vse do industrijske revolucije v 19. stoletju. Peč torej pomeni izredno tehnično dediščino,« so še zapisali.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na 19. mednarodni likovni koloniji je ustvarjalo deset umetnikov, vsak pa je v enem tednu ustvaril dve kompoziciji. Te bi morale biti za splošno javnost predstavljene na razstavi že lani novembra, vendar jo organizatorji zaradi epidemioloških razmer niso mogli organizirati. Odločili so se, da bodo dela sedmih slikarjev in treh kiparjev predstavili v spletni razstavi, predstavitev umetnikov in njihovih del pa vodi kustos in umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak.

https://www.facebook.com/watch/?v=170579037779038

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na včeraj odigrani prijateljski tekmi, v madžarskem Zalaegerszegu, sta se moštvi ZTE in NK Nafta 1903, razšli z neodločenim rezultatom 2:2.

Domači so povedli v 3. minuti iz enajstmetrovke, gostje iz Lendave so z zadetkoma Stjepana Oštreka, najprej v 75. minuti izenačili, potem pa v 85. minuti celo povedli. Madžarom je ob koncu srečanja uspelo izenačiti, tako da se je tekma končala brez zmagovalca.

ZTE _ NK Nafta 1903 2:2

sportni-portal.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Teden pisanja z roko je letos potekal od 18. do 22. januarja 2021. To je bila lepa priložnost, da so bili vsaj enkrat na leto učenci, dijaki in odrasle osebe v društvih in drugod, pozorni na pomen pisanja z roko, pravijo v ZKD Lendava.

Osrednja tema Tedna 2021 je bila Pišem pismo prijatelju. Tema je bila široka in je tako dopuščala veliko možnosti za prilaganje in ustvarjalnost. Prijatelju lahko pišemo doma ali v šoli, napišemo lahko čestitko, izbrani prijatelj, ki mu pismo pišemo pa je lahko sošolec, mama, babica, brat, prodajalka, pismonoša … torej vsakdo, ki ga imamo za prijatelja.

ZKD Lendava je vsem kulturnim in drugim društvom, šolam in ustanovam na območju UE Lendava poslala vabilo k sodelovanju. Nekatere šole in ustanove so poslale svoje prispevke v Ljubljano, ostali pa na ZKD Lendava.

V društvu si želijo, da bi se ta akcija nadaljevala tudi v prihodnje.

vir Pomurec.com / Foto: ZKD Lendava

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pred natanko letom dni, se je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor udeležil komemoracije ob 75. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz – Birkenau. Tako kot ob 70. obletnici je tudi lani v uradno delegacijo Republike Slovenije povabil nekatere preživele slovenske interniranke taborišč smrti.

Danes, na mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta pa je položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi v Lendavi.

V Sloveniji je bila v času druge svetovne vojne judovska skupnost najštevilčnejša prav na območju Lendave in Murske Sobote, vendar je zaradi holokavsta tako rekoč izginila. Pokopališče v Dolgi vasi pri Lendavi je največje judovsko pokopališče v Sloveniji, ki je ostalo neokrnjeno. Ta edinstven spomenik judovski kulturi na tem območju je danes spomeniško zaščiten.

Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor opomni, da po vseh teh letih še vedno nimamo točke spomina ne samo na Lendavske Jude, temveč tudi na vse Slovenske žrtve iz taborišča Aufschwitz.

Predsednik RS Borut Pahor je v svojem nagovoru dejal, da opaža in obenem opozarja na porast sovražnega govora, nestrpnosti ter hujskanje k nasilju.

Minuli teden je predsednik Pahor v Centru starejših Murska Sobota obiskal gospo Eriko Fürst, edino še živečo Judinjo iz Prekmurja, katera je bila internirana v taborišču Auschwitz, se je s predsednikom Pahorjem v zadnjih letih udeležila številnih spominskih slovesnosti, nazadnje ji je predsednik Pahor januarja lani na posebni slovesnosti v lendavski sinagogi vročil spominsko medaljo, ki so jo prejeli vsi preživeli taboriščniki nacističnega taborišča Auschwitz.

vir: vfokusu.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V spomin na žrtve holokavsta in na lendavske Jude je ZKD Lendava v ponedeljek, 25. januarja 2021, položila kamen na spomenik Judom, pokopanim na Židovskem pokopališču v Dolgi vasi.

Na slovesnosti je sodelovala tudi predsednica Kulturnega društva Lendava, Tatjana Bogdan in delavci ZKD Lendava.

Danes zaznamujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. 27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Osrednja slovesnost pod okriljem Združenih narodov bo potekala virtualno.

Generalni sekretar ZN Antonio Gutteres se bo skupaj z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay in nemško kanclerko Angelo Merkel danes na virtualni slovesnosti poklonil žrtvam nacističnega pregona. Dogodek bo med drugim posvečenem izzivom, ki jih predstavljajo zanikovalci holokavsta. Žrtev holokavsta se spominjamo tudi v Sloveniji. Predsednik republike Borut Pahor bo položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi, že v torek so v imenu predsednika vlade Janeza Janše spominski venec položili na judovskem pokopališču v Ljubljani. Predsednik republike je medtem že v petek v Centru starejših v Murski Soboti obiskal Eriko Fürst, edino še živečo Judinjo iz Prekmurja, ki je bila interniranka v Auschwitzu.

Na žrtve bo danes spomnil tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki bo imel nagovor ob začetku nadaljevanja redne seje DZ. Judovski kulturni center Ljubljana bo organiziral virtualno tradicionalno branje imen slovenskih žrtev holokavsta, predsednik Judovske skupnosti Slovenije Boris Čerin in rabin Judovske skupnosti Slovenije Ariel Haddad pa bosta položila venec na judovskem pokopališču na Žalah.

vir: pomurec.com / vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Madžarski kupec Term Lendava Comitatus - Energia je v družbo vložil dva milijona evrov. Dokapitalizacijo v obliki finančnega vložka je izvedel sredi novembra na podlagi spremembe družbeniške pogodbe, murskosoboško okrožno sodišče pa je sklep o tem vpisalo v sodni register zadnji dan leta 2020.

Osnovni kapital družbe Terme Lendava zdaj znaša dobrih devet milijonov evrov, razdeljen pa je v tri poslovne deleže, dva milijona evrov znaša poslovni delež po omenjeni finančni dokapitalizaciji, na dobrih sedem milijonov evrov je ovrednoteno preneseno premoženje po nakupu, tretji poslovni delež pa je minimalni ustanovni kapital družbe v višini 7500 evrov.
Spomnimo, da je bila pogodba o nakupu Term Lendava med družbo Sava Turizem in madžarskim kupcem, družbo Comitatus - Energia, sklenjena oktobra 2018, kupnina naj bi znašala blizu devet milijonov evrov, Sava Turizem pa je upravljanje turističnega kompleksa na novega kupca prenesla julija 2020.
Po uspešni poletni turistični sezoni, na katero je vplivalo tudi plačilo s turističnimi boni, se je sredi oktobra, torej kmalu po finančni okrepitvi družbe, začela napovedana obnova objektov, najprej nekdanjega hotela Lipa. Izvajalec gradbenih del, podjetje DAF, je konec decembra dokončal obnovo fasade, obnavljali so tudi hotelske sobe.

Največji obnovitveni zalogaj naj bi bila obnova kotlovnice, ki se še ni začela, hkrati s tem naj bi obnovili ter spremenili zdajšnjo avlo hotela. Doslej izvedena obnovitvena dela po mnenju poznavalcev še ne pomenijo vložka, ki so ga lastniki napovedovali avgusta lani in naj bi znašal pet milijonov evrov.
O nakupu in obnovi turističnega kompleksa v Lendavi so nedavno poročali tudi nekateri madžarski mediji, posel pa postavili v okvir ustanovitve fundacije za ohranjanje stavbne, kulturne in zgodovinske dediščine, pomembne za madžarsko zgodovino in tradicijo v srednji Evropi. Ustanovitev fundacije za ohranjanje čezmejne dediščine je junija lani predlagal podpredsednik vlade Zsolt Semjen, v parlamentu pa je predlog predstavil minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto. Zakon o ustanovitvi omenjene fundacije je bil sprejet 16. julija 2020, nanjo pa je bilo preneseno premoženje dveh družb, Manevi, katere osnovna dejavnost je poslovno svetovanje, ter Comitatus -Energie. Madžarski novinarji se seveda sprašujejo, zakaj se je v fundaciji znašlo tudi premoženje lendavskega zdravilišča, če to nima kulturne vrednosti in ni povezano z madžarsko tradicijo ter s cilji ustanovitve fundacije, navedenimi v obrazložitvi zakona.
Spremembo družbeniške pogodbe z dokapitalizacijo Term Lendava je v notarski pisarni v Lendavi izpeljal Denes Kovari, zastopnik družbe Comitatus - Energia, a po navedbah nekaterih madžarskih medijev tudi izvršni direktor v družbi Manevi.

Vir: vetstnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Gradnjo daljnovoda Cirkovce–Pince spremljajo tudi arheološke raziskave, ki potekajo na 31 lokacijah vzdolž celotne trase. Ostanke arheoloških izkopanin so našli tudi pri naselju Pince, kjer so potekala izkopavanja na treh lokacijah, najdene izkopanine pa spadajo v več časovnih obdobij, od prazgodovine naprej.

Glavnina najdb sodi v rimskodobni čas

Dela so konec prejšnjega leta potekala na območju občin Ormož, Ljutomer in Lendava (Pince), kjer so arheologi v sklopu raziskav odkrili nekaj zanimivih struktur in keramičnih izdelkov.

Arheologi so na območju lendavske občine odkrili manjša naselja z več bivanjskimi objekti v obliki zemljank ali polzemljank ter manjše enostavnejše objekte, kurišča, vodnjak in jarke. Vsi ti objekti so bili narejeni iz lesa, za izolacijo pa so uporabili glino in trs. »Gradivo, ki smo ga odkrili, je moč opredeliti v različna obdobja, vendar glavnina najdb sodi v rimskodobni čas z vplivom iz prazgodovinskega obdobja ter v latensko obdobje,« so zapisali v poročilu o arheološkem delu v občini Lendava.

Arheološkega raziskave vodita Grega Čakš in Primož Predan iz podjetja PJP d.o.o.. Izkopavanja so potekala med 26. novembrom in 18. decembrom, trenutno pa poteka obdelava najdb. Strokovno poročilo bodo pripravili do konca tega leta, prvo poročilo raziskave pa je dostopno na spletni strani občine Lendava.

V sklopu projekta izgradnje daljnovoda bodo za arheološke raziskave na celotni trasi namenili 1,6 milijona evrov. Same raziskave ne bodo vplivale na potek gradnje, saj je terminski plan izvedbe arheoloških del usklajen z gradbenimi deli, sporočajo iz družbe ELES. Namenoma so dela predvideli tako, da se na lokaciji najprej začnejo arheološke raziskave, po njihovem zaključku pa takoj sledijo gradbena dela, navaja lendavska občina.

Stalna arheološka razstava na Lendavskem gradu

V Galeriji-Muzej Lendava sicer pravkar pripravljajo stalno postavitev na temo arheoloških izkopavanj na območju občine Lendava, ki bo prikazala zgodovino kraja in arheoloških raziskav na tem območju. Razstava bo na ogled, ko bodo epidemiološke razmere dopuščale odprtje muzejev in galerij, so še sporočili iz občine.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Po treh neuspelih poskusih opozicijskih poslancev, da se v Sloveniji prepove fracking, je vlada predstavila predlog sprememb Zakona o rudarstvu, kjer se prepovedi frackinga loteva s figo v žepu. Predlog namreč pušča odprta vrata hidravličnemu lomljenju v Petišovcih in s tem nevarnostim za zdravje in življenje ljudi ter lokalno okolje. Poleg nevarnosti onesnaženja podtalnice, rakotvornih kemičnih spojin in vprašanja odpadnih voda, je nezanemarljiva tudi seizmična aktivnost, ki jo povzroča fracking, česar tudi zaradi nedavnih dogodkov v Petrinjah ne bi smeli spregledati.

V Focusu, društvu za sonaraven razvoj, menimo, da je popolna prepoved frackinga na ozemlju Slovenije edina pot, po kateri bi Slovenija morala slediti ostalim evropskim državam.

»Predlog sprememb zakona za fracking v Sloveniji ne prinaša nobenih pozitivnih sprememb, saj prepoveduje zgolj obsežno hidravlično lomljenje. To pomeni, da bo ta sporna metoda še vedno možna v Prekmurju. Na območju Petišovcev namreč ne gre za obsežno hidravlično lomljenje in bo tako elegantno izpuščeno iz zakona. Vendar ima vsakršno hidravlično lomljenje potencialne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi , zato prepoved zgolj obsežnega hidravličnega lomljenja nikakor ni dovolj,” izpostavlja strokovna vodja v Focusu, dr. Lidija Živčič.

Vplivi hidravličnega loma se štejejo za tako nevarne okolju in zdravju ljudi, da so nekatere države v celoti prepovedale to dejavnost, npr. Irska, Francija in Bolgarija, medtem ko imajo številne države začasne prepovedi hidravličnega lomljenja ali moratorije, npr. Velika Britanija ali Nemčija.

»Proti frackingu so se borile skupnosti po vsem Združenem kraljestvu, saj je ta nevaren, nezaželen in izjemno nepriljubljen. Bolj kot kadarkoli prej je jasno, da moramo prenehati s pridobivanjem nafte, premoga in zemeljskega plina, če se želimo izogniti še bolj katastrofalnim podnebnim spremembam. To pomeni, da morajo države po vsej Evropi uvesti popolno prepoved nezaželenih, nepotrebnih in onesnažujočih dejavnosti, kot je fracking. Izrecna prepoved frackinga v Sloveniji bi poslala sporočilo, da država resno jemlje tako varovanje okolja kot svoje podnebne zaveze,« se je na dogajanje v Sloveniji odzval Jamie Peters, vodja kampanj proti frackingu pri Friends of the Earth.

“Ob vsem tem se nam poraja vprašanje, ali je slovenska vlada zopet podlegla pritisku in grožnjam britanskega podjetja Ascent Resources, ki želi izvajati hidravlično lomljenje v Petišovcih, in tudi v tem primeru zasebni kapital postavila pred zdravje lokalnega prebivalstva in zaščito okolja,” komentira dr. Lidija Živčič, ki je tudi pripravila  pripombe na predlog Zakona o rudarstvu, ki je do 22. januarja v javni razpravi.

vir: focus.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nafta bo v soboto ob 14. uri igrala s Celjem, v lendavski klub pa je ravno iz moštva državnih prvakov prišel trener vratarjev Amel Mujčinović.

Prejšnjo sredo so se po dolgem premoru znova srečali igralci in strokovno vodstvo Nafte 1903 in v lendavskem športnem parku opravili prvi skupni trening. Vadba je potekala po navodilih NIJZ in NZS. Ekipa bo najverjetneje doma opravila celoten sklop priprav.

V moštvu je prišlo do nekaterih sprememb. Odšla sta igralca Roland Paku (postal je član kluba Nyiregyhaza, ki igra v drugi madžarski ligi) in Adam Zagorec, ki je izkoristil ponujeno službo v svoji stroki in se preselil v Ljubljano. Prav tako je lendavski klub zapustil trener vratarjev Aleksander Šeliga, ki bo odslej odgovoren za pripravo vratarjev pri državnih prvakih iz Celja.
Potem ko se je po polletnem nastopanju za ekipo ZTE iz Zalaegerszega vrnil steber obrambe Žiga Živko, je vrzel v strokovnem štabu popolnil Amel Mujčinović, nekoč odlični vratar in dosedanji trener vratarjev NK Celje, ki je postal novi trener vratarjev Nafte 1903. Ekipi so se na pripravah priključili tudi talentirani fantje iz mladinske šole: Bruno Šimunković, Antonio Martinjaš, Jan Plej, David Jožef Horvat in Miha Novak.

Trener Nafte Dejan Dončić je potrdil osem pripravljalnih tekem. Prvo srečanje so Lendavčani odigrali v sredo med sabo, v soboto ob 14. uri pa se bodo na igrišču z umetno travo Olimp v Celju pomerili z NK Celje. Sledile bodo preizkušnje z nogometnimi klubi: Bistrica (20. januarja), Kapfenberg (23. januarja), Šampion (27. januarja), Gorica (30. januarja), Međimurje (5. februarja) in Polet (13. februarja).

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Samo trije slovenski klubi so igrali v prvi jugoslovanski ligi. Ob Olimpiji in Mariboru je bila to Nafta, ki je nastopila v prvi sezoni, ki pa je ni zvozila do konca.

Po koncu druge svetovne vojne je bilo potrebno kar nekaj časa, da se je jugoslovanski nogomet organizacijsko postavil na noge. Jeseni 1945 je bilo sicer v Beogradu organizirano prvo povojno nogometno prvenstvo, vendar na turnirju niso sodelovali klubi, pač pa reprezentance federalnih enot in vojske. Za prvo pravo nogometno prvenstvo v Titovi Jugoslaviji zato štejemo ligaško tekmovanje, ki se je začelo jeseni 1946. V ligi, ki je štela 14 klubov, je bil tudi predstavnik Slovenije.

Slovenski prvak spomladanskega prvenstva 1946 pa ni bil kakšen klub iz tradicionalnih nogometnih centrov v Ljubljani, Mariboru ali Celju. Naslov najboljšega v republiki je nekoliko presenetljivo pripadel manj znanemu nogometnemu klubu iz Dolnje Lendave. (Mesto se imenuje Lendava od leta 1952 naprej, ko se je Gornja Lendava preimenovala v Grad.) V predtekmovanju so bili Lendavčani uspešni v Mariborskem okrožju, nato pa so v kvalifikacijskem obračunu na izpadanje izločili kranjskega predstavnika (dve zmagi z 1:0) in se uvrstili v zaključni del.

Njihovi nasprotniki v končnici so bili Železničar iz Ljubljane, Železničar iz Maribora, Rudar iz Trbovelj in Olimp iz Celja. Favorita sta bila kluba iz Ljubljane in Maribora, a so Prekmurci presenetili. Z dvema točkama prednosti so osvojili naslov slovenskega prvaka in s tem pravico nastopa v prvi zvezni ligi v krstni sezoni 1946/47.

V čem je bila skrivnost lendavskega uspeha? Poleg tega, da so imeli kvalitetno ekipo, v kateri je bilo tudi nekaj igralcev z izkušnjami iz prve madžarske lige, jim je šlo na roke predvsem to, da so v času okupacije redno igrali. Medtem ko je v ostalih delih Slovenije divjala vojna in od druge polovice leta 1943 praktično ni bilo več mogoče igrati nogometa, so bili Lendavčani vključeni v madžarsko nogometno piramido. Tekmovali so v II. razredu sombotelske skupine.

Nastop v elitnem razredu jugoslovanskega nogometa je bil velik strošek, zato je moštvo iz Dolnje Lendave nujno potrebovalo sponzorja. Na pomoč je priskočila rafinerija nafte in klub je dobil ime, ki ga nosi še danes, NK Nafta. Toda kljub temu je bilo finančno stanje slabo. Potovanja v oddaljene kraje Jugoslavije so bila draga in naporna. Branilec Jože Gerenčer, ki je imel izkušnje tudi iz madžarske prve lige, saj je leta 1945 igral za Haladas, se je takole spominjal za revijo Naš nogomet: "Na gostovanja smo se vozili z vlakom. Do Zagreba nas je peljal kamion, nato pa smo potovanja v razna mesta nadaljevali po tirih."

Zgodovinsko prvo tekmo v prvi zvezni ligi so Lendavčani odigrali 25. avgusta 1946. Na štadionu, ki je bil z madžarskim denarjem prenovljen leta 1944, je gostoval splitski Hajduk, eden glavnih favoritov za naslov. Za dalmatinskega velikana so nastopili legendarni igralci Ljubo Kokeza, Slavko Luštica, Frane Matošić in drugi. Dolnja Lendava je imela takrat okoli 2000 prebivalcev, skoraj toliko (1500) pa se jih je zbralo ob igrišču, saj so prišli tudi iz mnogih okoliških krajev (Murske Sobote, Maribora, Čakovca, Varaždina). Domači so nastopili v postavi Franc Štefanec, Jože Gerenčer, Ladislav Török, Josip Lukšić, Karel Vidak, Zoltan Hegedüs, Štefan Boltižar, Geza Šiftar, Ervin Kerčmar, Oskar Kalin in Franjo Vugrinčić. Hajduk je po pričakovanju zmagal s 3:1, zgodovinski prvi gol za Lendavčane pa je dosegel Zoltan Hegedüs. "Velik motiv in prava poplava čustev," se je leta 2010 spominjal Jože Gerenčer. "Srečanje je bilo izredno zanimivo, pa tudi polno nervoze, z dramatičnimi trenutki in izključitvami. To so res enkratna doživetja, polna tudi čudnih občutkov."

Prvo zmago so modro-beli zabeležili v tretjem krogu, ko je pred 700 gledalci v Lendavi padel sarajevski Željezničar. Oba gola za zgodovinskih 2:1 je dosegel Franjo Božić. Toda kmalu se je pokazalo, da je igralski kader številčno preskromen, na igre v gosteh pa so vplivala tudi dolga in naporna potovanja. "Za kaj več nismo imeli dovolj igralcev," se spominja Gerenčer. "Potrebovali bi jih vsaj dvajset, nas pa je bilo točno enajst. In če se je kdo poškodoval, je namesto njega zaigral eden od mladincev."

To se je poznalo pri nekaterih gostujočih rezultatih, na primer proti Pobedi v Skopju (0:6), Crveni zvezdi v Beogradu (0:6) in Budućnosti v Titogradu (0:9). Kljub težavnim in dolgim potovanjem pa je Nafta zabeležila tudi gostujočo zmago. Na jugu Srbije, v daljnem Nišu, so Lendavčani premagali domači 14. oktobar (ki se je kasneje preimenoval v Železničar) z 1:0. Jože Gerenčar je v intervjuju za revijo Lindua povedal zanimivo anekdoto: "Že na železniški postaji so nam priredili sprejem in predsednik domačega kluba nas je nagovoril z besedami: 'Dragi bratje Slovenci …' Naš obrambni igralec Božić, sicer doma s Hrvaške, pa je na te besede takoj spontano, a duhovito reagiral: 'Kakšni Slovenci neki? Vsi so Madžari, le jaz sem Medžimurec!"

Katastrofalen poraz v črnogorski prestolnici sredi marca 1947 je bil zadnji nastop Lendavčanov v prvi ligi. Klub preprosto ni zmogel finančnega bremena in je devet krogov pred koncem sezone izstopil iz tekmovanja. Preostala srečanja so bila vsa registrirana s 3:0 za nasprotnike.

Kljub temu, da se je precej klavrno končal, je lendavski zgodovinski nastop v prvi zvezni ligi z zlatimi črkami zapisan v anale slovenskega nogometa. Konec koncev so v socialistični Jugoslaviji v najvišjem rangu nastopili samo trije slovenski klubi: Olimpija, Maribor in Nafta. V petinštiridesetletni zgodovini jugo lige je bila Dolnja Lendava daleč najmanjši kraj, ki je dal prvoligaša. In to je vsekakor spoštovanja vreden dosežek.

vir: nogomanija.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Včeraj je župan Občine Lendava Janez Magyar predal občinsko vozilo v uporabo projektu Prostofer, ki bo od 18. januarja omogočal brezplačne prevoze tudi za občane Lendave.

PROSTOFER je vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč.

Klicni center v občini Lendava bo za rezervacije na voljo vsak delavnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj tri dni prej.

Občina Lendava je druga občina v Prekmurju in 53. v Sloveniji, ki se je priključila vseslovenskemu prostovoljnemu projekta za mobilnost starejših. Župan se je ob predaji ključa zahvalil vsem prostovoljcem in Društvu upokojencev Lendava, ki je ponudilo pomoč pri zagonu projekta ter zaželel srečno ter varno vožnjo.

vir: radioMaxi