Podrobnosti
Kategorija: Novice

Fridlu naj bi se 15. aprila 2019 zgodila "slačilnica", nato pa je sledil sestanek, kjer se je z vodstvom kluba dogovoril o odhodu iz Lendave. Sam trdi, da je bilo sodelovanje z igralci korektno, na predlagane pogoje sporazumne prekinitve pogodbe pa ni nikoli pristal.

Franc Fridl, ki je Nafto vodil od 2017 do 2019, spor z lendavskim drugoligašem rešuje na sodišču, saj meni da njegova pogodba ni bila sporazumno prekinjena in mu je klub dolžan izplačati pogodbene obveznosti v višini 44.265 evrov.

Fridl, ki je v svoji karieri igral tako za Maribor kot za Olimpijo, pa tudi za Muro, katero je tudi vodil pred prihodom na lendavsko klop, je trenutno glavni trener Rogaške, a ima po njegovem mnenju še neporavnane račune s strani svojega bivšega delodajalca. Na soboškem sodišču se namreč pravda zaradi plačila dobrih 44 tisočakov, kolikor naj bi mu klub ostal dolžan do izteka pogodbe, ki po njegovem videnju ni bila sporazumno prekinjena kot trdi vodstvo kluba.

Na današnjem naroku na okrožnem sodišču v Murski Soboti je v pravdi med Fridlom in Nafto potekalo zaslišanje Fridla in številnih prič. Pred sodnico Marijo Stojko Tratnjek so tako stopili pomočnik direktorja Pozsgai Franc, zaposlena v oddelku za gospodarstvo Marija Močnik, športni direktor Kocsárdi Gergely István, računovodja Ivan Denša, nogometaš Nafte Vedran Vinko in še takratni Fridlov pomočnik Simon Sešlar.

Puč v slačilnici in domnevni stisk rok usodnega 15. aprila
Do domnevno sporazumne prekinitve pogodbe med Fridlom in Nafto je prišlo 15. aprila leta 2019, ko naj bi po navedbah prič igralci izvedli puč, saj več niso želeli trenirati pod takratnim trenerskim dvojcem. Sledil je usodni sestanek trojice iz kluba: Pozsgai, Kocsárdi in Močnik ter Fridla, na katerem se Fridl po njegovih navedbah ni strinjal s predlaganimi pogoji sporazumne prekinitve pogodbe, zato sporazuma nikoli ni podpisal, a v klubu trdijo, da so si segli v roke, naknadno pa je sporazumno prekinitev v pisni obliki sestavil še tajnik kluba Miran Doma in tudi posredoval Fridlu. Klub in Fridl imata sicer istega računovodjo, in sicer računovodski servis Dening iz Lendava, ki ga vodi Ivan Denša. Slednji je dejal, da so ostale odprte terjatve Fridla do Nafte od junija 2019 naprej, saj mu je Fridl naročil izdelavo mesečnih faktur v višini 3405 evrov, kolikor je znašala njegova plača po pogodbi. Fridl ob tem Nafti očita še, da je bil manever kluba načrtovan, saj je klub že čez dva dni pripeljal novega trenerja, v lendavskem taboru pa trdijo, da se je strinjal z razhodom, kar dokazuje tudi dejstvo, da ni ugovarjal preostanku dogovorjenih izplačil, v katerih so mu tudi predčasno izplačali premije.

Vedran Vinko, otrok Nafte, ki še danes nosi 'plavi' dres je na sodišču dejal, da je v slačilnici vladalo slabo vzdušje, po seriji slabih rezultatov pa so se igralci odločili, da ne bodo več trenirali in so protestno zahtevali zamenjavo trenerja. Sešlarjeva situacija, ko je bil pomočnik Fridlu, pa je bila po njegovih lastnih trditvah precej drugačna od Fridlove, ki je imel še leto dni veljavno pogodbo, saj je imel sam pogodbo le še do junija, zato je tudi sprejel željo po razhodu in tudi sporazumno prekinil pogodbo.

Novembra bo svoje povedal še Miran Doma, ki je bil sekretar Nafte in naj bi tudi pisno sestavil sporazumno prekinitev pogodbe med Fridlom in klubom. Nafta je sicer domnevno sporazumni razhod s Fridlom in podpis pogodbe z novim trenerjem Mariánom Sluko sporočila javnosti 17. aprila 2019, torej tri dni po za Fridla usodnem ponedeljku v Lendavi. No, slovaški strateg, ki je na trenerskem stolčku zamenjal Fridla, je v Lendavi zdržal le nekaj mesecev, saj so se mu v klubu zahvalili za sodelovanje že 11. decembra in nato 23. decembra na njegovo mesto imenovali trenutnega trenerja Dejana Dončića.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Specialist za varjenje, rezanje, avtomatizacijo in robotizacijo potrebuje več prostora za razvoj, testiranje in proizvodnjo.

»Za mlade se je treba potruditi, da pridejo k nam, spoznajo naše delo in tudi ostanejo,« poudarja Renato Pahor, direktor podjetja VIRS iz Lendave, zlate gazele 2019, ki je specialist za varjenje. Z njim smo govorili o pregovornem odhajanju obmejnega prebivalstva na delo v Avstrijo in mladih, ki se tam odločajo tudi za šolanje, v katerega je vključena obvezna praksa.

Konjunktura spodbuja kadrovsko lakoto
»Tudi pri nas je pri strokovnem srednješolskem programu vključena obvezna praksa. Na leto tako dobimo vsaj deset srednješolcev, ki jih zanima delo pri nas, in tistim, ki jih prepričamo, ponudimo možnost štipendiranja in zaposlitve. Kadrov je tudi nam zaradi konjunkture začelo primanjkovati, zato že dalj časa štipendiramo študente strojništva in elektrotehnike ter iz tega naslova zagotavljamo vsaj neki dotok mladih,« pojasnjuje Renato Pahor.

Trenutno iščejo pet novih sodelavcev, ki jih potrebujejo v razvojnem oddelku, servisu in prodaji. Iščejo predvsem inženirje strojništva in elektrotehnike, ki bodo tako okrepili ekipo trenutno 40 zaposlenih. Od tega je kar tri četrtine sodelavcev inženirjev.
S plačami ne zaostajamo toliko za sosedi
»Praksa je obvezna tudi pri nas, in ne samo v Avstriji. Tudi iz Avstrije so že prihajali k nam dijaki na prakso. Če ostane dober perspektiven slovenski kader v Avstriji, je to velika škoda za pomurska podjetja. A če seštejemo vse vrste slovenskih prihodkov (plača, nadomestilo za prehrano in prevoz, plačan čas za malico ...) in jih delimo z efektivnim delovnim časom, potem plače v Sloveniji verjetno bistveno ne odstopajo od avstrijskih. Plače so seveda velik motiv za mlade, zato se je zanje treba potruditi, da pridejo v Slovenijo in tukaj ostanejo,« razmišlja Pahor.

Še več dobijo razvojniki in proizvodnja
Podjetje VIRS je v obdobju izjemne rasti. Medtem ko je lani podjetje ustvarilo sedem milijonov evrov prihodkov, jih bodo letos, kot kažejo podatki dozdajšnjega poslovanja, kar 8,5 milijona, prihodnje leto pa lahko na temelju naročil načrtujejo prihodke v vrednosti deset milijonov evrov.

Pred nedavnim so končali širitev prostorov za sestavo in montažo robotskih varilnih celic, s čimer so dosegli, da imajo skupaj za te namene dva tisoč kvadratnih metrov površin. A potrebujejo dodatne prostore za razvoj, testiranja, proizvodnjo in demonstracijski prostor.

Zato so ob poslovni stavbi že dokupili osem tisoč kvadratnih metrov. »Želimo zgraditi nove prostore velikosti tisoč kvadratnih metrov, ki jih potrebujemo za razvojni oddelek, demonstracije in preizkušanje ter proizvodnjo. Za projekt gradbeno dovoljenje že imamo, prvo lopato pa bomo zakopali prihodnje leto,« napoveduje Pahor. Naložba je vredna okoli 1,2 milijona evrov.

In kako v VIRS doživljajo korono in kako so pripravljeni na morebiten upad povpraševanja? »Korono smo zaznali toliko, da smo prihodke obdržali na približno enaki ravni kot v letu 2019, brez rasti. Vsi načrti so narejeni po scenariju 'minus', torej poslovanje v primeru upada prihodkov ni ogroženo,« pojasnjuje prva taktirka VIRS, Renato Pahor. Najbolj nepogrešljiv partner so za proizvodnjo avtodvigal, težko industrijo, avtoindustrijo ter podjetja v procesni opremi.

vir: finance.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Janez Magyar, župan Občine Lendava, je bil 22. avgusta v Glavni ulici v Lendavi vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Policisti so ga zaradi nesreče obravnavali en dan kasneje.

V nedeljo, 22. avgusta, se je po podatkih Policijske uprave (PU) Murska Sobota v Pomurju zgodilo šest prometnih nesreč, od tega tri zaradi neprilagojene hitrosti, dve zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje in ena zaradi nepravilnega premika z vozilom. V treh prometnih nesrečah so se udeleženci lahko telesno poškodovali, v vseh je nastala materialna škoda. V eni je bil rezultat alkotesta pozitiven. V treh nesrečah so udeleženci zapustili kraj nesreče, dva so policisti kasneje izsledili. Zoper vse povzročitelje nesreč potekajo prekrškovni postopki.
Janez Magyar, župan Občine Lendava, je za Vestnik.si potrdil, da je bil predzadnjo avgustovsko nedeljo vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Kot je povedal, je takrat imel v uporabi službeno vozilo občine z registrsko oznako MS HL – 554. Okoli devete ure je vozil po Glavni ulici v Lendavi, saj je bil namenjen v Gornjo Radgono na sejem Agra, kjer je tisti dan potekal podpis pisma podpore za izgradnjo izobraževalnega centra za čebelarstvo v Pomurju.

»Ob vožnji sem zaznal oplazenje z drugim vozilom, vendar zaradi preprečitve naleta drugih vozil za mano nisem nenadoma zaustavil. Takoj pri objektu stare Dvojezične šole Lendava sem vozilo obrnil in odpeljal nazaj na mesto dogodka. Nobenega vozila ali voznika na mestu dogodka ni bilo, zato sem smatral, da je voznik odpeljal naprej. Tudi sam sem, ker poškodb na vozilu ni bilo, odpeljal naprej po avtocesti v smeri Gornje Radgone. Pri tem sem srečal nasproti vozečo vozilo policije, ki pa me ni zaustavilo,« je opisal Magyar. Med vožnjo po avtocesti mu je nato, tako lendavski župan, zaradi sunkov vetra zaradi višje hitrosti, ki pa je bila do dovoljene hitrosti za vožnjo po pomurski avtocesti, na službenem avtomobilu odlomilo levo vzvratno ogledalo.

Policisti PU Murska Sobota so Janeza Magyara zaradi udeležbe v prometni nesreči obravnavali dan kasneje, v ponedeljek, 23. avgusta. »Policistu sem na zapisnik izjavil, da sem ob oplazenju z drugim vozilom zapeljal naprej izključno zaradi preprečitve naleta z drugimi vozili in preprečitvi nesreče z vozniki, ki so vozili za mano, kar dokazujem tudi s takojšnjo vrnitvijo na kraj dogodka,« je za Vestnik.si še dejal lendavski župan. Potrdil je, da so mu policisti zaradi nesreče oziroma dogodka izdali plačilni nalog v višini 160 evrov, na katerega pa se je že pritožil.


24-urni policijski rok

Janez Magyar je po ugotovitvah policistov prekršil 110. člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki govori o dolžnostnih ravnanjih ob prometni nesreči. Člen med drugim navaja, da mora udeleženec prometne nesreče osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke in da mora udeleženec nesreče ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled. Isti zakon pa v 111. členu določa, da mora policist priti na kraj prometne nesreče I. kategorije – to je nesreča, ki se konča le z materialno škodo, poškodovanih oseb pa v njej ni – oziroma ugotoviti dejstva in zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku, če ga o njej obvesti udeleženec prometne nesreč, v roku 24 ur od nastanka prometne nesreče.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Manjšinski poslanec razume javno problematiziranje sodelovanja z Madžarsko v duhu trenutnega političnega boja za oblast.

Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath vztraja na položaju predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), čeprav je protikorupcijska komisija (KPK) že pred dvema letoma odločila, da je funkcija po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije s poslansko funkcijo nezdružljiva. »Postopek še ni v celoti končan, zato ga v tej fazi podrobneje še ne bi komentiral. Omenil bom le, da je upravno sodišče v Mariboru pritrdilo mojemu stališču, da postopek ni bil primerno izpeljan,« v pogovoru za Vestnik odgovarja Horvath.

Znana je vaša zgodba s KPK glede združljivosti poslanske funkcije in funkcije predsednika PMSNS, zaradi stališča KPK ste se tudi pritožili na upravno sodišče. Podobno kot vam je KPK nezdružljivost nedavno očitala tudi lendavskemu županu Janezu Magyarju.

»Težko komentiram zadevo lendavskega župana, ker s podrobnostmi postopka nisem seznanjen. Na splošno naj povem, da so nekdanji ustavni sodniki in pravni strokovnjaki jasno izrazili strokovno mnenje, da je sodelovanje pripadnikov avtohtone madžarske narodne skupnosti ustavna pravica. Sedaj smo priča neki praksi, v okviru katere je videti, kakor da bi nekdo želel pripadnike naše skupnosti getoizirati, kar me spominja na neke druge čase. Če potegnemo analogijo: predsednik politične stranke je lahko minister ali celo predsednik vlade, predsednik skupnosti pa ne more biti niti poslanec. Zakone je seveda treba spoštovati, a morajo veljati za vse enako.«

Pustimo odločitev pristojnim. Junija ste postali predsednik Kluba pomurskih poslancev. Kaj je pravzaprav namen tega združenja?

»Pomurje se je v preteklosti soočalo s številnimi svojevrstnimi izzivi. Stečaji številnih pomurskih podjetij, ki so nekoč zaposlovale velik del prebivalstva, so povzročili socialno stisko marsikatere družine in številni mladi so zapuščal domačo pokrajino. Premalo je bile notranje politične povezanosti v regiji in s tem tudi manjši vpliv na odločitve v Ljubljani. Pomurje je bilo tako v marsičem prikrajšano, odrinjeno iz odločitev in od sredstev. V kolikor želimo, da nam bodo mladi ostajali v regiji, da bo življenje dostojno za vse, je nujno, da se v regiji medsebojno povezujemo na vseh ravneh – na ravni politike, gospodarstva, razvojnih institucij in tako naprej. Zato si kot predsednik Kluba Pomurskih poslancev prizadevam, da različne nazorske, ideološke, politične opredelitve pomurskih poslancev ne pomenijo ovire, temveč dodano vrednost. Da pomenijo možnost, da vidimo rešitve in možnosti za domačo pokrajino v širšem pogledu, mogoče z drugih zornih kotov in da vsak po svojih poznanstvih nato prispeva k uresničitvi našega skupnega predloga, naše skupne ideje. V času mojega vodenja Kluba Pomurskih poslancev smo tako opravili več sestankov z različnimi organizacijami v Pomurju, na ministrstva naslovili številne predloge in pobude, od ustrezne ureditve financiranja občin, v katerih živi romsko prebivalstvo, do pobud pomurskih gospodarstvenikov in ustrezne ureditve prevoza bolnikov iz Pomurja v Ljubljano.«

Spomladi je bilo dogajanje v državnem zboru precej burno. Bo po parlamentarnih počitnicah, ko se že napovedujejo nove interpelacije, podobno?

»Smo pred super volilnim letom 2022, zato sem prepričan, da bo opozicija v prihodnjih mesecih uporabila vse možne instrumente, s katerimi bo skušala volivce prepričati o svojem prav. Iskreno upam in si želim, da bo ta predvolilna bitka kljub vsemu dostojna in ne bo prestopila meje do te mere, da postane družbeno nevarna. Smo namreč v zelo zahtevnem obdobju boja z virusom, ki je v marsičem spremenil naša življenja. Marsičemu smo se morali odpovedati, storiti drugače. Številni so ostali brez zaposlitve, številni podjetniki na robu preživetja, šolarji so se šolali na daljavo in številni so delali od doma. Vsak od nas je spremembo življenjskih navad čutil na svoj način. Marsikomu je nova situacija pomenila tudi globoko duševno stisko, ki jo posamezniki izražajo na različne načine. Eni jo zadržujejo v sebi, drugi jo usmerjajo v družbo, v nasilje, v nestrpnost, javno žalitev. Politika bo morala biti v svojih besedah v naslednjih mesecih zelo odgovorna, da ne zaneti po nepotrebnem kakšnega družbenega ognja, sam pa menim, da bomo odšli na redne volitve, ki bodo predvidoma na začetku poletja naslednje leto.«

Pri poskusu razrešitve Igorja Zorčiča je koaliciji dvakrat zmanjkal en glas. Med tistimi, ki naj bi bili glasovali s figo v žepu, kot je takrat dejal nesojeni kandidat za novega predsednika državnega zbora Jožef Horvat, se je pogosto omenjalo tudi vaše ime. Kakšen je vaš odnos s Horvatom?

»Nikoli ne glasujem s figo v žepu. Za svojimi odločitvami vedno trdno stojim in se vedno držim dogovorov. Z gospodom Horvatom imava korekten, profesionalen odnos. Res je, da imava na nekatere zadeve drugačne poglede, kar je popolnoma normalno in življenjsko. Še doma, v družini, imamo pogosto različna stališča do nekih vprašanj, kako tega ne bi imeli v politiki.«

Praviloma se koalicija lahko zanese na vaš glas, iz opozicijskih vrst je tako večkrat slišati tudi mnenje, da 'manjšinca' ne bi smela biti jeziček na tehtnici. Kakšno je vaše stališče do tega?

»Parlamentarna praksa je, da poslanca narodnih skupnosti ne sodelujeta pri sestavljanju vlad. To je pravica in odgovornost političnih strank, ki nato tudi podpisujejo koalicijsko pogodbo, sestavljajo ministrsko ekipo in imenujejo ljudi na ključne položaje v državi. Zato tudi poslanca narodnih skupnosti nista tista, ki bi rušila katero koli vlado. Vsaka opozicija, ki želi rušiti vlado, si mora sama zagotoviti dovolj glasov, da izvoli novega predsednika vlade. Dokler teh glasov nima, je nepošteno in nekorektno pričakovati, da jih bosta zagotavljala poslanca narodnih skupnosti. Sam sem se v treh letih poslanskega mandata, tako pod Šarčevo kot Janševo vlado, trudil, da sem konstruktivno sodeloval z vlado, saj sem prepričan, da le tako lahko zagotovim uresničevanje dobrih projektov za madžarsko narodno skupnost in celotno Slovenijo. Poslanca narodnih skupnosti imava tako kot preostalih 88 poslancev pravico in še bolj dolžnost, da glasujeva na podlagi lastne vesti, skladno s tem, kar meniva, da je najboljše za ljudi. Tudi če to pomeni, da je določen zakon, ki pomeni boljše razmere za življenje, sprejet z enim glasom več.«

V okviru programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti v letih od 2021 do 2024 bo šlo 2,8 milijona evrov. Sodelovanje z Janševo vlado torej daje dobre rezultate?

»Program spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti je program nepovratnih finančnih spodbud za ustvarjanje gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti in hitrejši razvoj območij, kjer narodni skupnosti živita in ga določa Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Vezan je na določeno časovno obdobje in ga uresničujejo vse vlade. Poslanca narodne skupnosti pa sva z trenutno vlado podpisala dodaten dogovor, Dogovor o sodelovanju poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti z Vlado Republike. Vesel sem, da so predsednik vlade in ministri sprejeli moje predloge, ki so vsebovani v dogovoru in se nanašajo na območje, kjer živi madžarska narodna skupnost, zavedajoč se, da narodnostna politika v 21. stoletju presega zagotavljanje jezikovnih pravic. Naj posebej izpostavim, da sklenjeni Dogovor pomeni dejansko priložnost za vse tukaj živeče prebivalce in ne le za madžarsko narodno skupnost. Gre za zelo pomemben mejnik v zgodovini, saj podpisan dogovor ni le podlaga za izvajanje in zagotavljanje ustavnih pravic avtohtonih narodnih skupnosti, temveč tudi uresničitev konkretnih projektov, kot so pomoč pri izgradnji javnega razvojnega centra v Radmožancih, dodelitev dodatnih sredstev za izvajanje novih vsebin v zavodih, zagotovitev finančne podpore v okviru evropske finančne perspektive, nadaljevanje projekta za dvig usposobljenosti pedagoških delavcev na območjih občin, v katerih živita avtohtoni narodni skupnosti in nadaljevanje programa za razvoj gospodarske osnove avtohtone madžarske narodne skupnosti, začetek izgradnje kolesarskih stez in pešpoti, ustanovitev sklada Pomurje – Porabje za razvoj narodnostno mešanega območja ter ustanovitev zadruge na področju kmetijstva in vinogradništva. Dogovor z vsemi projekti in programi pomeni veliko priložnost za razvoj območja, kjer živi madžarska narodna skupnost in veliko priložnost za razvoj celotne regije. Vsak evro, vsaka investicija, vsak projekt, ki pride v Prekmurje, bodisi s strani Slovenije, bodisi Madžarske ali preko evropskih sredstev pomeni izboljšanje kvalitete življenja vseh Prekmurk in Prekmurcev. Živimo namreč na dokaj majhnem, skupnem prostoru, kjer se naša življenja vsakodnevno močno prepletajo, zato si moramo prizadevati, tako politiki kot vsi ostali, da v regijo pripeljemo čim več dobrih projektov in sredstev za razvoj. Konec koncev bomo na ta način omogočili tudi številnim mladim, ki sedaj zapuščajo regijo, da v njej vidijo priložnost in možnost za svoj osebni uspeh.«

Vendarle vse pogosteje slišimo izraze madžarizacija, orbanizacija in podobne. Kako se vi odzivate na to? Premier Janša ne skriva simpatij do madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki pa ne slovi ravno kot zaščitnik demokracije, človekovih pravic in svobode medijev.

»Politično-interesne skupine so se zgodovinsko gledano vedno povezovale na točki, da so se borile proti nečemu ali nekomu – ali je to bil boj proti sužnjelastništvu, rasni diskriminaciji, turškim vpadom … Orodja in metode političnega boja za oblast danes niso zelo drugačne, za marsikatero politično skupino je še vedno najlažje najti skupnega navideznega sovražnika, proti kateremu se borijo, pri tem pa sami sebe pogosto prikazujejo kot viteza na belem konju. Tako si je del slovenske politike za svojega sovražnika izbral madžarskega premierja. A Madžarska in Orban nista nikakršna sovražnika Slovenije in slovenskega naroda, kot hočejo nekateri to prikazati. Madžarska ne počne popolnoma nič drugega kot druge evropske države. V okviru praks sodobnega mednarodnega gospodarskega sodelovanja išče možnosti in priložnosti za investicije v Sloveniji. Podobno kot druge države pa skrbi za Madžare v zamejstvu in po svetu. Tudi v kabinetu vsakokratnega slovenskega premierja je denimo na ogled zgodovinski zemljevid slovenskega ozemlja, pa to nikoli ni bil predmet javnih polemik. Obžalujem, da se sodelovanje z Madžarsko zlorablja za vsakodnevne politične boje in s tem na neki način neti sovražna naravnanost, ki v največji meri škodi ljudem na obeh straneh meje. Politika bi morala biti v tem pogledu veliko bolj odgovorna.«

Je strašenje z Madžarsko upravičeno? Naša zunanja politika se očitno nagiba k Višegrajski skupini.

»Krepitev političnega sodelovanja z vsemi srednjeevropskimi državami, posebno Avstrijo, Češko, Madžarsko, Slovaško in Poljsko, je zapisana v deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije, ki jo je sprejel državni zbor leta 2015. Tam piše med drugim tudi, da je Slovenija glede na svoj geopolitični položaj naravna partnerica držav Višegrajske skupine in da bo sodelovanje osredotočeno na krepitev gospodarskih, prometnih in energetskih povezav med Baltikom in Jadranom. Deklaracijo je potrdilo 64 poslancev, proti je bilo pet poslancev Levice, SDS je bil vzdržan. Med tistimi, ki so jo potrdili, so tudi poslanci strank, ki danes najbolj nasprotujejo sodelovanju Slovenije s srednjeevropskimi državami, tudi Madžarsko. Zato na javno problematiziranje sodelovanja z Madžarsko gledam v duhu trenutnega političnega boja za oblast. Vsaka slovenska vlada, bodisi leva ali desna, si je prizadevala za dobre odnose z Madžarsko, saj so dobri odnosi s sosednjimi državami ena ključnih nalog slovenske zunanje politike in diplomacije. Tik pred uresničitvijo je na primer dogovor o oblikovanju skupnega sklada za Prekmurje in Porabje, ki sta ga sklenila Orban in takratni premier Šarec.«

Govori se, da naj bi jeseni slovenska in madžarska vlada v Prekmurju izvedli skupno sejo. Ali to drži?

»Na žalost nimam uradnih informacij, tako da to ne bi želel komentirati.«

PMSNS je v zadnjem obdobju zelo investicijsko in projektno aktivna. Katerih investicij in projektov ste se lotili?

»V preteklih letih smo tako iz Slovenije kakor tudi Madžarske pridobili veliko projektov. Trenutno jih izvajamo čez 30 na različnih področjih, od kulture do gospodarstva in turizma. Zelo pomembna se mi zdi skrb za mlade, za njihovo prihodnost, zato smo obnavljali vrtce v Gaberju, Dolgi vasi in Prosenjakovcih, vsako leto tudi organiziramo tabore za mlade. V vseh narodnostno mešanih naseljih smo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in društvi izvedli investicije, pripravlja se dokumentacija za gradnjo telovadnice pri podružnični šoli in vrtcu v Gaberju. Odkupili smo gostišče Kočar in pripravljamo dokumentacijo za obnovo za potrebe prenočitve, na javnem razpisu pa iščemo ponudnike za turistične vlakce. Smo tudi soorganizatorji in glavni sponzorji Pomurskega galopa. V sklepni fazi so še dogovori, tako s slovensko kot madžarsko vlado, za kar nekaj obsežnih projektov, ki bodo pomenili dodaten napredek in razvoj celotne regije.«

Lahko že napoveste vnovično kandidaturo na naslednjih državnozborskih volitvah?

»Pred nami so zelo aktivni meseci uresničevanja številnih programskih in vsebinskih dogovorov. Pri izbiri projektov vedno skušam ujeti glas ljudstva, torej uresničujemo projekte, namenjene ljudem, in ne projektov, ki veliko stanejo, nimajo pa trajnostnega učinka. Glede na to, da v sebi čutim še veliko energije, imam veliko idej, pri svojem delu pa se lahko zanesem na ekipo sodelavcev in strokovnjakov, sem tudi o uspešnosti projektov prepričan. Vsak uspešen projekt je zame motivacija za nadaljnje korake, tako bo tudi vnovična kandidatura logična posledica dosedanjega dela.«

vir Vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi je ekipi šestih kuharjev z 20 pomočniki v 16 urah uspelo pripraviti in skuhati doslej največjo znano količino bograča v kotlu, in sicer 1.801 kilogram. S tem rekordom se bo Občina Lendava potegovala za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Ob tem se je odvila 42. Lendavska trgatev.

Kot so sporočili iz Občine Lendava ter Zavoda za turizem in razvoj Lendava, je Lendavi, svetovni prestolnici bograča, uspel še en podvig. Uradno tehtanje bograča v kotlu je pokazalo 1.801 kilogram in dobrih 300 kilogramov jedi več, kot so jo sprva načrtovali.

Kot so ponazorili, je ekipa čebulo, ki je je bilo okoli 400 kilogramov, pražila dobre tri ure. Rekordni bograč je poleg tega vseboval še štiri kilograme česna, 220 kilogramov govedine, 160 kilogramov divjačine, 300 kilogramov svinjine in 400 kilogramov krompirja, 22 kilogramov začimb ter 12 litrov vina.

Zavod za turizem in razvoj Lendava je v nekaj več kot 10-dnevnem dogajanju znova obudil festivalsko dogajanje v Lendavi. "Festival Vinarium smo stopnjevali z Bogračfestom ter z manjšimi dogodki vse do današnjega dne s kuhanjem rekordnega bograča, ki je potekalo skupaj z 42. Lendavsko trgatvijo," je povedala direktorica Martina Bukovec

Lendavska trgatev je navadno v znamenju tradicionalne povorke, ki pa tokrat ni krenila skozi mestno jedro. "Na letošnji Lendavski trgatvi se je predstavilo 18 različnih društev in krajevnih skupnosti, ki so na mirujočih vozovih ob prizorišču kuhanja bograča prikazali ljudske običaje, šege, navade, različna jesenska opravila, pa tudi zabaven oris trenutnih covidnih razmer," je opisala predsednica Zveze kulturnih društev Lendava Elvira Vaupotič Göncz.

vir: siol.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V ponedeljek, 6. septembra, se začnejo 26. Tedni vseživljenjskega učenja (TVU). Pred pričetkom in nacionalno otvoritvijo je v petek, 3. septembra, v Lendavi potekala novinarska konferenca Andragoškega centra Slovenije in Ljudske univerze Lendava s predstavitvijo dogodkov v okviru TVU.

Tedni vseživljenjskega učenja so najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Nacionalna otvoritev in novinarska konferenca pred otvoritvijo pa sta letos potekali v Lendavi.

Projekt TVU v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja prireja Andragoški center Slovenije (ACS). Direktorica ACS Nataša Potočnik je izpostavila, da so tedni vseživljenjskega učenja najodmevnejša promocija učenja in izobraževanja odraslih, ki je bila zaradi dosedanje uspešnosti prepoznana in je tako tudi spremljevalni dogodek predsedovanju Slovenije svetu EU.

Tudi letos se bo mogoče vključiti v različne delavnice, predavanja, razstave, okrogle mize, testiranja, športne, kulturne in družabne dogodke ter drugo. Potekali bodo po celotni Sloveniji, kaj se bo odvijalo v vaši bližini pa lahko preverite tukaj.

Tudi letos je na sporedu več skupnih akcij oziroma tem, posebej izpostavljena pa je Parada učenja – dan učečih se skupnosti, ki se bo po več krajih po Sloveniji odvila 15. septembra. V Pomurju se bo odvilav Murski Soboti v organizaciji Ljudske univerze Murska Sobota.

Vodja sektorja za izobraževanje odraslih na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Teja Dolgan je posebej izpostavila, da so na ministrstvu pristopili k pripravi resolucije o nacionalnem programu za izobraževanje odraslih za obdobje 2021-2030, v katero je vključenih14 ministrstev. Medtem pa je nacionalna koordinatorka TVU Zvonka Pangerc Pahernik opozorila, da število vključenih v izobraževanje odraslih upada. Leta 2010 jih je bilo vključenih 16 odstotkov, lani pa le osem.

Predstavnica romske skupnosti v OS Občine Lendava Nataša Horvat je poudarila, da se romska skupnost v Lendavi vedno bolj zaveda pomena znanja in izobraževanja. Direktorica Ljudske univerze Lendava Rahela Hojnik Kelenc pa je izpostavila, da pri izobraževanju odraslih poslušajo lokalno skupnost, pripravljajo programe, ki so namenjeni občanom, posvečajo pa se tudi najbolj ranljivim.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Med tremi ponudniki za nakup lendavske petrokemije najresnejši potencialni kupec Mansoura for Resins & Chemical Industries iz Egipta.

Med tremi ponudniki za nakup premoženja Nafte Petrochem v stečajnem postopku je po naših informacijah najresnejši potencialni kupec družba MRI Mansoura for Resins & Chemical Industries iz Egipta. Stečajni upravitelj Silvo Zorec o ponudnikih seveda ne daje informacij, je pa povedal, da bo postopek izbire končan predvidoma v naslednjih desetih dneh. Bodisi s sklenitvijo dogovora z enim od ponudnikov ali z odločitvijo za nov krog prodaje.

Da je ob tem poslu za lokalno skupnost pomembno okoljsko vprašanje, smo že večkrat poročali, zato je s tega vidika tudi razumljiva aktivnost občinske uprave pri samem postopku. Toda občinski svetniki na zadnjem sestanku, ki ga je sklical vrh občine sredi avgusta, temu zaradi neznank oziroma tveganj pri morebitnem vključevanju v poslu, niso bili naklonjeni. Dogovori o sodelovanju so potekali prav z družbo MRI s sedežem v Egiptu. https://www.mriegypt.com/

Ključno vprašanje pri tej prodaji je, kakšen interes bi imel kupec. Ali proizvodnjo tu znova zagnati ali bo strojno opremo razstavil ter jo odpeljal. V obeh primerih je odločitev povezana z okoljskim vprašanjem, v drugem primeru še tudi s ponovno uporabo izpraznjenega zemljišča. In na tej točki bi se najverjetneje želela vključiti v posel tudi lokalna skupnost.

vir: vestnik

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je izbrala izvajalca za pripravo projektne dokumentacije za ambiciozno večnamensko športno dvorano s pokritim bazenom, ki naj bi se pretežno financirala iz evropskih sredstev – Gradbeni strokovnjaki takih cen ne pomnijo

V lendavski občini se pospešeno lotevajo izvedbe velikih projektov. Eden največjih je večnamenska športna dvorana s pokritim bazenom, ki bo po navedbah občine ponudila »vse na enem mestu«. Uporabljala se bo tako za potrebe športa, zabave, sejemske dejavnosti, za dejavnosti šol, vrtca, kakor tudi za potrebe starajoče se družbe in tekmovalne dejavnosti. V dvorani naj bi zaživeli tudi fizioterapija, judo dvorana, bovling steze in kegljišče, fitnes in baletna dvorana ter spremljajoči prostori. Ne bo manjkala niti gostinska ponudba z manjšo kavarno in teraso s pogledom na Lendavske gorice.

Samo v Ljubljani in Lendavi

Dvorana bo omogočala tekmovanja na najvišjem nivoju in bo tako poleg Stožic edina v Sloveniji s tovrstnimi zmogljivostmi. Poleg tega bo vključevala bazenski kompleks z ogrevanim bazenom in različnimi vrstami savn. Občina hkrati poudarja, da bo objekt zgrajen po eni najnaprednejših energetskih rešitev, pri čemer neposredno meri na eno pomembnejših evropskih zavez v okviru zelenega prehoda. Že ob uvrstitvi ambicioznega projekta v načrt razvojnih programov je navedla, da bo sofinanciran z evropskimi sredstvi, natančneje iz načrta za okrevanje in odpornost, ki je težak 2,5 milijarde evrov. Slovenija naj bi še letos dobila iz tega vira izplačanih 231 milijonov evrov predujma. Za ta sredstva bodo možne tudi neposredne potrditve projektov pri službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi minister brez resorja Zvone Černač.

Projektna dokumentacija za več kot 900 tisoč evrov

Lendavska občina je sicer v projekt večnamenske športne dvorane šla z gotovostjo, da bo sofinanciran s prej navedenimi sredstvi v višini 85 odstotkov, preostalo bo občina pokrila iz proračuna s sredstvi zadolževanja. V načrtu razvojnih programov je celotna vrednost projekta ocenjena na dobrih 12,7 milijona evrov. Tako je občina že pristopila tudi k pridobitvi vse potrebne dokumentacije in julija podpisala pogodbo s podjetjem, ki bo pripravilo projektno dokumentacijo. Posel je dobila velenjska družba Kota Arhitekti za 939.400 evrov kot najugodnejši ponudnik. V sklenjeni pogodbi z izbranim izvajalcem je maksimalna vrednost investicije sicer ocenjena na dobrih 16,6 milijona evrov, torej za štiri milijone evrov več kot je navedeno v načrtu razvojnih programov. Na razpis se je prijavila še družba Enota, ki je za pripravo projektne dokumentacije ponudila ceno 1,3 milijona evrov.

Za primerjavo, večnamensko dvorano bodo z evropskimi sredstvi gradili tudi v Moravskih Toplicah. Objekt naj bi bil vreden osem milijonov evrov, Občina Moravske Toplice pa je za pripravo projektne dokumentacije izbrala družbo Misel iz Postojne, ki je že prej izdelala idejno zasnovo, in v ta namen rezervirala proračunska sredstva v višini 133 tisoč evrov.

»Takšnih vrednosti ne pomnim na tržišču. Res pa je, da je dejavnikov veliko in bi bilo treba narediti podrobno analizo, toda vsak cenilec bi moral za svojo cenitvijo stati.«

Na lendavski občini pojasnjujejo, da je bil ključen in odločilen razlog širina vsebin, ki jih načrtovana športna dvorana ponuja, in ob tem dodajajo, da je bila ponudba izbrana na podlagi javnega naročila, ki je bilo objavljeno na evropskem portalu javnih naročil.


Cena parcele nad tržno in od »povezanega« prodajalca, ki je zelo dobro zaslužil

Medtem ko ima moravskotopliška občina večino zemljišč, potrebnih za dvorano, že v svoji lasti, je lendavska občina za svojo dvorano odkupila zemljišče v velikosti 15.442 kvadratnih metrov od mariborskega podjetja FlawlessCode, ki se ukvarja z računalniškim programiranjem. Gre za podjetje v lasti Primoža Kokota, brata Tomaža Kokota, začasnega generalnega direktorja Pošte Slovenije in svetnika SDS v Poljčanah, ki si je izkušnje nabiral tudi v prej omenjenem družinskem podjetju, preden se je zavihtel na čelo državne družbe z več kot 6000 zaposlenimi. Podjetje FlawlessCode se omenja tudi kot ena od morebitnih nakupnih tarč Telekoma Slovenije, ki ga vodi Cvetko Seršen, tudi član SDS.

Občina Lendava je za zemljišče po javno dostopnih podatkih plačala 581.940 evrov, kar nanese 37 evrov za kvadratni meter. Glede na poročilo geodetske uprave o trgu nepremičnin za leto 2020 so najcenejša zazidljiva zemljišča tradicionalno v Prekmurju, kjer je bila tako lani srednja cena za kvadratni meter 10 evrov. Zazidljiva parcela med trgovskim centrom in dvojezično srednjo šolo je bila prej v lasti družbe Fraktal Consulting znanega velenjskega podjetnika Tomaža Ročnika, ki je bil maja na drugi stopnji zaradi zlorabe položaja obsojen na dve leti zapora. Družba FlawlessCode je parcelo kupila leta 2018 na dražbi v stečajnem postopku lastnice za dobrih 159 tisoč evrov.

V stečajnem postopku Fraktal Consultinga sta se prodajali dve zemljišči v Lendavi, ki ju ločuje zgolj parcela v lasti občine, lendavska občina pa je bila že v času županovanja Antona Balažka uspešni dražitelj, a nato ni vrnila podpisane pogodbe. Eno izmed zemljišč, kjer je danes parkirišče, je pozneje vendarle kupila, večje pa je pristalo v rokah prej omenjene mariborske družbe, od katere ga je torej občina letos odkupila. »Izbrana lokacija skupaj z lokacijo, ki neposredno meji na njo in katere lastnica je Občina Lendava, dopolnjuje in omogoča izvedbo tega projekta. Občina Lendava je pridobila cenitev zakonsko pristojnega cenilca z dne 30. aprila 2021, ki je bila osnova za sklenitev kupoprodajne pogodbe,« v lendavski občini zanikajo, da bi bilo pri navedenem poslu kar koli spornega ali da so parcelo preplačali.

Takih cen ne pomnijo

Branko Horvat, sodni cenilec za področje gradbeništva, pravi, da cena za lendavsko območje nedvomno izstopa. »Takšnih vrednosti ne pomnim na tržišču. Res pa je, da je dejavnikov veliko in bi bilo treba narediti podrobno analizo, toda vsak cenilec bi moral za svojo cenitvijo stati,« je za naš časopis dejal inženir gradbeništva. Tudi nepremičninski posrednik Igor Meolic pravi, da je navedena cena višja od povprečne. Glede na realizirane prodaje zemljišč na lendavskem območju je po njegovih podatkih povprečna cena v zadnjem letu 20 evrov na kvadratni meter.

»Vsaka parcela in nepremičnina sta individuum. Pri ceni se upošteva ogromno dejavnikov, od lokacije, namembnosti in drugih ekonomskih kazalnikov. Vse to je utemeljeno in argumentirano v cenitvenem poročilu. Ni pa rečeno, da se potem nepremičnina tudi proda po ocenjeni vrednosti. Lahko se po manjši, nemalokrat pa tudi po višji. Vse je odvisno od pogajanj,« pojasnjuje cenilec Branko Prša.


Za primerjavo – na nepremičninskih portalih je ta hip moč zaslediti zazidljivo parcelo v lendavski industrijski coni, ki je velika 15.600 kvadratnih metrov, kar je celo nekoliko več od zemljišča za večnamensko športno dvorano, in se prodaja za 199.990 evrov.

Pojasnilo cenilca
»Vsaka parcela in nepremičnina sta individuum. Pri ceni se upošteva ogromno dejavnikov, od lokacije, namembnosti in drugih ekonomskih kazalnikov. Vse to je utemeljeno in argumentirano v cenitvenem poročilu. Ni pa rečeno, da se potem nepremičnina tudi proda po ocenjeni vrednosti. Lahko se po manjši, nemalokrat pa tudi po višji. Vse je odvisno od pogajanj,« pojasnjuje cenilec Branko Prša, ki ga je lendavska občina najela za cenitev nedavno kupljenega zemljišča. Prša ne razkriva, ali je predmetnemu zemljišču pripisal vrednost, podobno višini kupnine, saj da gre za poslovno skrivnost v razmerju do naročnika. Sami smo občino po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja že zaprosili za cenitveno poročilo, saj gre za informacijo, ki je povezana s porabo javnih sredstev.

Branko Horvat, sodni cenilec za področje gradbeništva, pravi, da cena za lendavsko območje izstopa. »Takšnih vrednosti ne pomnim na tržišču. Res pa je, da je dejavnikov veliko in bi bilo treba narediti podrobno analizo, toda vsak cenilec bi moral za svojo cenitvijo stati.«

VIR:vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi bodo med novim lesenim stolpom v bližini Piramide, vrha Lendavskih goric, in razglednim stolpom Vinarium prvi v Sloveniji zgradili dve vzporedni jeklenici, dolgi nekaj več kot 500 metrov, in s tem obogatili ponudbo z adrenalinsko žično drčo.
Ocenjena vrednost projekta, ki so ga poimenovali Zipline Vinarium, je okoli 260.000 evrov, sofinanciran bo tudi iz projekta LAS Pri dobrih ljudeh 2020. Namenjen je predvsem mlajšim, ki si želijo adrenalinskih doživetij.

Ob današnjem podpisu izvajalske pogodbe je lendavski župan Janez Magyar dejal, da bodo z novim projektom povečali zanimanje tako za razgledni stolp Vinarium kot širše območje Lendave. Sicer pa širijo tudi drugo ponudbo, od kulinarike in vinarstva do kolesarskih gozdnih stez in čokoladnice ob stolpu Vinarium.

Izvajalec del je podjetje KS skupina iz Tržiča, ki je postavilo že več kot 12 pustolovskih parkov, tudi takih z jeklenicami, med katerimi je tudi planiška. V Lendavi bodo objekte postavili za dobrih 217.000 evrov.

Direktor Andraž Koren je ob podpisu poudaril, da dveh vzporednih jeklenic, kot bosta v Lendavi, v Sloveniji še ni, zato bo to posebna atrakcija in obogatitev ponudbe, tudi tako imenovanega mehkega adrenalinskega turizma, saj je po njegovih besedah spust po jeklenici primeren za vsakega.
vir:rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

»Danes smo z Občino Lendava podpisali pogodbo o nakupu zemljišča. Veliko je kar 7.171 kvadratnih metrov. V prihodnje bomo na zemljišču zgradili nova javna najemna stanovanja in tako občanom Lendave zagotovili nove stanovanjske enote,« je ob ponedeljkovem podpisu pogodbe z navdušenjem poudaril mag. Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS.

Novica je vredna pozornosti zaradi več stvari. Pred štirimi leti je stanovanjski sklad zavrnil vse možnosti za sodelovanje pri stanovanjski gradnji v Lendavi, zdaj pa bo gradnja skladov investicijski projekt, najemna stanovanja pa namenjena za prve iskalce stanovanj, mlade družine in družine z večjim številom otrok.

Stanovanja bodo gradili na zemljiščih v velikosti 7.171 kvadratnih metrov. Ta je lendavska občina že oktobra lani ponudila skladu v odkup, nadzorni svet sklada pa je soglasje za posel dal junija letos. Občina bo za zemljišča iztržila 182.900 evrov ali 25,5 evra za kvadratni meter. To razkriva v začetku julija objavljena namera lendavske občine o sklenitvi neposredne pogodbe.

Drugo, na kar ob napovedani gradnji opozarjajo poznavalci terena, je, da se gradnja načrtuje na poplavnem območju zaradi bližnje Ledave in območju z visoko podtalnico, ki povzroča težave v nekaterih bližnjih objektih v obdobjih z več padavinami.

vir:vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Športnem parku Lendava so v četrtek pričeli z obnovitvenimi deli na pokriti tribuni.

Dela obsegajo odstranitev zgornje betonske plošče tribune z izolacijo, položitev nove izolacije ter povsem novega zgornjega sloja betonske plošče. Prav tako bodo izvedena dela dilatacije na stičnih delih tribune in vsa potrebna slikopleskarska dela.
Sanacija tribune je bila nujna, saj je ob večjem deževju ali sneženju prihajalo do zamakanja spodnjih prostorov stadiona, ki ga uporabljajo člani Strelskega društva Lendava in Nogometnega društva Lendava 1903.

Zamakanje je povzročilo tudi poškodbo električne napeljave, katere sanacija bo izvedena po zaključku sanacije tribune.
Pogodbena vrednost del znaša 60.081,16 evra z DDV. Kot najugodnejši ponudnik dela opravlja gradbeno podjetje Zidarstvo Maučec d.o.o. Gančani. Dela bodo zaključena do konca septembra 2021.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi napoved boljših Stožic. Zemljišče odkupili od podjetja, ki je v lasti brata šefa Pošte Slovenije.

FlawlessCode, v lasti Primoža Kokota, brata začasnega direktorja Pošte Slovenije Tomaža Kokota, sicer kadra največje koalicijske stranke SDS, se ukvarja tudi z zanimivimi nepremičninskimi posli, in ne le z informacijskim inženiringom. Kot smo pisali včeraj, se je to mariborsko podjetje po tem, ko je SDS na mesto predsednika uprave nacionalnega telekomunikacijskega operaterja kadrovala Cvetka Seršena, znašlo na seznamu morebitnih nakupnih tarč Telekoma Slovenije. Pred tem ga strokovne službe med investicije, ki bi bile za Telekom zanimive, niso uvrstile. A s tem zanimivih naključij ni konec.

Erar, aplikacija protikorupcijske komisije za prikaz porabe javnega denarja, razkriva, da je Občina Lendava, ki jo vodi župan Janez Magyar, izvoljen s podporo SDS in NSi, od družbe FlawlessCode minuli mesec za več kot 581 tisoč evrov kupila stavbno zemljišče.

Na zemljišču naj bi stala večnamenska dvorana z bazenom, vrednost investicije pa je – glede na navedbe v pogodbi za izdelavo projektne dokumentacije – ocenjena na največ 16,6 milijona evrov brez DDV. Večino, 85 odstotkov denarja, naj bi dobili iz evropskih sredstev. Projekt naj bi bil financiran iz tako imenovanega »Programa okrevanja in je eden izmed prepoznavnih projektov SVRK v sklopu poziva Vlade RS«, je mogoče še prebrati. SVRK (Službo vlade za za razvoj in evropsko kohezijsko politiko) sicer vodi minister Zvone Černač iz vrst SDS.

Večnamensko dvorano so v načrt razvojnih programov občine Lendava uvrstili šele konec lanskega leta, ko so načrtu dodali tri nove projekte. Poleg večnamenske dvorane z bazenom tudi projekta Nad mestom Lendava do Stolpa Vinarium in Zipline Vinarium.

»The name of the game (Ime igre, op. a.) je zdaj očitno deliti denar svojim,« komentira Milan M. Cvikl, nekdanji član Evropskega računskega sodišča in predsednik sveta SD za finance, razvoj in kohezijo, in dodaja, da se potrjuje njihova kritika o neustreznosti vladnega načrta za okrevanje in odpornost. Namesto za velike projekte bodo evropska sredstva razpršili v esdeesovske projekte, ki jih ekonomsko sploh ne bi smeli podpreti, z njimi ne bo ne več digitalizacije in tudi ne več tako imenovanih zelenih projektov oziroma manjšega ogljičnega odtisa. »Koalicija s tem denarjem več kot očitno kupuje predvolilno naklonjenost, ni dolgoročnega razmisleka o pravih projektih, temveč gre za kratkoročno zapravljanje denarja,« še dodaja.


Dogovorjeni posli?

Za izdelavo projektne dokumentacije za investicijo, ki zaradi svoje cene in velikosti ob že obstoječih športnih objektih v kraju pri nekaterih sogovornikih znotraj lokalne skupnosti vzbuja pomisleke, je Občina Lendava junija že sklenila pogodbo v višini 939 tisoč evrov z velenjskim podjetjem Kota arhitekti. Podjetje ima na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju le enega zaposlenega in bo projekt opravljalo s podizvajalci.

Kako to, da so se v občini odločili, da velikopotezno investicijo umestijo prav na zemljišče podjetja v lasti Primoža Kokota, podpornika SDS? »Do ponudnika smo prišli na podlagi uradnih evidenc iz zemljiške knjige, saj je bilo podjetje lastnik nepremičnine,« so nam odgovorili na občini. Pravijo, da je parcela za občino strateškega pomena, morda tudi zato nekaj višja cena. Cenitev je opravil cenilec Boris Prša, ki se nam na prošnjo za komentar ni odzval, s pojasnilom, da je na dopustu.
Po javno dostopnih podatkih gre sicer za parcelo v velikosti 15.442 kvadratnih metrov, kar pomeni, da je občina za kvadratni meter plačala 37 evrov. Včeraj objavljeno poročilo geodetske uprave o trgu nepremičnin za lani pa razkriva, da so se povprečne cene opravljenih nepremičninskih transakcij za zazidljive parcele v Prekmurju gibale precej nižje in so znašale deset evrov za kvadratni meter.

Nepremičnina je v zadnjih letih zamenjala več lastnikov, podjetje FlawlessCode pa jo je kupilo od podjetja Fraktal Consulting v stečaju, ki je bilo v preteklosti v lasti znanega velenjskega podjetnika Uroša Ročnika, sicer brata nekdanje prve dame Probanke Romane Pajenk.

V podjetju FlawlessCode, ki se je v zadnjem obdobju znašlo v središču več zanimivih poslov in kjer je v preteklosti delal tudi aktualni začasni generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot, se na naša vprašanja (še) niso odzvali.

vir:delo