V lendavski gledališki in koncertni dvorani je bila slavnostna prireditev ob dnevu madžarske kulture, na kateri so podelili priznanja Györgya Zale s področja narodnostne kulture.

Kulturnim ustvarjalcem so podelili tri priznanja, ki so jih poimenovali po lendavskem rojaku, kiparju Györgiyu Zali. Za življenjsko delo ga je prejel Tibor Kovacs Ringo. Nagrado s področja kulture pa sta prejeli Noemi Vegi in Maria Herženjak. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Lajos Bence, pisatelj in pesnik, prejemnik madžarskega literarnega priznanja József Attila in spominskega meča Bálinta Balassija. Madžari kulturni praznik praznujejo 22. januarja. Na ta dan je leta 1823 Ferenc Kölcsey končal svoje delo Himnusz, ki pa postala madžarska himna.

Po slavnostnem nagovoru in podelitvi priznanj na prireditvi, ki jo je organiziral Zavod za kulturno madžarske narodnosti, je bil še koncert glasbene skupine Folkfonics. Glasbeno skupino Folkfonics so ustanovili akademsko izobraženi glasbeniki. Njihov edinstveni in raznoliki glasbeni svet združuje ljudske pesmi, književnost in izvirne melodije v alternativno pop-funk-swing preobleko, obogateno s subtilnim zvokom strun in pihal. Za njihove nastope je značilna tako navdihujoča, tiha in umirjena, kot tudi plesna glasba.

Lajos Bence je v slavnostnem govoru poudaril, da praznovanje dneva madžarske kulture – ki je povezan z edino, tudi širše znano pesmijo avtorja madžarske himne ljubitelje književnosti in čedalje ožji krog razlagalcev kulture spodbuja k podrobnejši analizi Kölcseyjevega ustvarjanja ter pestrega literarnega in političnega življenja. Trenutne razmere in pandemija so opozorile na množico družbenih socialnih, političnih, pa tudi kulturnih problemov. Ob mirnem sobivanju dveh ali treh kultur je treba začeti z medkulturnim dialogom in razvojem v okviru sobivanja, kajti s slogani »skupaj, z vami« nam je že spodletelo: »Obe kulturi sta namreč privedli do marginalnega položaja, zadnja desetletja pa so občutek odtujenosti avtentične kulture le malo ublažila, zato je manjšinski obstoj zadostoval le za status sirot kulture.« Kultura, ki je izgubila svojo izvorno trdovratnost in vsebino, vlogo pri ohranjanju jezikovne identitete ter preživela različne diktature, je postala množično blago, lahko dostopna roba in produkt za zabavo, je še med drugim povedal Lajos Bence.

vir: vestnik.si

Na Dvojezični srednji šoli Lendava sta ravnateljica šole Silvija Hajdinjak Prendl ter predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec državnega zbora Ferenc Horvath predstavila skupne projekte srednje šole in narodne skupnosti.

Ravnateljica je predstavila še nove izobraževalne programe in druge aktivnosti šole v tem in prihodnjem šolskem letu.
Letos so na šoli uvedli dva dvoletna programa nižjega poklicnega izobraževanja, pomočnik v biotehniki in oskrbi ter pomočnik v tehnoloških procesih, je povedala Silvija Hajdinjak Prendl. »Pred uvedbo novih programov vedno preverimo tudi potrebe na trgu dela v lokalnem okolju. Pobude zanje pa smo dobili tudi od delodajalcev. V izobraževalni program frizer se je vpisalo 15 dijakov
Za izvajanje novih programov in za podporo pri izvajanju ostalih izobraževalnih programov bodo zagotovili nove prostore.

"Te bomo zgradili tam, kjer je sedaj terasa v drugem nadstropju šole. Ti bodo na površini 250 m2." Tam bo učilnica za program frizer, kabinet, večnamenska učilnica in čajna kuhinja, ki bo v pomoč pri izvajanju izobraževalnega programa gastronom-hotelir in pomočnik v biotehniki in oskrbi. Ocenjena vrednost naložbe je 455 tisoč evrov. 136 tisoč evrov so že zagotovili s pomočjo Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti iz Sklada Gabor Bethlen. Za ostali denar pa bodo zaprosili Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Gradnjo bodo po načrtih zaključili do konca leta, v začetku naslednje leta pa bodo še kupili in vgradili opremo. Med cilji je tudi, da bi tudi uradno postali center srednješolskih izobraževalnih programov. Na šoli je 278 dijakov, ki se izobražujejo v 14 programih. Lani se jih je vpisalo več kot sto, kar je precej več kot leto pred tem.

vir: vestnik.si

a okrajnem sodišču v Lendavi se je končala tožba KG Lendava, ki je zaradi motenja posesti tožilo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Sklep še ni pravnomočen.

Na Okrajnem sodišču Lendava se je končala pravda, v kateri je Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava zaradi motenja posesti tožilo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) Republike Slovenije. Kot je za Vestnik.si povedal Bojan Bočkorec, predsednik okrajnega lendavskega sodišča, je sodišče tožbeni zahtevek KG Lendava zavrnilo. Sklep sicer še ni pravnomočen.

KG Lendava je na sodišču zastopala odvetniška pisarna Matoz iz Kopra, sicer bolj znana po odvetniku Franciju Matozu, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pa je zastopala odvetniška pisarna Zakonjšek iz Ljubljane.

Kot smo že poročali, so hotiški kmetje marca lani začeli orati zemljo v Benici, ki jim jo je v skupni velikosti 83 hektarjev na osnovi arbitražnega sporazuma in zaradi izgubljenih zemljišč dal v zakup SKZG. Z namenom, da zemljo obdelajo, so istočasno tja prišli s stroji tudi traktoristi, ki jih je na delo napotilo KG Lendava, kateremu pa SKZG ni podaljšal zakupne pogodbe za omenjene parcele. Najemna pogodba se je namreč iztekla konec decembra 2020.

Zaradi nastale situacije je marca 2021 posredovala celo policija, dogodek pa se je končal tako, da so se delavci KG Lendava umaknili. Jožef Magyar, član uprave in solastnik KG Lendava, pa je takrat napovedal, da bo spor s SKZG prišel na sodišče.

vir: vestnik.si

Ovir za nakup Nafte Petrochem v stečaju ni več. Sklep o prodaji je potrdilo sodišče, potem ko sta z njo soglašala tudi upniški odbor in Družba za upravljanje terjatev bank. Kupec je egiptovsko podjetje RG for Supplies Export.

Omenjeno podjetje je v Sloveniji za nakup v Lendavi na naslovu stečajnega dolžnika ustanovilo podjetje Marcus Aurelius, njegova direktorica Darja Erceg pa je povedala, da izpeljava pogodbe še poteka in da bo uresničena v tem ali na začetku prihodnjega meseca. Potrdila je tudi, da bodo opremo preselili, najprej najbrž v Egipt, nepremičnine pa ponudili na trgu, ker je to interes kupca od samega začetka. Več pa za zdaj ne more povedati.

Po besedah stečajnega upravitelja Silva Zorca občina Lendava ni izkoristila predkupne pravice, ki je kot zadnja imela to možnost, saj se ji je družba Liberty Two Methanol LLC iz Delawara v ZDA že prej odpovedala.

Na občini Lendava so pojasnili, da je občina pri stečajnem upravitelju večkrat poizvedovala o prodaji, 9. decembra pa so dobili pisno zagotovilo, da novi kupec vzpostavlja ekološko neoporečno industrijo ter da so dostopne poti vpisane v parcele kot služnost.

"Najugodnejši ponudnik nas je obvestil, da je že opravil nekaj informativnih pogovorov z interesenti za nakup zemljišč v industrijski coni Nafte v Lendavi. Interesenti za nakup zemljišč so pomembni evropski izdelovalci iz kovinskopredelovalne industrije oziroma logistične dejavnosti, ki bi ob nakupu zemljišč zagotovo odprli številna delovna mesta v Lendavi. Pri njih naj bi obstajal celo strah, ali bo lokalni trg delovne sile lahko zagotovil njihove potrebe. Vsi interesenti naj bi vzpostavili ekološko neproblematične dejavnosti," je povedal direktor občinske uprave Mihael Kasaš.

Kupnina v višini 2,8 milijona evrov
Po prodaji, vredni 2,8 milijona evrov, bo unovčena večina Petrochemovega premoženja, nekaj malega zalog formalina bodo prodali v kratkem, potem pa bo stečajni postopek, ki se je začel septembra 2014, končan, je še povedal Zorec.

Stečajno premoženje je decembra 2019 sicer prodal družbi Technobell iz Kopra, a je ta od nakupa odstopila. Po prodaji ključnega Petrochemovega premoženja možnosti za ponovni zagon petrokemične dejavnosti oziroma za pridobivanje formalina in smol v Lendavi praktično ni več.

Kompleks zemljišč in tovarniških objektov
Nepremičnine v naravi obsegajo kompleks zemljišč, tovarniških objektov ter infrastrukture in rezervoarjev z obrati formalina, sintetičnih mas in fenolnih smol v industrijski coni Nafte Lendava, pa tudi 51-odstotni poslovni delež v družbi Industrijske storitve.

Obrat formalina predstavljajo zemljišča in zgradbe za pridobivanje formalina v tovarnah F1, F2 in F3 ter skladiščni prostori za skladiščenje formalina in surovine metanola skupaj s procesno opremo. Pri obratu sintetičnih mas gre za zemljišča in zgradbe za izdelavo sintetičnih mas vključno s skladiščnimi prostori za skladiščenje ureje, melamina, drugih surovin in izdelkov ter procesno opremo. Obrat fenolnih smol obsega zemljišča in zgradbe za izdelavo fenolformaldehidnih smol, vključno s skladiščnimi prostori za skladiščenje fenola in fenolformaldehidnih smol, ter procesno opremo.

K spremljevalni podporni enoti pa spadajo zemljišča in zgradbe upravne zgradbe, razvojnega laboratorija, laboratorija za preverjanje kontrole kakovosti, enote za izvajanje tehtanja in ostale logistike, enote energetskih medijev ter rezervoar za skladiščenje metanola in oprema.
V sklopu je prodana tudi najnovejša tovarna formalina F2, ki je bila zgrajena po najvišjih ekoloških standardih in zagnana leta 2009. Delala je samo do stečaja Nafte Petrochem septembra 2014. Vredna je bila 6,1 milijona evrov, podjetje pa se je za naložbo zadolžilo.

vir: rtvslo.si

V ponedeljek, 10. januarja, je v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi potekala prireditev ob spominskem dnevu Sándorja Szúnyogha na kateri so podelili nagrade zmagovalcem literarnega natečaja Sándorja Szúnyogha.

Zbrane je najprej nagovoril direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Mihael Šooš, ki je med drugim tudi predstavil življenje Sándorja Szúnyogha.

Sándor Szúnyogha se je rodil v Dolnjem Lakošu leta 1942 v kmečki družini in po lendavski osnovni šoli, je leta 1963 končal učiteljišče v Murski Soboti. Od tam ga je pot vodila v Domanjševce, kjer je poučeval na tamkajšnji osnovni šoli, vse do leta 1969, ko je sprejel delo prevajalca na lendavski občini. Diplomiral je na Mariborski Pedagoški fakulteti, ter si nato pridobil še učiteljsko diplomo v Sombotelu. Od leta 1972 je začel delati v uredništvu tednika Népújság ter hkrati bil radijski sodelavec v Murski Soboti. V tem času je bil urednik letopisa Naptár. Od leta 1992 do svoje smrti je bil urednik in direktor Studia madžarskih programov RTV Slovenija.

V kulturnem programu z naslovom »Narava – Domovina – Kritičnost: Szúnyogh 80« so prisotni lahko prisluhnili mislim literarnega zgodovinarja Lajosa Benceja o delu in miselnosti Sándorja Szúnyogha. Besedilo je interpretiral Misi Štampah, program pa so z gibi in glasbeno adaptacijo poezije Sàndorja Szúnyogha obogatili Éva Nađ in skupina Kis-Hétrét iz Zalaegerszega.

Programu je sledila podelitev nagrad zmagovalcem literarnega natečaja Sándorja Szúnyogha. V literarnem natečaju Sándorja Szúnyogha za šolsko leto 2021/2022 je sredi oktobra leta 2021 sodelovalo 44 osnovnošolcev in 15 srednješolcev.

Dela je ocenila strokovna žirija, ki so jo sestavljali Mária Pisnjak, višja svetovalka za madžarski jezik pri Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, Elizabeta Tóth, višja svetovalka za šolstvo narodnosti pri Zavodu za šolstvo Republike Slovenije in dr. Lajos Bence, pesnik in prejemnik nagrade Attile Józsefa.

Nagrado Sándorja Szúnyogha, to je pesnikov portret, delo slikarja Lászla Nemesa, prejme tekmovalec z najvišjim številom zbranih točk. V letu 2022 je nagrado prejela Barbara Tivadar, dijakinja Dvojezične srednje šole Lendava, ki je ob priložnosti tudi prebrala svoj esej.

Poleg tega je žirija podelila tri nagrade v vsaki starostni skupini. Nagrade so prejeli:

Osnovna šola – 6. razred:
1. mesto: Čivre Adam, DOŠ I Lendava
2. mesto: Gal Alja, DOŠ Genterovci
3. mesto: Kerékgyártó Blanka, DOŠ Prosenjakovci

Osnovna šola – 7. razred:
1. mesto: Ruzsics Dorka Ildikó, DOŠ I Lendava
2. mesto: Kiss Virág, DOŠ Prosenjakovci
3. mesto: Füle Zoja Ajda, DOŠ Genterovci

Osnovna šola – 8. razred:
1. mesto: Tátrai Kovács Kinga Ávila, DOŠ I Lendava
2. mesto: Koren Benita, DOŠ I Lendava
3. mesto: Lebar Lara, DOŠ I Lendava

Osnovna šola – 9. razred:
1. mesto: Koter Rebeka, DOŠ I Lendava
2. mesto: Magyar Miha, DOŠ I Lendava
3. mesto: Ježovnik Eva, DOŠ Dobrovnik

Jubilejno nagrado je prejela Elisa Lebar.

Srednja šola I. – II. letnik:
1. mesto: Kepe Buda György, DSŠ Lendava
2. mesto: Treiber Maja, DSŠ Lendava
3. mesto: Abraham Alida Kiara, DSŠ Lendava

Srednja šola III. – IV. letnik:
1. mesto: Bažika Filip Franc, DSŠ Lendava
2. mesto: Neubauer Karmen, SPTŠ Murska Sobota
3. mesto: Njakaš Noemi, DSŠ Lendava

Nagrade za najboljše eseje sta podelila Jutka Király Meszelics, odgovorna urednica Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti in Mihael Šooš, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti.

vir: pomurec.com

Občina Lendava je v začetku leta 2022 pričela z izgradnjo kolesarskih stez. Izgradnja steze na relaciji Genterovci-Radmožanci se je že pričela, izgradnja steze na relaciji Dolga vas-Lendava in Lendava-Trimlini pa se bo pričela še v tem mesecu.

Kolesarska steza Lendava-Dobrovnik-Kobilje

Kolesarska steza na relaciji Genterovci-Radmožanci se gradi v sklopu projekta Kolesarska steza Lendava-Dobrovnik-Kobilje. V sklopu projekta je predvideno še dokončanje bankin in brežine kolesarske steze ter postavitev prometne signalizacije.

Kolesarska steza bo potekala po desnem robu lokalne ceste Genterovci-Radmožanci v skupni dolžini 1.763 m, od tega je dvosmerna kolesarska steza dolžine 1.691 m ter enosmerna kolesarska steza v naselju Radmožanci dolžine 72 m. Širina enosmerne kolesarske steze je 1,6 m, širina dvosmerne kolesarske steze je 2,5 m.

Investicija v vrednosti 362.498,10 EUR z DDV, je sofinancirana s strani Ministrstva za infrastrukturo in EU kohezijskega sklada, v višini 214.796,98 EUR, dela izvaja Legartis d.o.o. in se bodo zaključila predvidoma do konca septembra 2022.

Kolesarska steza Lendava-Velika Polana-Črenšovci

Do konca maja 2023 je predvidena izgradnja tudi kolesarske steze na relaciji Dolga vas – Lendava in Lendava – Trimlini, ki je del projekta Kolesarska steza Lendava-Velika Polana-Črenšovci.

Steza je razdeljena na dva odseka, in sicer na odsek A, ki se začne v Dolgi vasi pri pokopališču, poteka po trasi nekdanje železnice in se zaključi v Slomškovem naselju, kjer se naveže na že zgrajeno kolesarsko in pešpot ob nekdanjem Kobiljskem potoku. Dolžina odseka A je 1.650 metrov.

Odsek B se začne pri počivališču za kolesarje, nasproti trgovine Spar, kjer je zaključek obstoječe peš in kolesarske steze, poteka na levem bregu reke Ledave do mostu pri DOŠ 1, kjer prečka reko in nadaljuje po desnem bregu do naselja Trimlini. Dolžina odseka B je 2.275 m. Kolesarska steza je dvosmerna, širine 2,5 metra.

Projekt, katerega izvajalec je Nograd d.o.o. s partnerjem Legartisom d.o.o., v vrednosti 635.850,74 EUR z DDV je sofinanciran s strani Ministrstva za infrastrukturo in EU kohezijskega sklada v višini 414.904,10 EUR.

vir pomurec.com

V pomurskih občinah Lendava, Ljutomer, Črenšovci, Velika Polana in Razkrižje je od 23. decembra do 31. januarja 2022 razgrnjen osnutek državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R15/1 Lendava - Ljutomer. V občinah, v katerih bo postavljen plinovod, bodo potekale tudi javne obravnave.

Namen javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta (DPN), poročila o vplivih na okolje, osnutka okoljevarstvenega soglasja in strokovnih podlag je seznanitev javnosti z načrtovanimi prostorskimi ureditvami. Javna razgrnitev bo potekala v decembru 2021 in januarju 2022 na spletnem portalu gov.si, v prostorih Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor in v prostorih Občin Lendava, Velika Polana, Črenšovci, Razkrižje in Ljutomer.

Cilj prenosnega plinovoda R15/1 Lendava - Ljutomer je povezati slovenski in madžarski plinovodni sistem. V okviru projekta nameravajo poleg gradnje prenosnega plinovoda razširiti obstoječo merilno regulacijsko postajo Ljutomer, zgradili bodo tudi sekcijsko zaporno postajo. Načrtovan je tudi sistem katodne zaščite in ureditev pripadajoče prometne in elektroenergetske infrastrukture.

Prenosni plinovod je del omrežja zemeljskega plina, pretežno se nahaja pod površino zemlje, razen na območjih plinovodnih objektov, to sta merilna regulacijska in sekcijska zaporna postaja. Načrtovana je trasa plinovoda v dolžini približno 21 kilometrov, ki bo potekala vzporedno s plinovodom M9, in sicer od priključnega odseka Lendava na zahodni strani avtoceste, proti Gornjemu Lakošu in potem severno od naselij Gaberje, Kapca, Hotiza, Dolnja Bistrica, Razkrižje in Pristava do Ljutomera.

V okviru javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta bodo potekale tudi javne obravnave po občinah, skozi katere bo tekla trasa plinovoda. Te bodo 13. januarja za občine Ljutomer, Črenšovci in Razkrižje ter 18. januarja za občini Lendava in Velika Polana. Javnost lahko do konca javne razgrnitve, to je do 31. januarja 2022, poda svoje mnenje in predloge. To lahko storijo v občinah, kjer je gradivo javno razgrnjeno.

Pripombe lahko pošljejo tudi na ministrstvo za okolje in prostor oz. tiste, ki se nanašajo na gradivo v zvezi s postopkom presoje vplivov na okolje, na Agencijo RS za okolje.

vir: pomurec.com

V preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorane so odprli letošnjo zaključno fotografsko razstavo članov Foto-video kluba Lendava.

S tem zaključujejo svoje letošnje aktivnosti, ki jih je kljub pandemiji bilo kar precej, je povedal predsednik Foto-video kluba Lendava Borut Graj. V avli lendavske gledališke in koncertne dvorane so tudi lani ob zaključku leta pripravili razstavo. Na zaključni razstavi v lendavskem kulturnem domu se avtorji predstavljajo s fotografijami, ki so tudi njim najbolj blizu, jim veliko pomenijo: »Motivi razstavljenih fotografij so zelo različni, od pokrajine do portretov. Nastale so tako v Prekmurju, kakor tudi drugje po Sloveniji in v drugih državah. Na ogled je 26 fotografij naših trinajstih članov, torej je vsak iz svoje zbirke fotografij izbral dve.«

Člani Foto-video kluba Lendava so imeli prejšnji mesec tudi v Centru Banffy v Lendavi fotografsko razstavo z naslovom Od Pinc do Hodoša, kjer so predstavili življenje na obeh straneh meje z Madžarsko. Njihov član, fotograf Bojan Sobočan, je v avli Univerzitetne knjižnice Maribor razstavljal zbirko svojih fotografij Zlomljena. Razstavo so pripravili ob 10. obletnici Svetovalnice za žrtve nasilja in zlorab Maribor.

Septembra so se člani Foto-video kluba Lendava predstavili na razstavi v Srbiji, v vojvodinskem mestu Kanjiža v sklopu 69. literarnega tabora. Junija pa so v lendavskem Muzeju meščanstva pripravili razstavo njihove članice Dore Tüske z naslovom Modri cvet cianotopije. Borut Graj se je z razstavo svojih fotografij z naslovom Potovanje predstavil v Studiu madžarskih programov RTV Slovenija v Lendavi. Članica Biserka Sijarić pa je svoje fotografije predstavila na razstavi v Varaždinu. V Foto-video klubu Lendava se lahko pohvalijo tudi z dobrim sodelovanjem s fotografskimi društvi iz sosednjih držav.

vir: vestnik.si

predstavili 23. številko revije Lindua

V Sinagogi Lendava je v četrtek, 16. decembra, potekala predstavitev 23. številke multikulturne strokovno-družboslovno-literarnoumetnostne revije Lindua.

Tudi pri ustvarjanju tokratne številke je sodelovalo več avtorjev, ki so svoje prispevke za objavo v reviji odstopili brezplačno. Prispevki se delijo na osebnosti, eseje, študije, kritike, recenzije, književnost in zanimivosti.

Sklop osebnosti tokrat zaobjema tri intervjuje. Gabrijela Zver se je pogovarjala z Ferencem Hajósem, častnim občanom Občine Lendava, ki je bil prvi veleposlanik Slovenije na Madžarskem. Njen drugi sogovornik pa je bil Lajos Bence, upokojeni učitelj, profesor, novinar in umetnik. Tretji intervju pa je pripravila Ilona Zadravec-Szekeres, ki se je pogovarjala z Judit Zágorec-Csuka, pesnico madžarske narodnosti.

Eseje, študije in kritike so napisali različni avtorji. Sindi Časar je pisala o življenju Primorcev v Prekmurju, Dejan Süč o tem kako je Dolnja Lendava postala »velika občina«, Ines Varga pa o 150 letih knjižnične dejavnosti v Lendavi. Atila Pisnjak je orisal zgodovino gradnje meščanske šole v Lendavi, Tanja Šimonka pa je pripravila prispevek o umetnici Mariki Danč Roth. Poleg omenjenih so vlključeni še trije prispevki v madžarskem jeziku, ki so jih pripravili Atilla Pinjak, Halász Albert ter Vida Dorian in Bandi Szabolcs.

Literarna dela so prispevali Ivanka Bratkovič, Péter Pál, Béla Szomi Kralj, Lajos Bence, Judit Zágorec-Csuka, Ana Vida ter Olga Paušič. V sklopu zanimivosti pa Franc Horvat Meštrovič predstavlja mednarodno sodelovanje športnih zvez iz Lendave in županije Zala. Roberta Turk je predstavila 50 let delovanja Dvojezične osnovne šole II Lendava. Samo Sankovič je pisal o arheološki razstavi »Zemlja, ogenj, voda« na lendavskem gradu. Gabrijela Zver pa je pripravila prispevek Srečanje gimnazijcev z Jungom …, v katerem so razmišljanja dijakov Dvojezične srednje šole v Lendavi ob srečanju z izjavami psihoanalitika Junga.

Na koncu so v revijo vključene še fotografije članov Foto-video kluba Lendava, s katerimi so letos prvič sodelovali.

Publikacijo, ki jo od leta 2007 izdaja Knjižnica - Kulturni center Lendava, je letos ustvarjal uredniški odbor s člani: Ines Varga, Gabriela Zver, Bence Lajos, Dejan Süč, Maja Budin in Sindi Časar.

vir: pomurec.com

Na okrajnem sodišču v Lendavi KG Lendava zaradi motenja posesti toži Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.

Hotiški kmetje so marca začeli orati zemljo v Benici, ki jim jo je v skupni velikosti 83 hektarjev na osnovi arbitražnega sporazuma in zaradi izgubljenih zemljišč dal v zakup Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG). Z namenom, da zemljo obdelajo, so istočasno tja prišli s stroji tudi traktoristi, ki jih je na delo napotilo Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, kateremu pa SKZG ni podaljšal zakupne pogodbe. Ta se je iztekla konec decembra lani.

Zaradi nastale situacije je posredovala celo policija, dogodek pa se je končal tako, da so se delavci KG Lendava umaknili. Jožef Magyar, član uprave in solastnik KG Lendava, je takrat napovedal, da bo spor s SKZG prišel na sodišče. Prva tožba bo tožba zaradi motenja posesti in tako naprej, je še dejal Magyar.

V ponedeljek je na okrajnem sodišču v Lendavi potekala glavna obravnava, povezana z omenjenim dogodkom in tožba KG Lendava zoper SKZG zaradi motenja posesti. Kot so za Vestnik.si pojasnili na lendavskem okrajnem sodišču, se je glavna obravnava zaključila: »Sklep o motenju izide pisno. Na glavni obravnavi je bil izveden celoten dokazni postopek, vključno z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in sedmih prič.«
vir: vestnik.si

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS so v petek, na Ta veseli dan kulture, že peto leto zapored, podelili nazive občinam, ki posebno pozornost posvečajo knjigi, bralni pismenosti in kulturi. Med njimi je tudi občina Lendava.

Namen javnega natečaja Branju prijazna občina je promocija dobrih praks, ki jih za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture izvajajo občine. Z nazivom želijo nagrajevati in spodbujati aktiven prispevek občin k izboljšanju bralne pismenosti, spodbujanju branja in razvoju bralne kulture v lokalni skupnosti.

V občini Lendava so k angažiranim aktivnostim dvigovanja ravni pozitivnega odnosa do knjig in bralne kulture pristopili po tem ko so zaznali znatno znižanje zanimanja za izposojo knjig na območju Lendave. Pristopili so z mehkimi vsebinami, spodbudami in gestami ter si v letu 2020 in 2021 prizadevali oznanjati pomen knjig in branja.

Knjigi daje Občina Lendava velik poudarek kot darilu, in sicer knjigam domačih avtorjev ter knjigam o ključnih lendavskih znamenitostih, osebnostih in mejnikih v izdajah lendavskih javnih zavodov. Tako so s knjižnim darilom za uvod v izobraževanje obdarili letošnje prvošolčke, že nekaj let pa s kakovostnim knjižnim darilom nagrajujejo tudi najuspešnejše šolarje. Kot darilo pa se knjiga znajde tudi na protokolarnih dogodkih, obiskih in različnih srečanjih.

Občina Lendava s številnimi odkupi, sofinanciranji ter spodbudami tudi podpira izdajo številnih knjižnih izdaj lendavskih društev in javnih zavodov.

Ob dejstvu, da so zaradi izostanka dogodkov v glavnini leta plakatni stebri v mestu samevali prazni, je Občina Lendava vse plakatne stebre v mestu prelepila z različnimi motivi, povezanimi z branjem in knjigami.

Nastala je tudi akcija Knjiga je dobra izbira, kjer so izbrane posameznike najrazličnejših poklicev in starosti prosili za njihove knjižne predloge. Z izborom želijo sporočati, da je potreba po branju splošna, saj jih večina ni poklicno povezana z literaturo.

V občini so letos obeležili tudi 150 obletnico ustanovitve Meščanskega bralnega društva, v sklopu katerega je delovala tudi knjižnica s 673 knjigami, na voljo pa so bili tudi dnevno časopisje, leposlovne revije, gospodarski zbornik in revije za prosti čas. Na ta pomenljivo obletnico in dejavnost spominja tudi spominska tabla na pročelju mestne hiše.

Pomembno vlogo na področju bralne kulture v Lendavi imata tudi Zavod za kulturo madžarske narodnosti in Zveza kulturnih društev Lendava, ki s svojo založniško dejavnostjo v madžarskem in slovenskem jeziku podpirata knjižne izdaje proze in pesmi pretežno domačih avtorjev ter druge kakovostne publikacije na področju domoznanstva, zgodovine, strokoven in poljudne periodike, medtem ko je Galerija-Muzej Lendava pristojna predvsem za monografije likovnih umetnikov in strokovne muzejske publikacije.

Od leta 2017 je nazive Branju prijazna občina prejelo že 52 občin. Letos ga je na novo prejelo šest občin, poleg Lendave še Kozje, Ribnica, Slovenj Gradec, Trbovlje in Vodice. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju bodo prejemnice naziva strokovni komisiji znova predstavile svoje nove projekte, da bodo veljavnost naziva podaljšale.

vir: pomurec.com

Gorica – Nafta 1:0(0:0)
Nafta 1903:
Galoši, Haljeta (od 78.min Csaba), Szökrönyös, Novinič, Szabó (od 68.min Drk), Kumer, Németh, Rebernik, Florjanc, Korošec in Vinko (od 81.min Stare).

Srečanje 11.kroga 2.SNL ki je bilo zaradi bolezni v moštvu ND Gorica v rednem terminu preloženo, se je danes odigralo na igrišču Športnega parka Nova Gorica. Prvi in edini gol srečanja je v 77,min zadal 21 letni vezist Gorice, Abel Marc. Naša ekipa ostaja s 26.točkami na 4.mestu lestvice, kar se lahko spremeni že v soboto, 4.12.2021, ko ob 13.uri Nafta igra v gosteh proti moštvu Krškega.

vir: nafta1903