Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski svetniki so na 15. seji, ki je potekala video konferenčno v prvem branju obravnavali predlog proračuna Občine Lendava za leto 2021 in 2022 in ga potrdili.

Predlagana proračuna sta ena najvišjih v zadnjih letih, predvsem zato, ker želi občina izkoristiti potencial, ki se ji ponuja na podlagi nove finančne perspektive 2021-2027, kateri so dodana nova, dodatna sredstva t.i. instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU«. Gre za instrument, katerih sredstva so namenjena za okrevanje gospodarstva po svetovni pandemiji in za Vzhodno kohezijsko regijo sofinancirani s kar 85 % nepovratnih sredstev.

Občina Lendava je tako pripravljena, da v naslednjih proračunskih letih (predvidoma že v letu 2023) iz sredstev za okrevanje vzpostavi tri ključne projekte, ki bodo zagotovo imeli multiplikativne učinke v lokalnem okolju in sicer:

Večnamensko dvorano v ocenjeni vrednosti 12,6 milijona evrov.
Nad mestom Lendava do stolpa Vinarium (gondola z restavracijo) v ocenjeni vrednosti 8,1 milijona evrov.
Mednarodni kulturni center (blagovnica, hiša brez imena) v ocenjeni vrednosti 8 milijona evrov.

Oba proračuna sta investicijsko usmerjena
Načrtovani prihodki proračuna v letu 2021 znašajo 17,4 milijona evrov. Odhodki pa so načrtovani v višini 19,46 milijona evrov. Od tega je več kot polovica namenjena investicijam, in sicer 10.13 milijona evrov.

Načrtovani prihodki proračuna v letu 2022 znašajo 37.42 milijona evrov. Odhodki so načrtovani v višini 42.77 milijona evrov. Večino odhodkov predstvljajo investicijski odhodki, in sicer 33.48 milijona evrov oz. 78 odstotkov.

Med projekti, ki jih občina želi vzpostaviti v obeh proračunskih letih so med drugim Zipline Vinarium v ocenjeni vrednosti 0,2 milijona evrov, izgradnja prizidka k DOŠ 2 v ocenjeni vrednosti 1,3 milijona evrov, izgradnja prizidka k ZD Lendava v ocenjeni vrednosti 1,3 milijona evrov, prostori za Glasbeno šolo Lendava v ocenjeni vrednosti 1,2 milijona evrov ter obnova objektov v lasti občine in KS-ov v ocenjeni vrednosti 1,4 milijona evrov.

Predlagana proračuna občine sta uravnotežena, vzdržna in ambiciozno ter razvojno naravnana. Občina Lendava ima tako priložnost, da stopi na pot celostne preobrazbe v njeno »Zeleno prihodnost«. Občina bo proračunska primanjkljaja »pokrila« s prenosom presežkov sredstev iz preteklih let in zadolževanjem, so zapisali na Občini Lendava.

V času nadaljnje razprave, vse do druge obravnave obeh proračunov se omogoči in poziva vključitev strokovne javnosti, da podajo svoje pripombe. Rok za vlaganje pripomb k predlogoma občinskih proračunov je v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta občine Lendava do 7. decembra 2020 do 10. ure (tj. najmanj 10 dni od obravnave).

Vir: Občina Lendava

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski Virs, ki se ukvarja z varilnimi in rezalnimi sistemi in je lani dobil priznanje gazela za najhitreje rastoče podjetje, letno pa ustvari za okoli osem milijonov evrov prihodkov, zadnja leta razvija tehnološko zahtevne izdelke z visoko dodano vrednostjo, med njimi je lastna celica za robotsko lasersko varjenje.

Po besedah solastnika in prokurista Virsa Aleša Puklavca, je celica za robotsko varjenje izjemen projekt, saj bodo prvo tako podjetje v Sloveniji, ki bo trgu ponudilo tovrstno rešitev.

"LaserFlex je kompaktna laserska varilna robotska celica z odlično usklajenimi komponentami, ki imajo neomejene možnosti za nadgradnjo. Sistemska rešitev, ki je pripravljena na ključ, zavzame malo prostora in jo je mogoče enostavno uvesti v sleherno proizvodnjo," pojasnjuje Puklavec in dodaja, da je mogoče z njo ustvariti inovativno in stroškovno učinkovito okolje, ki bo lahko konkuriralo v svetovnem merilu, pri tem pa so zagotovljene optimalne rešitve za varilni proces.

Kot je povedal Puklavec, za njihovo dejavnost avtomatizacije in robotizacije na splošno velja, da so skoraj vsi projekti unikatni in vsak zase nova razvojna naloga, inovativne rešitve pa patentirajo. Prva patentirana je bila robotska varilna celica RoboFlex, ki je prilagodljiva, visoko produktivna in cenovno dostopna tudi manjšim podjetjem.

Še letos bodo predstavili tudi kolaborativni varilni robot CoboFlex, to je manjša in preprostejša robotska celica, ki omogoča sodelovanje s človekom, uporabna pa predvsem za varjenje manjših serij in preprostih kosov. Patentirali so tudi programsko rešitev WeldCockpit, ki omogoča spremljanje in dokumentiranje tehničnih ter ekonomskih parametrov pri avtomatiziranem in robotiziranem varjenju.

"Vse naše rešitve so visokotehnološke, enostavnih ni mogoče več prodati. Stopnja avtomatizacije se vsako leto zvišuje, naši kupci so primorani investirati v vedno bolj kompleksne rešitve, da lahko obstanejo na trgu," pravi Puklavec. Kot njihovo konkurenčno prednost pa izpostavlja prilagodljivost, inovativnost, vztrajnost, znanje in 20-letne izkušnje pri varjenju in rezanju.

"Uresničujemo tudi najbolj 'nore ideje' naših kupcev. To cenijo in se vračajo z naročili novih projektov, sicer pa ponujamo samo vrhunsko industrijsko opremo oziroma rešitve," je dodal.

Koronsko krizo rahlo sicer čutijo, a v tem času gradijo. Z novo dvorano bodo podvojili proizvodnjo, letos bosta stali še avtomatizirani skladišči. Podjetje redno zaposluje 35 ljudi ter nekaj študentov in štipendistov, več kot polovica inženirjev, večina visoko izobraženih.

Prav znanju in stalnemu izobraževanju dajejo velik poudarek. Perspektivne mlade kadre iščejo že v srednjih šolah in jim ponujajo prakso, velik pomen pa dajejo tudi socialnemu druženju zaposlenih. Organizirajo motivacijska in druga druženja, kjer so vključene tudi družine naših zaposlenih. "Zavedamo se namreč, da bo le zadovoljen sodelavec v polni meri opravljal svoje odgovorno poslanstvo, ki ga v podjetju ima," je še poudaril Puklavec.

Podjetje sta leta 2004 ustanovila sedanja lastnika Renato Pahor in Aleš Puklavec, sprva je samo zastopalo vodilne svetovne izdelovalce opreme za varjenje in rezanje, potem pa začelo razvijati avtomatizacijo in robotizacijo. Ta danes predstavlja več kot polovico prihodkov. Še vedno pa zastopajo številne izdelovalce varilne in rezalne opreme. Nadaljnje priložnosti za rast vidijo v izvozu svojih rešitev avtomatizacije in robotizacije, predvsem na trge sosednjih držav.

Letos je po odločitvi odbora Mednarodnega ekonomskega foruma Virs dobil tudi prestižni naslov ustvarjalci za stoletje v kategoriji razvoj idej, inovacij in investicij v podjetništvu v srednji in jugovzhodni Evropi. To priznanje jih uvršča med 300 najboljših podjetij na tem območju.

vir: stakrog

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Petišovcih so postavili zunanji oder z nadstrešnico, ki bo po koncu epidemije koronavirusa, ko se bomo lahko ponovno družili, namenjen različnim poletnim prireditvam.
V Krajevni skupnosti Petišovci pri Lendavi je zelo aktivno in dejavno Turistično okoljevarstveno društvo Petišovci. Tudi zato so se odločili za nov projekt, in sicer na dvorišču podružnične osnovne šole Petišovci, kjer je krajevna knjižnica in stalna razstava o naftnem rudarjenju v Petišovcih.

Na šolskem dvorišču so s pomočjo mojstrov postavili zunanji oder z nadstrešnico za razne poletne prireditve. Na pomoč pri realizaciji projekta jim je priskočila Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost z dotacijo.

Projekt je bil realiziran s podporo madžarske vlade in v sodelovanju s Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnostjo v okviru Prekmurskega madžarskega vaškega programa.

vir: sobotainfo  / j.ž.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi, kjer so ga lani še imeli, so se ognjemetu letos odpovedali. Prav tako pa ne bo drsališča, pohodov in drugih prireditev, ki bi kakorkoli spodbujali ljudi k druženju. Izostala pa ne bo praznična okrasitev mesta.

Kot pojasnjujejo v lendavski občini, bodo zmanjšali nekaj standardnih elementov in praznično okrasitev osvežili z novimi elementi in lokacijami, ki bodo tvorili usklajeno in celovito estetsko podobo in tako popestrili kar se dogodkov, prireditev in druženj, bolj miren praznični čas.

Za okrasitev je rezerviranih sicer 35 tisočakov, a vodstvo lendavske občine se je odločilo, da bodo za ta namen porabili manj. Prižig luči načrtujejo v začetku decembra.

vir sobotainfo 

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Gradbeno podjetje Pavčnik z Dola pri Hrastniku nadaljuje sanacijo cest v Čentibi. Na razpisu Občine Lendava spet uspelo, ker je ponudilo najnižjo ceno.

Krajani Čentibe že nekaj časa opozarjajo na neustrezno obnovo posameznih odsekov cest, zaradi česar so ti po njihovem mnenju ponekod celo nevarni za udeležence v prometu. »Glede neustrezno sanirane ceste v Čentibi sem prenesel vse pripombe krajanov, pred asfaltiranjem in po končanem asfaltiranju odseka ceste v Čentibi, investitorju, Občini Lendava. Z opravljeno sanacijo tudi sam nisem zadovoljen, vendar bo po informacijah izvajalec del zadevo saniral. Vsi dogovori potekajo med izvajalcem in investitorjem,« nam je o reševanju problema povedal predsednik krajevne skupnosti Romeo Gal.

Krajani namreč spet opozarjajo, da tudi dela, ki so se izvajala prvi teden v novembru, niso izvedena tako, kot bi morala biti. Čeprav predsednik KS Čentiba pripomb krajanov k izvedenim delom ne omenja, krajani vidijo več pomanjkljivosti. Tako kot ob sanaciji leta 2018 je tudi tokrat vozna površina neravna na skoraj celotnem odseku obnovljene ceste. Asfalt se je položil, kljub temu da so opozarjali, da podlaga za to ni dobro pripravljena. Krajani prav tako opozarjajo, da kanalizacijski jaški prej niso bili dvignjeni na višinski potek nove asfaltne površine.


Obnova posameznih odsekov cest v Čentibi se je začela leta 2018 v okviru skupnega razpisa lendavske občine za izvedbo obnovitvenih del na več odsekih cest predvsem na gričevnatem območju. Dela v Čentibi so zajemala ureditev hudournika ob nogometnem igrišču in vzdrževalna dela v delu Glavne ulice v Čentibi, od križišča z regionalno cesto Lendava–Pince do križišča pri stari šoli v Čentibi. Pogodbena vrednost del je skoraj 117 tisoč evrov z DDV, izvajalec pa je gradbeno podjetje Pavčnik z Dola pri Hrastniku. »Zaradi reklamacije nekakovostno izvedenih del v delu Glavne ulice v Čentibi so bila plačana le dela v višini 34.416,63 evra. Dogovorjeni smo, da izvajalec reklamirano napako v kratkem odpravi,« so nam ob tem sporočili iz lendavske občine.

Kljub slabo opravljenemu delu v letu 2018 je isto gradbeno podjetje znova dobilo posel, in to obnovo nekaterih odsekov cest prav tako v Čentibi, po končanju teh del pa naj bi popravilo tudi napake od prej. S tem da si bo lahko zdaj obračunalo samo dejansko izvedena dela. To pomeni, da ne more pričakovati plačila preostalega zneska po prvi pogodbi.

Isti gradbinec spet najcenejši

Občina Lendava je junija letos objavila razpis za izbiro izvajalca del za obnovo treh odsekov: od šole v Glavni ulici do križišča s cesto za Madžardiak, od križišča s cesto za Madžardiak do trgovine in odsek ceste v zaselku Madžardiak. Pogodbena vrednost teh del je dobrih 117 tisoč evrov z DDV. Za pridobitev posla se je potegovalo šest ponudnikov, dokončno odločitev o izvajalcu pa so sprejeli po enem krogu pogajanj. »Predmet pogajanj je bila končna ponudbena cena. V postopku pogajanj je ponudbe oddalo vseh šest ponudnikov. Naročnik je kot najugodnejšo izbral prvo dopustno ponudbo ponudnika – to je Pavčnik, d. o. o., ki je ponudil najnižjo ponudbeno ceno,« so nam o izbiri izvajalca sporočili iz lendavske občine. Poudarjajo še, da dela še niso končana in da investitor, torej Občina Lendava, teh še ni prevzel.

Dela, ki so se izvajala prvi teden v novembru, niso izvedena tako, kot bi morala biti.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Po izboru komisije v akciji Pomursko podjetje leta so bila v letu 2019 najuspešnejša mala podjetja v regiji Kodila, GMW, Artex, SEMS in Lek Veterina. V kategorijo malo podjetje smo uvrstili tista, ki imajo manj kot petdeset zaposlenih, njihov letni promet pa ne presega desetih milijonov evrov.

V družinskem podjetju Artex iz Lendave, ki ima več kot štiridesetletno tradicijo, se ukvarjajo s proizvodnjo skladiščne opreme. Petdeset zaposlenih v matični družbi ter deset zaposlenih v hčerinski, ki sta na isti lokaciji, letno izdela več kot dva tisoč ton regalov, pri proizvodnji so jim v pomoč univerzalni in namenski obdelovalni stroji. Kot je povedal direktor podjetja Mitja Bensa, je njihovo glavno tržišče Slovenija, poslujejo pa tudi v Nemčiji, Avstriji, Romuniji ter na Madžarskem in Hrvaškem. »Čeprav smo bili v začetku marca vsi postavljeni v neznan in nepredvidljiv položaj, smo sedaj, ko se leto izteka, lahko zadovoljni. V podjetju nismo imeli zastojev, prav tako dosegamo zastavljene poslovne načrte. Čeprav izdelujemo blago investicijske narave, ki ga kupci potrebujejo, ko je gospodarstvo v dobri kondiciji, se nam je izšlo dokaj pozitivno. Res pa je, da bo za nas, ki vodimo podjetje, najverjetneje nekoliko težje v prihodnjem letu,« pove Bensa. Kljub nepredvidljivi prihodnosti investicijskega ciklusa v podjetju ne bodo ustavljali, investicije načrtujejo že v naslednjem letu. »Računamo, da bomo nabavili tudi nekaj nove opreme, če pa bosta prvi četrtletji prihodnjega leta takšni, kot pričakujemo, bomo zastavili tudi gradnjo objekta. Če bo torej delovanje na trgu dokaj normalno, nas tudi ta situacija ne bo preveč ustavila,« poudari direktor podjetja.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi naj bi do konca leta 2022 stala sodobna večnamenska dvorana, ki bo vredna približno 12 milijonov evrov. Toda na občini želijo velik del nepovratnih sredstev pridobiti iz naslova razpisa iz projekta "okrevanja".
Svetnice in svetniki v občini Lendava so na zadnji, 14. redni seje občinskega sveta, odločali tudi o spremembi glede načrta razvojnih programov, kateremu so bili dodani trije novi projekti.

Gre za projekte "Nad mestom Lendava do Stolpa Vinarium", "Zipline Vinarium" in "Večnamenska dvorana".

Ravno slednja je pritegnila pozornost, saj gre za investicijo, ki bo vredna nekaj več kot dvanajst milijonov evrov, na občini pa si prizadevajo, da bi 85 odstotkov nepovratnih sredstev počrpali iz tako imenovanega projekta okrevanja, torej s pomočjo državnih proračunskih sredstev.

Velika dvorana in športne površine
Večnamenska dvorana naj bi ponudila "vse na enem mestu", torej primerne površine dvorane ter vodne površine. Dvorana naj bi bila tako odgovor na potrebe športa, zabave, koncertov, sejemske dejavnosti in odlična dopolnitev programov za potrebe dejavnosti šol, vrtca, potrebe starajoče se družbe in tudi tekmovalne dejavnosti.

"Tudi ta projekt bo sofinanciran s sredstvi EU iz tako imenovanega Programa okrevanja in je eden izmed prepoznavnih projektov SVRK v sklopu poziva Vlade RS."

Zaključek gradnje leta 2022
Že v začetku leta 2021 načrtujejo izdelavo druge potrebne dokumentacije v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

Glede na načrte je začetek investicije načrtovan v drugi polovici proračunskega leta 2021, zaključek pa konec leta 2022. Projekt naj bi bil vreden 12.650.000,00 evrov, od tega si na občini obetajo nepovratna sredstva v višini 10.540.000,00 evrov.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Proizvodnja plina ne poteka od decembra 2019, tlak v vrtini se je postopoma dvignil na 280 barov

Družba Petrol Geo je rudarsko inšpekcijo obvestila, da bo izvajala rudarska dela, natančneje sprostitev tlaka v vrtini Pg-11A. Zaradi tega obvestila je inšpektorica izvedla redni inšpekcijski nadzor teh del, preverila pa je tudi zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev v podjetju zaradi epidemije. »Rudarska inšpektorica ni ugotovila nepravilnosti, zato je z zapisnikom inšpekcijski postopek na podlagi 28. člena zakona o inšpekcijskem nadzoru ustavila,« so nam sporočili iz inšpekcijske službe.

V tem letu je rudarska inšpekcija opravila tri redne inšpekcijske nadzore na območju petišovskega polja, zadnjega v četrtek, 5. novembra. Namen tega nadzora je bil preveriti izvajanje napovedanih rudarskih del na vrtini Pg-11A. To je globoka plinska vrtina blizu naselja Čentiba, proizvodnja plina pa tu ne poteka od decembra 2019. Zaradi tega je prihajalo do postopnega višanja tlaka v vrtini, narastel je do 280 barov. Gre torej za visoko vrednost, za primerjavo, to je več kot stokratnik tlaka v zračnicah osebnega avtomobila.

»Zaradi razbremenitve vrtine in opreme ustja vrtine je bilo treba sprostiti tlak v medprostoru vrtine. Sproščanje tlaka je bilo izvedeno tudi marca leta 2016, ko je tlak v medprostoru narasel na 275 barov. Sproščanje tlaka iz vrtine spada med dela, ko je tveganje za nevarne pojave povečano, zato mora biti med izvajanjem del prisotna gasilska straža s primernim vozilom, med izpuščanjem plina je treba ves čas kontrolirati prisotnost plinov na lokaciji vrtine, poleg tega mora biti vsa oprema za izvedbo del atestirana za delo v ex coni,« so tveganja opravljenega posega opisali v inšpekcijski službi. Oprema za ex cono pomeni, da je z njo dovoljeno delati na eksplozijsko nevarnem območju.

Kaj vemo o vrtini Pg-11A?

Skupaj z vrtino Pg-10 pri vasi Trimlini je bila del projekta pridobivanja plina na plinskem polju v Petišovcih s kapitalom angleških vlagateljev. Januarja 2017 so s postopkom hidravlične stimulacije spodbudili delovanje vrtine Pg-10, enak poseg pa potem ni bil izveden za vrtino Pg-11A zaradi zaostrovanja okoljskih zahtev v postopku.

Odpustili zaposlene

Zaradi nezadostnega delovanja vrtine Pg-11A, pri kateri niso izvedli hidravlične stimulacije, je Ascent leta 2018 hrvaški Ini pošiljal manj plina od pogodbenih obveznosti, takratni direktor Colin Hutchinson pa je tudi opozarjal, da bo zavlačevanje pri pridobivanju okoljskih dovoljenj odvrnilo vlagatelje, ki da so pripravljeni zagotoviti denar tudi za stimulacijo vrtine Pg-11A in nadaljnje vlaganje.
Kot smo že večkrat poročali, je zaradi okoljskih zahtev, da se za nadaljnje pridobivanje plina predhodno izvede presoja vplivov na okolje, projekt povsem zastal. Ascent je v Lendavi po naših informacijah že odpustil vse zaposlene (bilo naj bi jih šest), ohranil pa pogodbo o sodelovanju z dvema strokovnjakoma.

vir: vestnik.si / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Državni zbor je tesno, s 39 glasovi za in 40 glasovi proti, zavrnil predlog novele zakona o rudarstvu, s katerim so želeli Levica, LMŠ, SD in SAB v Sloveniji prepovedati pridobivanje zemeljskega plina z metodo hidravličnega lomljenja, t. i. frackinga.

Kot piše STA, je poslanka Levice Nataša Sukič v imenu predlagateljev spomnila, da si za fracking v Petišovcih že desetletja prizadeva britanska korporacija Ascent Resources. "Gre za umazano tehnologijo, ki se v tujini izkazuje za uničujočo za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva," je poudarila.

Predlog je določal, da v Sloveniji ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemične primesi. S to prepovedjo bi bilo po predlogu treba uskladiti tudi že izdana dovoljenja in rudarske pravice ter vloge zanje.

Frackinga ne podpira nihče, a v koaliciji previdni
Podoben predlog so poleti v Levici že pripravili, a ga je odbor DZ za infrastrukturo zavrnil. Tokrat so ga vložili skupaj z LMŠ, SD in SAB, kjer so ocenili, da je fracking škodljiv in da ga je treba prepovedati.

Izkušnje drugih držav kažejo, da ima lahko fracking škodljive posledice za okolje ali zdravje ljudi. Pridobivanje ogljikovodikov s to metodo so že prepovedale med drugim Velika Britanija, Irska, Francija in Nemčija, piše STA.

S predlogom so soglašali v SNS. "Predlog je odličen in gre v korist Slovenije. Fracking je treba prepovedati," je povedal Zmago Jelinčič.

Po poročanju STA, tudi v NSi menijo, da je treba fracking ustaviti.

"A zaupamo ministrstvu, ki je pristojno za to področje," je povedal Jožef Horvat (NSi). Podobno je menil Ljubo Žnidar (SDS), ki je dodal: "Če izvajalcu prepovemo eno od metodologij, je to idealna podlaga, da vloži tožbo."

Ministrstvo pripravlja svoj zakon, frackinga v vsakem primeru ne bo
Po mnenju vlade besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice. Prepoved hidravličnega lomljena bi se morala jasneje določiti. Zato vlada meni, da ni smiselno, da se posega v pridobljene pravice, saj edina koncesija za pridobivanje nafte in zemeljskega plina poteče 28. maja 2022, pri čemer pa brez pridobljenega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja hidravlično lomljenje do takrat ne bo izvedeno.

"Ministrstvo za infrastrukturo že pripravlja novelo Zakona o rudarstvu, ki bo v kratkem posredovana v javno obravnavo. Razlogi za novelo so odprava pomanjkljivosti veljavnega zakona glede pravnega položaja imetnikov obstoječih rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin in izboljšanje sistemske ureditve za učinkovitejše upravljanje z mineralnimi surovinami," so še pojasnili na vladi.

vir sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

PROSTOFER je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč.

K projektu je pristopila tudi Občina Lendava, saj želimo svojim starejšim občanom ponuditi možnost brezplačnih prevozov, ko jih nujno potrebujejo.

Številni starejši imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne mreže. Tisti bolj oddaljeni se velikokrat ne morejo odpraviti po opravkih, kadar si želijo, temveč se prilagajajo možnostim oziroma času, ko jim lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji.

Komu je namenjen PROSTOFER?

Prostofer je torej namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, trgovinskih centrov ipd.

Kako deluje PROSTOFER?

Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Vendar pa so prostoferji v resnici veliko več kot zgolj prostovoljni vozniki – svojim sopotnikom nesebično pomagajo tudi, ko ti izstopijo iz avta: pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, pomagajo nesti vrečke iz trgovine in jim priskočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah... To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno in častno dejanje.

Kako postati PROSTOFER?

Občina Lendava poziva vse zainteresirane voznike, ki bi želeli postati prostoferji, naj svoj namen sporočijo na Občino Lendava in sicer na e-mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma naj pokličejo na tel. št.: (02) 5772 522, kjer bodo dobili vse potrebne informacije o projektu.

vir: lendava.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Hotiški kmetje se ne strinjajo z dodeljevanjem zemlje v turniški občini.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZGRS) kljub omejevanju gibanja in srečevanja še ni preklical sestanka, napovedanega za 12. november. Nanj so povabili predstavnike kmetov, katerih zemlja je zaradi arbitraže ostala na Hrvaškem in ki pričakujejo obljubljeno nadomestno zemljo v Sloveniji, in predstavnika Kmetijskega gospodarstva (KG) Lendava, ki ima v najemu skladova zemljišča. Na sestanku naj bi poiskali rešitve, ki bi ustrezale tako upravičencem kot tudi KG Lendava. KG Lendava naj bi namreč prepustilo obdelavo kmetijskih zemljišč upravičencem.

»V kolikor do dogovora ne sestanku ne bo prišlo, bo odločitev moral sprejeti SKZGRS,« so nam še sporočili s sklada. Sestanek naj bi potekal v prostorih murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), saj je republiški sklad to zaprosil za najem prostorov. Je pa svet KGZS obravnaval pritožbe kmetov v povezavi z arbitražnim sporazumom na svoji seji 12. junija letos. Gre predvsem za predlog dodeljevanja zemlje kmetom iz Hotize na območju občine Turnišče, s katerim pa kmetje nikakor niso bili zadovoljni. Kot je povedal direktor KGZS Franc Režonja, so takrat sprejeli naslednji sklep: »Svet KGZS OE Murska sobota predlaga SKZGRS, da v obojestransko zadovoljstvo še enkrat pretehta svojo odločitev in naj se izkoristi možnost, da se arbitražni spor reši do leta 2021.« Na tem sestanku sta bila predstavnika SKZGRS, in sicer Martin Brus in Nataša Horvat. Ta sta dala kmetom, tako Režonja, jasno zagotovilo, da bo sklad ravnal v zadovoljstvo kmetov.

vir: vestnik.si / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nasedli projekti v Lendavi:  bioplinarna in rastlinjaki.

Bioplinarna Lendava od zgleda do poloma

Bioplinarna Lendava je nekaj let celo normalno delovala in veljala za vzor tehnologije, ki po eni strani za proizvodnjo električne energije uporablja obnovljive vire biomase, po drugi strani pa zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. Bioplinarna, ki jo je zgradilo podjetje Ecos, je bila s sedmimi megavati moči največja bioplinarna v Sloveniji. A kmalu so se, tako kot pri večini lastnikov (pre)velikih bioplinskih naprav v Sloveniji, začele finančne težave in težave z zagotavljanjem vhodnih surovin. Zgrešen koncept gradnje zelo velikih bioplinskih elektrarn z visokimi krediti, po previsokih cenah in brez zagotovljene surovinske baze, ki jih je ob gradnji na ključ ponujalo predvsem podjetje Keter Organica, so pokopale številne investitorje in tem težavam se niso mogli izogniti niti v družinskih podjetjih Jožefa Pavlinjeka, ki so postavila to bioplinsko elektrarno.

Sledile so finančne težave, improvizacije s prenašanjem upravljanja na druga podjetja Pavlinjekovih, vmes pa kršenje predpisov s predelavo nedovoljenih odpadkov in vedno večje nezadovoljstvo okoliških prebivalcev s smradom, ki je bil vedno hujši.
Bioplinarno, ki so jo zgradili leta 2008 in naj bi takrat stala štirinajst milijonov evrov, so tako leta 2017 po več letih pritožb okoličanov in lokalne skupnosti zaradi številnih kršitev ustavili, dve podjetji Pavlinjekovih sta šli zaradi nje v stečaj, zdaj je naprava v stečajnem postopku sicer prodana za borih 600.000 evrov, a se težave z dediščino prejšnjega nepravilnega in nezakonitega dela nadaljujejo. Fermentorji bioplinarne namreč še vedno niso očiščeni, v njih so še vedno ostanki substrata, ki še naprej razpada in smrdi, novi lastniki pa so si že privoščili izpust smrdljive gošče v bližnji potok. Zaradi vsega naštetega in zaradi vedno ostrejšega nasprotovanja ljudi in lendavske občine je le malo verjetno, da bo bioplinarna Lendava še kdaj delovala.

Avstrijci so obljubljali rastlinjake v oblakih

Med nasedle pomurske projekte, ki so bili zastavljeni z najmanj trdne podlage in zasnovani najbolj v oblakih, lahko zagotovo uvrstimo projekt rastlinjakov, ki ga je občini Lendava spomladi leta 2017 ponudil eden največjih avstrijskih vrtnarjev Günther Herneth s svojim podjetjem Herneth Gartenbau iz avstrijskega Gradca.

Ta je lendavski občinski svet tudi z dokumentom, na katerem je bil poleg njegovega odtisnjen tudi Ikein zaščitni znak, prepričal, da ima v dogovoru z Ikeo že zaključeno finančno konstrukcijo za gradnjo trideset hektarov velikih rastlinjakov in poldrugi hektar velikega logističnega centra za ekološko pridelavo rož in drugih okrasnih rastlin. Ker je v okolici Lendave veliko opuščenih naftnih vrtin, ki bi se lahko uporabljale kot geotermalne in s pomočjo katerih bi lahko te velerastlinjake poceni ogrevali, je za svojo naložbo izbral prav okolico Lendave, je zatrjeval. Naložba naj bi bila vredna več kot sedemdeset milijonov evrov, v dveh do treh letih pa naj bi prinesla tudi štiristo do šeststo novih delovnih mest.

Zaradi visokoletečih obljub je občinski svet pohitel z določitvijo lokacije in spreminjanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta, a se je kmalu izkazalo, da ima projekt veliko lukenj. Herneth namreč ni imel nikakršnega dogovora ali pogodbe z Ikeo, njegovo podjetje pa je dve leti poprej šlo skozi prisilno poravnavo, tako da sam kapitala za naložbo zagotovo ni imel. Zgodba je čez čas povsem potihnila in zdaj o Hernethu in velerastlinjakih v Lendavi ni ne duha ne sluha.

vir: delo.si