Podrobnosti

Kategorija: Novice

11 november 2020

Na vinorodnem območju Lendavskih goric, se letos slavi vse prej kot tradicionalno.

Z najvišjega razglednega stolpa v Sloveniji smo se zato ozrli po tradiciji lendavskega vinogradništva in vinarstva - vinsko kapljico vinarjev smo »oplemenitili« še z digitalno različico in naše vinarje ter vinogradnike predstavili z video predstavitvami na spletu.

V promocijski kampanji Zavoda za turizem in razvoj Lendava je bilo ustvarjenih deset videoposnetkov, ki predstavljajo posamične vinarje v njihovem domačem okolišu. To so Vino Kelenc, Vina Magdič, Vina Kleiderman, Vina Smej, Hiša vina Cuk, Zoknjak Winery, Galwine, Rozmanwine, Lendwines in Vina Krampač. Posamični videi se bodo dnevno objavljali na spletnih straneh in socialnih omrežjih Vinarium Lendava ter drugih turističnopromocijskih kanalih Lendave.

Vabimo vas, da si ogledate zgodbo lendavske vinskoturistične ceste, ki prav v tem času očara z barvitim ozadjem jesenske kulise!

https://www.facebook.com/watch/?v=678171436166023

https://www.vinarium.si

vir: vestnik.si

• PAL-medija
• rop

Podrobnosti

Kategorija: Novice

10 november 2020

V petek ponoči so neznanci vlomilci iz trgovine s tehničnim blagom Pal Media v Lendavi odnesli tehnično blago, večinoma prenosne telefone, v vrednosti okoli 40 tisoč evrov. Policijska preiskava še poteka.

Kot je za STA povedal lastnik trgovine oziroma podjetja Pal Media Jožef Pal, so v petek prvič po uvedbi epidemije odprli trgovino, vlomilci pa so v njej pustili pravo razdejanje.

“Kaže, da so najprej razrezali ponjavo na terasi lokala, potem pa odvili steklo, ki se je potem tudi razbilo, ter vstopili v trgovino,” pravi Pal.

Čeprav so sprožili alarm, na kraj dogodka pa so kmalu prišli varnostniki in policisti, so storilci zbežali.

Kot so sporočili s policijske uprave Murska Sobota, so bili o vlomu obveščeni ob 22.36. Policisti in kriminalisti so ugotovili, da so neznani storilci odnesli večjo količino tehničnih stvari, predvsem prenosne telefone različnih znamk in modelov. Natančno število število in vrednost bosta znana po inventuri.

Isto trgovino so oropali tudi pred sedmimi leti in odnesli za nekaj deset tisoč evrov blaga. Takrat so vlomilci prišli vanjo skozi strešno okno, skozi katero so se spustili po vrvi, in jo tako tudi zapustili. Nepridiprave, bili so iz Romunije, so takrat odkrili.

vir: hudo.com

• Nogometna akademija

Podrobnosti

Kategorija: Novice

05 november 2020

20. oktobra je postalo gradbeno dovoljenje za gradnjo nove nogometne akademije Nafte 1903 pravnomočno.
Pred dobrima dvema tednoma je postalo pravnomočno gradbeno dovoljenje za težko pričakovano nogometno akademijo Nafte 1903. V praksi to pomeni, da bo zdaj potrebno urediti še projekt za izvedbo in gradnja se bo po letih čakanja vendarle lahko pričela.

Trenutno imajo pristojni seveda največ dela s papirologijo.
Po neuradnih informacijah, bi se gradnja lahko pričela že letošnje leto in se zavlekla v leto 2021. Po prvotnih načrtih bi sicer akademija morala stati že konec leta 2019, saj so bile pogodbe podpisane že leta 2018. Prvi plan je predvideval dokončanje leta 2019, drugi do konca 2020, kot kaže pa bo zdaj gradnja naposled končana leta 2021.

Pred nekaj meseci, 29. aprila je potekala uvedba v delo za komunalno opremljanje zemljišč ob desni strugi Ledave za Hotelom Lipa, lendavsko podjetje Legartis pa je teden dni kasneje v zemljo zarilo prvo žlico, s čimer so se dela komunalnega opremljanja zemljišč tudi dejansko začela.

Bo sedem milijonov dovolj za dokončanje gradnje?
Gradnja se sicer pričenja z zamudo in točno dve leti in pol po tem, ko sta nogometno društvo Nafta 1903 in Občina Lendava podpisala 20-letno pogodbo o pravici do uporabe zemljišča. Gradbeno dovoljenje je bilo na upravno enoto vloženo 10. aprila, vključno z dokumentacijo ARSO, da presoja vplivov na okolje ne bo potrebna.

Objekt, ki bo zgrajen na treh hektarjih bo imel obliko črke L in bo poleg administrativnih in izobraževalnih prostorov imel še šestnajst sob, konferenčno sobo, parkirišče, v neposredni bližini pa bodo tri nogometna igrišča. Ali bo v vsem tem času skupno nakazanih kar sedem milijonov evrov s strani madžarske vlade dovolj za celovito izvedbo projekta, pa zaenkrat še ni znano.

Igrišče z umetno travo ob DSŠ Lendava se lahko uporablja, v dopoldanskem času pa ga bo lahko uporabljala tudi Dvojezična srednja šola za svoje potrebe. Igrišče je sicer minuli teden bilo priklopljeno na elektriko, večinoma pa bo na omenjenem igrišču igrala selekcija U15.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti

Kategorija: Novice

02 november 2020

Poslanec Jožef Horvat daje pobudo za pospešitev gradnje Regionalnega distribucijskega centra Panonija na območju občine Beltinci in za izgradnjo železniške povezave Beltinci– Lendava in Lendava–Rédics

V pobudi Horvat najprej spomni, da je bilo v prostorih beltinskega gradu 21. 3. 2008 podpisano Pismo o nameri za postavitev Regionalnega distribucijskega centra ”Panonija”. Zamisel o vzpostavitvi mednarodnega logističnega in distribucijskega centra na območju Prekmurja je nastala zaradi potreb Luke Koper in na podlagi dejstva, da je Pomurje zelo ugodna lokacija, saj leži v bližini dveh njenih najpomembnejših tržišč – Avstrije in Madžarske. »Distribucijski center v Pomurju bo Luki Koper omogočil kakovostno oskrbovanje strank po načelu ”just-in-time”, razloži Horvat.

Zaradi izredno dobre geostrateške lege Slovenije na zunanji meji Evropske unije, kjer se križata V. in X. vseevropski koridor, ima Slovenija dobre pogoje za razvoj logističnih centrov in posledično veliko možnosti, da postane pomembno prometno vozlišče v Evropi ter logistična platforma za srednjo in jugozahodno Evropo.

Logistični centri regionalnega pomena so pogojeni z dobro razvito prometno infrastrukturo. V Sloveniji je prometna infrastruktura slabše razvita, predvsem na področju železniške infrastrukture, kjer je potrebna vzpostavitev take infrastrukture, ki mora hkrati omogočiti gospodarno notranjo povezavo na celotnem ozemlju Slovenije in omogočiti vključevanje v mednarodne prometne povezave. Zaradi izredno dobre geostrateške lege Slovenije na zunanji meji Evropske unije, kjer se križata V. in X. vseevropski koridor, ima Slovenija dobre pogoje za razvoj logističnih centrov in posledično veliko možnosti, da postane pomembno prometno vozlišče v Evropi ter logistična platforma za srednjo in jugozahodno Evropo.

S Centrom Panonija bi bila izgradnja železniške proge Beltinci–Lendava–Rédics ekonomsko bolj upravičena
Pogosto vprašanje Pomurcev ”kaj imamo od drage investicije 2TDK (Drugi tir Divača – Koper)” dobi v izgradnji Regionalnega distribucijskega centra ”Panonija” konkreten odgovor. Izgradnja le-tega pa ekonomsko rentabilnost izgradnje železniške proge Beltinci–Lendava–Rédics (HUN), ki prav v povezavi s centrom postane ekonomsko bolj upravičena.

»Realne razloge za upravičenost gradnje omenjene proge predstavlja zmanjšanje negativnih vplivov na okolje (elektrificirana železniška proga) in dejstvo, da bi ta proga lahko služila kot obvozni tir za relacijo Beltinci–Hodoš zaradi napovedi povečanega prometa. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko je dobro, ga je pa mogoče še izboljšati, med drugim s projekti energetske in prometne infrastrukture. Zato ima Vlada RS tudi možnost, da izgradnjo železniške proge Beltinci–Lendava in Lendava–Rédics (HUN) razglasi za nacionalni strateški projekt«, je prepričan pomurski poslanec Jožef Horvat.

Ker je gradnja železniške proge Beltinci–Lendava in Lendava–Rédics (HUN) v interesu Republike Slovenije in ker ima Luka Koper možnost izgradnje velikega mednarodnega 3 zalednega skladišča na območju občine Beltinci, kar bi za Luko Koper predstavljalo pomemben razvojni preskok, dajem ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu pobudo za pospešitev izgradnje ”Regionalnega distribucijskega centra Panonija” na območju občine Beltinci in za izgradnjo železniške povezave Beltinci– Lendava in Lendava–Rédics (HUN).

Dejstvo je, kot nadaljuje, da konkurenčnost srednje Evrope sloni na krepitvi meddržavnih transportnih in energetskih povezavah. »Opozarjam pa, da mora država za večjo hitrost realizacije razvojnih projektov najprej odpraviti vso nesmiselno birokratsko navlako. V nasprotnem primeru nas bodo sosednje države, vsaj kar se prometne in energetske infrastrukture tiče, prehitele. Ker je gradnja železniške proge Beltinci–Lendava in Lendava–Rédics (HUN) v interesu Republike Slovenije in ker ima Luka Koper možnost izgradnje velikega mednarodnega 3 zalednega skladišča na območju občine Beltinci, kar bi za Luko Koper predstavljalo pomemben razvojni preskok, dajem ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu pobudo za pospešitev izgradnje ”Regionalnega distribucijskega centra Panonija” na območju občine Beltinci in za izgradnjo železniške povezave Beltinci– Lendava in Lendava–Rédics (HUN)«, zaključuje Horvat.

vir: maribor24

Podrobnosti

Kategorija: Novice

30 oktober 2020

V času karantene je JSKD - OI Lendava razpisal dva natečaja, literarnega in likovnega. Ustvarjalci iz različnih krajev Pomurja, so se odzvali vabilu in ustvarili različna literarna in likovna dela, ki so jih zbrali v Zborniku »SKUPAJ ZMOREMO«.

Pri JSKD OI Lendava so ob koncu natečaja zapisali:

»V življenju marsikaj doživimo in preživimo. Letos spomladi smo se prvič spopadli s svetovno epidemijo novega koronavirusa covid-19, ki je, žal, še vedno nismo premagali. Življenje se je ustavilo na vseh področjih: gospodarskem, šolskem, športnem, socialnem in tudi kulturnem – vsi smo živeli v karanteni, ki se v teh dneh spet ponavlja.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Lendava je želela ohraniti stike s kulturniki na daljavo, prav tako z drugimi društvi pomurskega območja in tudi širše. Zato smo v začetku aprila razpisali dva natečaja, in sicer literarnega na teme: V osami, V karanteni, Strah, Tišina misli in Naši junaki, ter likovnega na temo: V karanteni.

Svoje literarne prispevke (pesmi, prozo in odrska besedila) je poslalo 32 ustvarjalcev iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Prispevki, objavljeni v zborniku, so v slovenskem, madžarskem in hrvaškem jeziku.

Na likovni natečaj se je prijavilo 25 likovnikov s 34 deli iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške, največ iz likovne sekcije KD Polzela.

Vsa literarna in likovna dela so izdali v priložnostnem zborniku z naslovom Skupaj zmoremo. Uvodnike v zbornik so napisali: Janja Magdič – vodja JSKD OI Lendava, Olga Paušič – pisateljica, scenaristka in režiserka, ter ljubiteljski likovnik Ludvik Žižek. Jezikovni pregled slovenskega teksta je delo Olge Paušič, madžarskega teksta pa Marije Dragošič in Judit Zagorec-Csuka. Likovna dela je fotografiral Tomaž Galič. Zbornik je oblikoval Peter Orban, natisnila tiskarna Arma, d.o.o. Lendava.

Predstavitev likovnih del in zbornika je bila 30. 6. 2020, ko je bila odprta razstava v avli kulturnega doma ter prebrana nekatera besedila iz zbornika. Ob tej priložnosti so vsi ustvarjalci prejeli zahvale in zbornik. Razstava je bila na ogled do 1. 9. 2020.
Priložnostni zbornik Skupaj zmoremo in po eno likovno delo, ki so ga likovniki podarili, so v oktobru prejele kot darilo vse lokalne skupnosti UE Lendava, Center za reševanje Lendava, Zdravstveni dom Lendava, Črenšovci in Dobrovnik, Dom starejših Lendava in Ljutomer, KKC Lendava, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Občini Ljutomer in Murska Sobota. Ostalim občinam, od koder so sodelujoči ustvarjalci, so bili izdelki poslani po pošti.

Zbornik Skupaj zmoremo je hkrati zahvala vsem, ki so se in se še neumorno trudijo v času epidemije za njeno zajezitev in s tem izpostavljajo svoje zdravje.

Naj bo to naša skromna zahvala in sporočilo, da jih vidimo in čutimo z njimi, obenem pa spomin na čas v karanteni.

»Kjer je volja – tam je pot. Dokazali smo, da skupaj zmoremo,« so zapisali v zbornik z željo, da solidarno in dosledno upoštevamo vsa navodila NIJZ, kajti le tako bomo zmogli preživeti tudi ta težek, neprijeten čas. Ostanimo doma in ostanimo zdravi!«

vir. pomurec.com

Podrobnosti

Kategorija: Novice

30 oktober 2020

Oktobra je začela delovati tudi Covid-19 ambulanta v okviru Zdravstvenega doma Lendava.
Zdravstveni domovi Ljutomer in Gornja Radgona spadajo pod vstopno točko v Murski Soboti, Lendava pa ima tako od oktobra ponovno svojo vstopno točko, ki deluje za prebivalce Upravne enote Lendava oziroma občane Lendave, Črenšovcev, Turnišča, Kobilja, Velike Polane, Dobrovnika in Odrancev.

Za posameznike, ki so napoteni na testiranje, delajo v ambulanti tri ekipe, prisoten je zdravnik, zdravstveni tehnik in reševalec. Vsakodnevno opravijo okoli 30 brisov in pregledov, po njihovih ocenah je skoraj polovica brisov pozitivnih na okužbo s koronavirusom. Osebje je pri odvzemu brisov oblečeno v posebno zaščitno obleko.

vir: sobotainfo

Podrobnosti

Kategorija: Novice

28 oktober 2020

Projekt izgradnje težko pričakovane nogometne akademije Nafte 1903 je tik pred pričetkom. Kot poroča portal lendavainfo.com je vse že pripravljeno za začetek gradnje, ki bi se lahko pričela že v letošnjem letu.

Več kot dve leti po tem, ko sta Nafta 1903 in Občina Lendava podpisala 20-letno pogodbo o pravici do uporabe zemljišča, je pred tednom dni gradbeno dovoljenje dokončno postalo pravnomočno. Objekt bo zgrajen na treh hektarjih ter bo poleg pisarn in učilnic imel tudi 16 sob, konferenčno dvorano, parkirišče in tri nogometna igrišča v neposredni bližini. Vrednost del je ocenjena na dobrih sedem milijonov evrov, večino zneska pa bi naj prispevala madžarska vlada Viktorja Orbana.

vir: snportal.si

• Vrtec
• vrteclendava
• varstvo otrok

Podrobnosti

Kategorija: Novice

26 oktober 2020

Občina Lendava, se je skupaj z vodstvom Vrtca Lendava – Lendvai Óvoda dogovorila, da bo vrtec v prihodnjem tednu deloval v minimalnem obsegu, kar pomeni, da bo odprta Dvojezična enota II vrtca v Lendavi (Tomšičeva ulica) in to za tiste starše, katerih otroci nujno potrebujejo varstvo. Gre predvsem za primere otrok, katerih starši, so zaposleni pri delodajalcih, ki opravljajo dela, ki so pomembna za delovanje družbe in države, ter starše, ki jim delodajalec ne more omogočiti dela od doma.

Starši otrok, ki nujno rabijo varstvo, morajo predložiti dokazila, ki so podlaga za izkazovanje potrebe po nujnem dostopu do vrtca (npr. potrdilo delodajalca, da starši opravljajo delo, ki je nujno za državo in družbo oz. da jim delodajalec ne more omogočiti delo od doma).

Ob vključitvi otroka v skupino nujnega varstva bo potrebno s strani staršev predložiti tudi izjavo, da je otrok zdrav in da v obdobju zadnjih 10 dni ni bil v stiku z okuženimi osebami.

Starše prosimo, da z vso skrbnostjo presodijo ali varstvo zares potrebujejo. Za vsa dodatna pojasnila pa se lahko obrnejo na upravo Vrtca Lendava – Lendvai Óvoda.

vir: lendava.si

Podrobnosti

Kategorija: Novice

22 oktober 2020

Začelo se je kot posel, sklenjen z vplivnimi in dobro plačanimi kreativci, končalo z entuziazmom domačih in prijateljskih ustvarjalcev.

Lendava je v projekt evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 doslej vložila več kot 300 tisoč evrov, razkriva poročilo, ki ga je pripravila občinska uprava. Kljub temu vložku pa se ni približala cilju, saj se ni uvrstila v ožji izbor kandidatk za naslov evropske prestolnice kulture.
Z napovedjo kandidature je zgodaj izzvala elitne kulturniške kroge, toda drzno naskakovanje iz nekega perifernega okolja je imelo svojo ceno. Prejšnji župan Anton Balažek je povabil izkušene, predvsem pa vplivne ljudi, Mitjo Čandra in Aleša Štegra ter njun krog ljudi, ki so svoje delo visoko ovrednotili.
Z nekega zornega kota to morda ni sporno. Je pa vredno poudariti, da je ostal madež domnevno nepoštenih praks in da akterji za nedokončano nalogo niso nosili nobenih posledic. Po preteku pogodbe sta januarja 2019 Šteger in Čander pospravila kovčke in šla. Posel je bil po zamenjavi lokalne oblasti v Lendavi za njiju končan. Enakega sta nato začela na Ptuju. Tam je sodelovanje trajalo, dokler občinski svet ni priprl finančne pipice.

Pritožba na EK
Občina Lendava se je zaradi ugotovljenih kršitev poslovnika o izvedbi postopka za pridobitev naslova evropska prestolnica kulture (EPK) za leto 2025 v Republiki Sloveniji pritožila na Evropsko komisijo (EK). Opozorila je na sum pristranskosti oziroma konflikta interesov pri dveh članih žirije, ki ju je imenovalo ministrstvo za kulturo, in na njune nezadostne reference, poudarila pa tudi kršitev zaradi lokacije sestanka za predizbor, saj je bil ta v Ljubljani, ki prav tako kandidira za naslov EPK.Odgovor, ki ga je občina prejela od EK maja letos, je bil ohlapen in splošen. Lendava kljub temu vztraja pri dokazovanju kršitev.

Z denarjem do uspeha
So imela vsa izplačila v štirih letih osnovo v sklenjenih pogodbah? Je bilo delo opravljeno in imelo učinek? So imeli od posla koristi tudi domači kulturniki? Nedvomno je imela po zaslugi izbranih kreativcev Lendava predvsem v letih 2017 in 2018 medijsko publiciteto, o kakršni je lahko prej, kljub bogati kulturni ponudbi, le sanjala. Prišli so novinarji z renomejem, ki prej Lendave še povohali niso, je dogajanje takrat povzel poznavalec razmer. S tega vidika so bila plačila nedvomno dobra naložba, še pove. Če vse te objave primerjamo še s ceno oglasnih sporočil v medijih, se je vložek izplačal tudi po ekonomski plati.
Kljub temu se poraja dvom o poštenosti doseženega. To, da je Lendava s svojo kandidaturo in bogatim kulturnim življenjem v nekem trenutku zablestela v širšem prostoru, ni bil le uspeh strokovnega in trdega dela ekipe, ampak »unovčenih« poznanstev, vpliva, morda celo pritiska na odločevalce. Čander se je s svojim krogom sodelavcev zaradi spornih praks, domnevnih konfliktov interesov, prepletanja funkcij, vplivanja na odločevalce pri različnih kulturniških projektih, tudi kandidaturah za EPK 2025, že znašel pod plazom kritik.
Pogodbe
Omenjeno poročilo tudi razkriva, da sta Občina Lendava in Galerija - Muzej Lendava v letih 2016, 2017 in 2018 sklenili številne pogodbe z zavodom Kreativna baza. Ta je do 17. januarja 2019, ko se je končalo sodelovanje z Lendavo, poslovala kot zavod, nato se je statusno preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. Z osnovnim kapitalom sta jo ustanovila Maja Čepin Čander in Mitja Čander.
Izstopa še nekaj primerov finančnih transakcij, ki so stekle prek domačih kulturnih ustanov. Koliko je torej z »bogate« mize za EPK do leta 2019 padlo v žepe domačih kulturnikov?

Domačim pa nič
Občina Lendava je sklenila 8. decembra 2017 pogodbo v vrednosti 43.500 evrov z zavodom Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKCL) za programsko in organizacijsko prenovo dejavnosti kulturnega doma. Tri dni zatem je KKCL objavila na svoji spletni strani poziv k zbiranju prijav, deset dni po sklenitvi pogodbe z občino pa je že tudi sklenila pogodbo z izvajalcem, podjetjem Razum samostojne podjetnice Mojce Redjko iz Maribora. Ta je imela »v žepu« prepričljiv program dela za obdobje od januarja do konca decembra 2018.
»Prireditve so bile realizirane v izvedbi zunanjih izvajalcev programov po posameznih prireditvah, za kar je poskrbela navedena zunanja izvajalka, za vsako izvedbo je bila sklenjena pogodba ali izdana naročilnica,« je povedal direktor KKCL Albert Halasz. Vse prireditve so predstavljene v poročilu zavoda za leto 2018.
Nekaj teh prireditev se je dopolnjevalo s prireditvami v okviru programa Poleti v Lendavo, kar pomeni, tako Halasz, razliko med pogodbenim in izplačanim zneskom. Ta je namreč bil dobrih 46 tisoč evrov.
Glede povečanega poslovnega sodelovanja ali nakazil KKCL Beletrini prav v času vključevanja njenih lastnikov (direktor Mitja Čander, programski direktor Aleš Šteger) v projekt EPK pa je Halasz pojasnil, da je to posledica sklenjene pogodbe o naročnini na portal Biblos ter nabavi elektronskih knjig prek navedene založbe, po besedah Halasza vse v obsegu sredstev, ki jih skoraj v celoti za to namensko zagotavlja ministrstvo za kulturo.

Sejnine prek ZKD Lendava
Občina je v sklopu EPK pogodbo v višini 30 tisoč evrov sklenila februarja 2018 tudi z Zvezo kulturnih društev (ZKD) Lendava, denar pa naj bi bil namenjen izvajanju dejavnosti. »Za delovanje ZKD Lendava ni bilo izplačanih nobenih zneskov, saj mi tega denarja nismo dobili nakazanega, ampak je Občina Lendava ta sredstva črpala glede na dogovorjen znesek po izstavljenih zahtevkih. Mi smo bili samo izvajalci, to je izstavljalci zahtevkov in poročil o prisotnih članih na sejah EPK,« je pojasnila Danijela Hozjan, predsednica ZKD Lendava. Po prejetem poročilu vodje EPK o izvedeni seji programskega sveta in listi prisotnih članov je torej ZKD Lendava mesečno izstavljala občini zahtevke za stroške vodje in članov programskega sveta. Vodja programskega sveta Aleš Šteger je na tak način prejel skupaj s sejninami 13.904 evre bruto, preostalih pet članov pa 7441 evrov bruto. ZKD Lendava razlike denarja do pogodbenega zneska ni prejela.

Praznih rok
Kljub visokim vložkom pa Lendava po odhodu Čandra in Štegra ni imela ne dokumenta ne smernic, na katerih bi lahko pripravila prijavo na razpis za kandidaturo, je navedeno v poročilu. Obstajal je le Lokalni program za kulturo 2017–2025, ki se posredno nanaša na EPK in za katerega je občina Kreativni bazi prav tako plačala 14 tisoč evrov.
Zdajšnji župan Janez Magyar se je pri nadaljevanju projekta odločil za povsem drug pristop od predhodnika. Stavil je na strokovnost, srčnost in entuziazem ljudi, ki živijo v Lendavi ali so nanjo navezani. Oblikovala se je ožja skupina, ki je v kratkem času pripravila obsežno gradivo. Celotni stroški tega dela priprav so znašali skupaj 58 tisoč evrov. Kljub dobrim občutkom po predstavitvi vloge februarja letos Lendava ni prišla v ožji izbor kandidatk.

Izplačila zunanjim partnerjem za EPK (do leta 2019). Vir: Poročilo Občine Lendava

Objava nasprotnega mnenja

V uredništvo Vestnika smo prejeli odgovor Maje Čepin Čander, direktorice Kreativne baze, na članek »Prišli taki, ki prej Lendave še povohali niso«, ki govori o razkritjih poročila lendavske občinske uprave in ki je bil v časopisu objavljen 15. oktobra 2020.

Njihov odziv objavljamo v celoti:  »V treh letih (2016–2018) smo z veliko energije in resnično predanostjo Lendavo postavili v središče slovenske kulture in kulturnega turizma, kar se je ne nazadnje poznalo tudi v občutno povečanem obisku galerije, stolpa in mesta nasploh. Lendava je na podlagi našega trdega dela postala medijsko zanimiva destinacija. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je Lendava prav v tistem obdobju prvič dobila zanimivo in raznoliko poletno kulturno dogajanje, ki je pritegnilo mnoge, ne le domačine. Ponosni smo, da smo lahko uspešno delovali v večnacionalnem in večkulturnem okolju in po svojih močeh prispevali k boljšim odnosom na obmejnem območju. Prepričani smo, da je medijsko obračunavanje z nami del širšega političnega obračuna z nekdanjim županom in njegovo ekipo, po drugi strani pa gre za iskanje alibijev za neuspešno nadaljevanje kandidature, ki je bila tako po našem mnenju kot tudi po mnenju mnogih v slovenskem prostoru zastavljena na trdnih in široko prepoznavnih temeljih.«

vir: vestnik.si / Majda H.

• Lendava
• EPK
• Šteger

Podrobnosti

Kategorija: Novice

21 oktober 2020

Lendava je za projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) od leta 2016 plačala več kot 300.000 evrov, a se ni uvrstila v ožji izbor. Z občine prvi ekipi, ki je pripravljala projekt pod vodstvom Aleša Štegra in Mitje Čandra ter zavoda Kreativna baza, očitajo, da v dveh letih ni pripravila nobene vsebine za prijavo, potem pa je od projekta odstopila.

Poročilo o izvajanju projekta Lendava EPK 2025 so zahtevali lendavski svetniki z namenom prikaza vseh aktivnosti in sklenjenih pogodb pri pripravah na kandidaturo za EPK.

V njem piše, da sta z enostransko odpovedjo nadaljnjega sodelovanja z občino Lendava ključna protagonista projekta Aleš Šteger in Mitja Čander januarja 2019 postavila občino v izjemno neugoden položaj.

“Občina je bila postavljena pred dejstvo, da kljub številnim ustanovljenim organom – programski svet, projektni svet, razvojna pisarna -, intenzivni medijski prisotnosti in angažiranju številnih oseb in podjetij s pogodbami v skupnem znesku več kot 205.000 evrov med leti 2016 in 2018 ni imela skorajda nobenega oprijemljivega dokumenta, še manj pa konkretnih ali vsaj okvirnih smernic, dejstev ali vsebin, na katerega bi lahko gradili vsebino prijave za EPK,” piše v poročilu.

Ključna naloga programskega sveta, ki ga je vodil Šteger, to so povezovanje in sodelovanje vseh dejavnikov na področju kulture, razvoj novih vsebin, sodelovanja in ponudbe kulturnih dobrin, oblikovanje vsebin, ki bodo omogočile pripravo konkurenčne vloge na razpis in doseganje ciljev projekta, po oceni poročila ni bila opravljena.

Po podatkih je samo zavod Kreativna baza od lendavske občine v omenjenih dveh letih na podlagi več pogodb dobil skupno nekaj manj kot 78.000 evrov, od javnega javnega zavoda Galerije – Muzeja Lendava, katerega ustanovitelj je občina, pa še 39.000 evrov. Šteger je za vodenje programskega sveta in sejnine dobil 13.900 evrov, pet članov pa skupaj 7400 evrov.

Lendavski župan Janez Magyar poročilu pritrjuje rekoč, da omenjeni “programski svet za prijavo na kandidaturo ni pustil nobene vsebine, pobrali so ogromno denarja za svetovanje, a če svetuješ, moraš imeti tudi produkt, tega pa ni bilo”.

Če bi opravili promocijo, kot pravijo, bi prišli v drugi krog, vendar od sebe niso dali nič, kar bi lahko uporabili kot osnovo za začetek dela druge ekipe na začetku leta 2019, še pravi Magyar in dodaja, da je edino, kar so napisali, povzetek Lokalnega programa kulture, ki pa so ga pripravili občinski javni zavodi.

Direktorica Kreativne baze Maja Čander se z očitki ne strinja in odgovarja, da so z veliko energije Lendavo postavili v središče slovenske kulture, kar da se je nenazadnje poznalo tudi v občutno povečanem obisku galerije, stolpa in mesta nasploh.

“Za denar, ki nam ga očitajo, večje agencije česa podobnega gotovo ne bi postorile. Prepričana sem, da je obračunavanje z nami del širšega političnega obračuna s prejšnjim županom Antonom Balažkom in njegovo ekipo,” pravi Maja Čander in dodaja, da so ponosni, da so lahko uspešno delovali v večnacionalnem in večkulturnem okolju in po svojih močeh prispevali k boljšim odnosom na obmejnem področju.

Po njenih besedah gre tudi za iskanje alibijev za neuspešno nadaljevanje kandidature, ki je bila po njihovem mnenju kot tudi mnenju mnogih v slovenskem prostoru zastavljena na trdnih in široko prepoznavnih temeljih.

Potem ko sta Šteger in Čander zapustila Lendavo, so na občini povabili k sodelovanju t.i. najširšo koalicijo izjemnih posameznikov, večinoma domače ustvarjalce, ki so skupaj z novo ekipo pripravili obsežno in zahtevno vsebino kandidature. Za to so, skupaj z vsemi stroški in materiali, plačali 58.000 evrov.

V Lendavi so še vedno prepričani, da je bil pri postopku za pridobitev naziva EPK za leto 2025 v Sloveniji kršen poslovnik, zato pri pritožbi vztrajajo, saj so, kot piše v poročilu, kršitve dokazljive in konkretne.

vir STA

• Anton Balažek
• Krona
• nakup

Podrobnosti

Kategorija: Novice

21 oktober 2020

Nekdanji lendavski župan se je odzval na novinarski prispevek z naslovom Balažku grozi nova ovadba?

Anton Balažek, nekdanji lendavski župan, se je odzval na novinarski prispevek z naslovom Balažku grozi nova ovadba? Na spletni strani je bilo v prispevku zapisano, da je nadzorni odbor Občine Lendava ugotovil oškodovanje občinskega proračuna za najmanj 100 tisoč evrov z nakupom prostorov Krone. Balažkov odziv objavljamo v celoti.

»Odločno zavračam vsa namigovanja in trditve, da je bil nakup prostorov v mestni hiši v Lendavi netransparenten ali škodljiv. Takšne trditve so povsem neutemeljene in zlonamerne. Obravnavani nakup  prostorov (lokal Krona) v mestni hiši v Lendavi, ki je bil izveden v letu 2018, je bil realiziran v skladu z občinskim proračunom za leto 2018 in v skladu z Načrtom razvojnih programov občine.  Pogodba je bila sklenjena na podlagi sklepa občinskega sveta in po ceni, ki je bila nižja od vrednosti, ki jo je določil uradni cenilec. Predpostavka, da bi občina pri nakupu morala špekulirati (čakati na dražbo, se pogajati z upniki), je povsem zgrešena in je v nasprotju z osnovnim poslanstvom občine.

Zatrjevanje, da bi se o prodaji nepremičnine občina morala pogajati z upniki, nima ne pravne in tudi ne dejanske podlage, saj upnik ni lastnik nepremičnine, prodajno pogodbo pa je mogoče skleniti le z dejanskim lastnikom nepremičnine. Ker je šlo za javni interes občine, saj je nepremičnina v mestni hiši, je potrebno zavrniti tudi popolnoma pravno zgrešene navedbe o tem, da bi bilo potrebno čakati na dražbo, se pogajati z upniki itd. Sploh ni gotovo, da bi do dražbe prišlo, niti ni bila določena izklicna cena, kaj šele da bi bilo znano za kakšen odstotek od izklicne cene bi se nepremičnina sploh prodajala. Poleg tega je dražba namenjena temu, da se za nepremičnino doseže čim višja cena, ki v primeru več dražiteljev lahko doseže bistveno višjo ceno od izklicne in tudi od ocenjene vrednosti. 

Prepričan sem, da je občinska uprava na čelu s takratnim direktorjem strokovno korektno vodila postopke in pogodbo pravilno sklenila z lastnikom nepremičnine. To bi v odzivnem poročilu  takratni izvajalci postopkov (takratni direktor občinske uprave, pravnica) in takratni župan lahko korektno  pojasnili, če bi bili k temu pozvani. Glede na potek dogodkov tega namena s strani avtorjev odzivnega poročila očitno ni bilo, kar bi lahko pomenilo, da se politično obračunavanje in zavajanje javnosti nadaljuje.

Občina Lendava ima danes v lasti prostore, ki imajo zgodovinsko in strateško vrednost. Kupljeni so bili po nižji ceni od realno ocenjene vrednosti in po predpisanih postopkih.  V Načrtu razvojnih programov 2018-2021 je bilo predvideno, da bodo kupljeni prostori (lokal) v mestni hiši, z muzejsko in turistično promocijsko vsebino, pričeli delovati v prvi polovici leta 2019.«

vir: vestnik.si

Podrobnosti

Kategorija: Novice

19 oktober 2020

Rezultati 18.10.2020

Lestvica: