Podrobnosti
Kategorija: Novice

V petem poskusu je opozicijski predlog za prepoved hidravličnega lomljenja v Sloveniji oziroma frackinga, s katerim se želi preprečiti britanski družbi Ascent Resources, ki ima koncesijo za pridobivanja plina v Petišovcih, uspel. Državni zbor je s 46 glasovi sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.

Po štirih neuspelih poskusih je za predlog novele zakona o rudarstvu, ki prepoveduje pridobivanje ogljikovodikov z metodo frackinga, glasovalo 46 poslancev. Poleg predlagateljev in poslanske skupine nepovezanih poslancev so predlog zakona podprli tudi v SNS in poslanca narodnostnih manjšin Ferenc Horvath ter Felice Žiža.

Varen in nevaren fracking

Vlada je že pred časom napovedala svoj predlog zakona, ki bi uredil področje in ločil med hidravličnim lomljenjem kamnin velikega obsega v skrilavcih ter hidravličnim lomljenjem manjšega obsega v peščenjakih. Prepovedano bi bilo zgolj hidravlično lomljenje večjega obsega.

"Varnega frackinga ni. Nihče nam ne more jamčiti, da se v globinah vrtin ne more kaj zalomiti, kar bo potem vodilo v uhajanje strupenih snovi, v onesnaževanje podtalnice in v ogrožanje zdravja ljudi. Zato je povsem jasno, da je fracking treba enostavno in v celoti prepovedati," je v razpravi pojasnila prvopodpisana predlagateljica opozicijskega zakona Nataša Sukič.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je posvaril, da bi se z zakonom poseglo v upravičena pričakovanja koncesionarjev, ki temeljijo na njihovih pravnomočnih odločbah, ob tem pa tudi poudaril, da gre glede na geološko strukturo v Prekmurju za peščenjake, kjer je za črpanje plina potrebna bistveno manjša količina vode, ki ima minimalen vpliv na okolje. Podpora opozicijskemu predlogu sedaj pomeni, da gre zakon v nadaljnjo obravnavo na resorni odbor.

Takšni posegi so se v Petišovcih že izvajali

Eden od bolj glasnih pobudnikov za prepoved frackinga je ves čas tudi Dejan Židan, ki je pred glasovanjem dejal, da je za Prekmurce in vse državljane pomemben dan, saj se bo glasovalo o zaščiti pred škodljivim frackingom, ki ogroža Prekmurje, Prlekijo in celotno Slovenijo.

Eden od nasprotnikov zakona pa je bil med drugim šef poslancev NSI Jožef Horvat, ki mu zdaj mnogi očitajo, da je svojo regijo pustil na cedilu. Zakaj Horvat ni glasoval proti frackingu? "Če gremo vprašat ljudi, kaj je fracking, jih veliko ne bo vedelo, ima pa ta beseda negativno konotacijo. To je odlična snov za politični populizem. V tem zakonu niti ni natančno opredeljena definicija frackinga, torej prepovedujemo nekaj, a ne vemo pa kaj. Za populizem je to povsem dovolj," meni pomurski poslanec. Kot pojasnjuje, proizvodnja zemeljskega plina in nafte na območju Murske depresije neprekinjeno poteka že od leta 1943.

V tem času je bilo izvrtanih preko 160 vrtin, od leta 1956 do danes je bila hidravlična stimulacija manjšega obsega, ki jo želijo Britanci zdaj ponovno izvajati, izvedena že več kot stokrat. "V vsej zgodovini ni bilo evidentiranih nobenih negativnih vplivov hidravlične stimulacije na okolje," poudari Horvat.

Vladna rešitev podobna nemški

Na argumente, da je fracking v mnogih evropskih državah že prepovedan ali vsaj začasno prepovedan, pa Horvat pravi, da je rešitev, ki jo je pripravilo infrastrukturno ministrstvo, ravno zelo podobna francoski in nemški ureditvi. Slednja namreč prepoveduje tako imenovano nekonvencionalno hidravlično lomljenje, medtem ko je uporaba hidravličnega lomljenja v peščenjakih in drugih kameninah dovoljena. "Upam, da bo prevladala zdrava pamet, saj se lahko poslovimo od eksploitacije zemeljskega plina, ki ga črpamo na petišovskem polju, če bo ta zakon sprejet. Vsi, ki se v Lendavi poceni ogrevajo s pomočjo tega plina, bodo morali zamenjati enegent," še opozarja Horvat in dodaja, da bi ta popolna prepoved lahko imela negativne posledice tudi na izkoriščanju geotermalne energije.

Partner britanske družbe Ascent Resources, slovensko podjetje Geoenergo ima veljavno koncesijo do maja 2022, a ima po interventnem zakonu PKP9 možnost, da zaradi epidemije zaprosi za podaljšanje rudarskih pravic za 18 mesecev. Vlogo je že bila oddana, a do odločitve o njej naj še ne bi prišlo. Britanci so sicer zaradi zapletov pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj za črpanje plina na Petišovskem polju v sporu s Slovenijo in so tudi sprožili postopke za začetek tožbe države pred arbitražnim sodiščem. Za popolno prepoved frackinga so se zavzele številne nevladne organizacije in tudi lendavska občina.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V četrtek sta Lendavo obiska japonski veleposlanik v Sloveniji Hiromichi Matsushima in kulturna atašejka japonskega veleposlaništva Sayaka Yamashita. V mestni hiši je delegacijo veleposlaništva sprejel župan Občine Lendava Janez Magyar, ki se mu je pridružil predsednik uprave podjetja Daihen Varstroj Matjaž Vnuk.

Župan je veleposlaniku predstavil občino in ključne razvojne projekte, z delegacijo japonskega veleposlaništva pa so se pogovarjali tudi o novih priložnostih sodelovanja na kulturnem in gospodarskem področju.

Veleposlanik Hiromichi Matsushima je ob obisku Lendave predstavil projekt zasaditve japonskih češenj v naši občini. Namen sajenja Sakura češnjevih dreves je vzpostavitev in nadaljevanje dobrih diplomatskih odnosov, ki med Japonsko in Slovenijo trajajo že skoraj 30 let, občanom in obiskovalcem Lendava pa ponuja nov prostor za druženje v naravi. Cilj tega projekta, ki ga je župan Janez Magyar sprejel z navdušenjem, je tudi povezovanje lokalne skupnosti in gospodarstva.

Občina Lendava bo za uresničitev projekta poiskala ustrezno lokacijo, kjer bi projekt sajenja češenj v prihodnje lahko uresničili in se tako kot je na Japonskem običajno, v spomladanskem času družili na pikniku po krošnjami cvetočih češenj.
vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Stanovanjski sklad RS je uspešno pridobil 70 milijonov evrov kredita Razvojne banke Sveta Evrope (CEB). Ta je namenjen izvedbi 10 projektov v sedmih regijah za 906 stanovanj, med katerimi je tudi gradnja novih javnih najemnih stanovanj v Lendavi.

»Sklad namerava do leta 2025 zgraditi 906 javnih najemnih stanovanj, od tega 58 oskrbovanih za starejše,« je na današnji novinarki konferenci poudaril direktor sklada Črtomir Remec.

Gre za projekte Pod Pekrsko gorco 2. faza, Nova Dolinska v Kopru, Podbreznik v Novem mestu, Rožna dolina v Novi Gorici, Ob Savi v Kranju, Dolgi most in Podutik Glince v Ljubljani, Lukovica jug, Partizan na Jesenicah in Lendava. Prav tako Sklad pripravlja dolgoročne naložbe za pridobitev 1.171 javnih najemnih stanovanj s pričetkom gradnje od leta 2025 naprej, med katerimi so načrtovana tudi stanovanja v Lendavi.

Stanovanjski sklad RS je sredi avgusta 2021 z Občino Lendava podpisal pogodbo o nakupu zemljišča v velikosti 7.171 m², kjer bodo zgradili do 70 novih javnih najemnih stanovanj in tako občanom Lendave zagotovili nove stanovanjske enote.

Po besedah direktorja Stanovanjskega sklada RS bodo dokumentacijo za pričetek gradnje večstanovanjskih objektov v Župančičevi ulici začeli pridobivati v začetku prihodnjega leta.

vir/pomurec.com / Obcina Lendava

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je v ponedeljek pridobila gradbeno dovoljenje za projekt večnamenske športne dvorane s plavalnim bazenom in je tako pripravljena na črpanje sredstev iz razpisov ministrstev za tovrstne vsebine, so sporočili iz Občine Lendava. Projekt bo Lendavi zagotovil razvoj športnega, sejemskega in kulturnega turizma, so dodali.

Danes se je župan Občine Lendava Janez Magyar ob tej priložnosti v mestni hiši sestal z načelnico Upravne enote Lendava Štefanijo Hozjan in se ji zahvalil za odlično sodelovanje strokovnih služb Občine Lendava in upravne enote, so še dodali.

Kot je ob predstavitvi projekta junija povedal lendavski podžupan Ivan Koncut bo imela dvorana mali olimpijski bazen, kegljišče, fitnes, prostor za balet in tekaške steze. V njej bo možno igrati tudi športe z žogo, prav tako pa bo namenjena lokostrelstvu.

vir: STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pogodba že sklenjena, zdaj stečajni upravitelj Silvo Zorec čaka, kaj bosta rekla imetnika predkupne pravice. Kupec bo opremo najverjetneje razstavil in odpeljal.

Stečajni upravitelj Silvo Zorec je povedal, da je sklenil pogodbo z najugodnejšim ponudnikom za premoženje, ki se je prodajalo kot celota v stečajnem postopku Nafte Petrochem. Kdo je kupec ne more razkriti, saj postopek še ni končan. Dva imetnika predkupne pravice namreč imata zdaj čas, da se izrečeta o tej svoji pravici. To pomeni, da morata ponuditi vsaj tolikšno kupnino, kot je pripravljen plačati izbrani ponudnik. Predkupno pravica imata Občina Lendava in družba Liberty two methanolLLC iz Delaware ZDA, ki je ob Nafti Petrochem drugi družbenik v podjetju Industrijske storitve s 49-odstotnim poslovnim deležem.

n kaj je bilo mogoče o sklenjeni pogodbi izvedeti neuradno? Kupci naj bi bili Egipčani, vendar naj ne bi šlo za družbo MRI Mansoura for Resins & Chemical Industries, o kateri smo kot o najresnejšem ponudniku poročali septembra. Višina kupnine bi lahko znašala nekaj manj kot tri milijone evrov.

Ob takšnem izidu prodaje ključnega premoženja stečajnega dolžnika so tudi možnosti za ponovni zagon petrokemične dejavnosti oziroma za proizvodnjo formalina in smol na tej lokaciji, nične.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Revija Finance je izbrala 15 najvplivnejših slovenskih menedžerk, med njimi najdemo dve Pomurki, direktorico in solastnico Varis Lendava Sabino Sobočan in Sandro Županec, direktorico Carthaga iz Odrancev.

Časopisna hiša Finance je izbrala najvplivnejše ženske v poslovnem svetu pri nas. Tudi letos je na prvem mestu Alenka Žnidaršič Kranjc, večinska lastnica skupine Prva, na drugem je prva nadzornica SDH Karmen Dietner, tretje mesto pa je pripadlo dolgoletni direktorici in solastnici Adrie Mobil Sonji Gole. Letos so na lestvici 15 najvplivnejših slovenskih menedžerk tudi štiri novinke.

10. mesto na lestvici je zavzela Pomurka, ki klubuje koronakrizi

Lendavski Varis je pod vodstvom direktorice in solastnice Sabine Sobočan lani ustvaril rekordnih 5,2 milijona evrov čistega dobička, kar ga je uvrstilo na 13. mesto letošnje TOP 101 lestvice najuspešnejših srednjih podjetij. Podjetje, ki proizvaja gotove kopalnice za hotele, bolnišnice, domove za starejše, študentske domove, večstanovanjske stavbe, je lani ustvarilo 29,1 milijona čistih prihodkov od prodaje, kar je 7,4 odstotka manj glede na leto prej, večino jih ustvari v Nemčiji, kjer ima 15-odstotni tržni delež.

Vodenje je pred petimi leti prevzela od očeta in v nekaj letih podvojila prihodke, lani so zgradili novo proizvodno halo v velikosti 2.400 kvadratnih metrov, ki so jo začeli uporabljati letos. Pohvali se lahko tudi, da je lani povprečna plača v podjetju znašala 1.795 evrov, kar je 29 odstotkov nad povprečjem panoge gradbeništvo. Podjetje, ki zaposluje okoli 250 ljudi, je bilo prejšnji mesec nominirano za pomursko podjetje desetletja, do konca leta pa nameravajo zaposliti še okoli 30 ljudi.

Sobočanova širi svoj vpliv tudi kot članica predsedstva in upravnega odbora Pomurske gospodarske zbornice, prav tako je v upravnem odboru Sekcije managerk pri Združenju Manager in v upravnem odboru Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. Podjetje vsako leto podpira številne kulturne, športne in družabne dogodke ter poletne tabore, sodelujejo tudi v dobrodelnih akcijah.

Pomurki za volanom proizvajalca avtodomov je pripadlo 11. mesto

V zahtevnih in nestabilnih razmerah Sandra Županec zelo dobro krmari proizvajalca avtodomov Carthago, ki zaposluje nekaj več kot 800 ljudi in spada med največje zaposlovalce v regiji. V minulem poslovnem letu so povečali prihodke za 5,6 odstotka, na 217,2 milijona evrov, in ustvarili 8,3 milijona evrov dobička.

Lani so izdelali tridesettisoči avtodom, letos pa so napovedali novo tovarno za proizvodnjo avtodomov, ki jo bodo predvidoma v letu 2023 postavili na deset hektarjev velikem zemljišču v Ormožu. Na začetku bo delo dobilo od 300 do 400 ljudi, potem še dodatnih 200.

Carthago sicer intenzivno vlaga v širitev proizvodnje, v stroje in naprave ter IT-projekte, katerih vrednost je okoli 8 milijonov evrov. Projekt so poimenovali »Projekt+« in bo končan leta 2023, so zapisali v letnem poročilu. V teku pa so tudi končna dela pri prvi fazi širitve oziroma gradnje novih proizvodnih prostorov ob upravni zgradbi v Odrancih.

Podjetje je močno povezano z regijo, poleg sodelovanja s šolami in mladimi podpirajo tudi športnike, med drugim zmagovalca kolesarske dirke Tour de France Tadeja Pogačarja, so še zapisali.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V petek, 12. novembra, so v Lendavi na novo lokacijo premestili zgodovinski subfosilni hrast. Izpred Term Lendava so ga na zahtevo novega lastnika premestili pod lendavski grad.

Poleti 1981 so pri kopanju gramoza v gramoznici pri Petišovcih v globini osem metrov našli subfosilna debla brestov, hrastov, vrb in topolov. Domneva se, da gre za drevesa, ki jih je ob menjavanju svoje struge spodkopala Mura in jih kasneje naplavila ter zasula z debelo plastjo proda.

Najdišče pri Petišovcih je do sedaj najbogatejše tovrstno najdišče v Južni Evropi. Posebno pozornost med najdbami pa ima subfosilno drevo orjaškega hrasta. Celotna dolžina drevesa v času rasti je bila od 30 do 40 metrov, kar ga uvršča med velikane. Sedaj je dolgo le 18 metrov, ker se je pri dvigovanju iz vode zgornji del debla odlomil.

Starost najdbe, ki je bila ugotovljena na podlagi radiokarbonskega datiranja z metodo C14, je okoli 1570 let. Deblo, ki je dobro ohranjeno, ima v spodnjem delu premer 1,2 metra, les na prelomu je čvrst in sive barve, na površini pa pooglenel in razpokan.

Zgodovinski hrast je bila do prejšnjega tedna razstavljen pri Termah Lendava. Na zahtevo novega lastnika hotela pa je bil premeščen na novo lokacijo pod lendavskim gradom.

Vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Badmintonski klub Mladost Lendava je v dvorani Dvojezične srednje šole pripravil že 16. mladinski turnir Srebrna žogica Lendave. 53 tekmovalcev iz slovenskih klubov se je pomerilo v štirih starostnih kategorijah, na koncu pa je slavilo osem zmagovalcev.

Badmintonski klub Mladost Lendava je minulo soboto v dvorani Dvojezične srednje šole pripravil že 16. mladinski turnir Srebrna žogica Lendave. Tekmovanje je sicer zaradi ukrepov in omejitev potekalo v bolj okrnjeni izvedbi v primerjavi s preteklimi leti. Tokrat se je 53 tekmovalcev iz slovenskih klubov pomerilo v štirih starostnih kategorijah, na koncu pa je slavilo osem zmagovalcev.

Domači predstavniki so dobili kar enajst medalj, od tega štiri zlate.

V kategoriji do 11 let je na tretjem mestu končal Sven Pahor, na šestem pa Tian Somi. Za slednjega je bilo to prvo badmintonsko tekmovanje, zato mu gre še posebej čestitati za napeto tekmo s Tinom Prasnicem (BK Karizma Ravne na Koroškem). Odigrala sta tri nize, od tega zadnjega na podaljške, v katerih je Prasnic zmagal z 28 : 26. Na prvo mesto v tej kategoriji se je zavihtel Maks Trampuž (BK Konex Ljubljana), drugi pa je bil Bor Zaletel (BK Bit Ljubljana).

Pri dekletih je brez večjih težav zmagala Naja Horvat, tretje mesto pa sta si razdelili Mia Oletič in Neža Žitek (vse BK Mladost). Srebro je pripadlo Ihani Mustafić (BK Karizma).
Horvatova se je pomerila tudi v starostni kategoriji do 13 let. V polfinalu je bila od nje boljša Maja Mavec (BK Konex). Po slabše odigranem prvem nizu se je Naja zbrala in drugega odigrala bistveno bolje, kar se je odrazilo tudi na izidu, a je bila nato starejša in večja Ljubljančanka pretrd oreh za Horvatovo. V finalu se je Maja Mavec pomerila z Arijaldo Mustafić (BK Karizma), ki je slavila z 21 : 16 in 21 : 5. Tretje mesto si je Naja Horvat razdelila s Saro Večko (BK Karizma).

Pri fantih do 13 let je si je bronasto medaljo priboril domačin Črt Soldat. Iz skupinskega dela se je prebil v glavni del, kjer je nato v boju za finale moral priznati premoč Janu Vrancetu iz ŠD Sele - Vrhe, ki je nato v finalu po velikem boju izgubil z Dinom Mašićem (BK Medvode). Soldat si je tretje mesto razdelil z Maksom Trampužem.
V kategoriji do 15 let je bil najboljši Maks Mattias (BK Bit), ki je v prav tako napetem finalu z 2 : 1 v nizih ugnal Matica Jaklina (BK Konex). Bron sta si razdelila Anže Novak Lešnik (ŠD Sele - Vrhe) in Nejc Kmetič (BK Konex).

V kategoriji do 17 let je lendavski klub pri fantih zastopal Žiga Doler, in to odlično, saj je postal zmagovalec turnirja. V sklepnih bojih je bil boljši od Matevža Štifterja (ŠD Sele - Vrhe) in Gašperja Bastiča (BK Branik Maribor).

Iva Koša je postala zlata tako v starostni kategoriji do 15 kot tudi do 17 let. Na podelitvi v kategoriji do 15 let sta se ji na stopničkah pridružili še Hana Oletič in Kaja Litrop (vse BK Mladost), ki sta si razdelili tretje mesto. Srebrno medaljo si je priborila Izabela Lever (ŠD Sele - Vrhe).

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Družba Jagros bo objekt preuredila v novo poslovalnico trgovske verige.

Po stečaju podjetja Kocet je objekt trgovskega centra v Lendavi, ki zajema supermarket z notranjo opremo, parkirišča, gostinski lokal in pripadajočo trgovinsko opremo, najemala družba Kea, ki deluje kot franšiza Tuša, gostinski lokal – restavracijo Troica pa je najemal Marjan Kocet. Po Sparu in Tušu bo zdaj v trgovskem centru deloval novi trgovec. Konec septembra je namreč stečajni upravitelj Drago Dubrovski uspešno izvedel javno dražbo in našel novega lastnika.

Kot je razvidno iz sklepa o izročitvi nepremičnine, ki ga je izdalo okrožno sodišče v Murski Soboti, je na javni dražbi uspela družba Jagros in za 2,8 milijona evrov kupila trgovski center v Lendavi. Jagros je družinsko trgovsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo, ki ga danes vodijo Aleš, Boštjan in Miha Jager. V Sloveniji imajo že 42 poslovalnic, od tega štiri v Pomurju (Radenci, Ljutomer, Turnišče in Odranci). Lani je družba ustvarila 169 milijonov evrov prihodkov, kar je za 14 odstotkov več kot leto prej, dobiček pa je zrasel za 42 odstotkov in je znašal 12,2 milijona evrov. Letos prav tako načrtujejo več kot desetodstotno rast.

Po prevzemu nepremičnine bodo preuredili ponudbo, ki zajema živila, tehniko in tekstil, je za Vestnik potrdil eden od direktorjev Jagrosa, Aleš Jager. Posloviti pa se bo moral Kocet s svojo restavracijo Troica. »Restavracija ne bo več del ponudbe tega objekta, saj menimo, da je gostinske ponudbe na tej lokaciji dovolj. Trenutno se pripravljamo na prevzem objekta in preureditev ponudbe ter na prezaposlitev sedanjih zaposlenih,« je za naš časopis še dejal direktor, odgovoren za oddelek tehnike, investicije in logistiko. Objekt v Lendavi bodo tako v celoti namenili trgovski dejavnosti, potrebovali pa bodo približno 18–20 zaposlenih. Družba Jagros sicer zaposluje že skoraj 800 ljudi.

V stečajnem postopku družbe Kocet, ki 79 različnim upnikom dolguje več kot 2,8 milijona evrov, se še zmeraj prodaja tudi trgovski objekt v Veliki Polani. Prvi poskus prodaje po izhodiščni tržni vrednosti 302 tisoč evrov ni uspel, zdaj poteka drugi postopek prodaje po znižani ceni, dobrih 241 tisoč evrov.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na pobudo poslanca Ferenca Horvátha in Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti ter na pobudo narodnostnega poslanca Feliceja Žiže in Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti bosta v Pomurju in na Primorskem kmalu ustanovljena Urada za dvojezičnost.

Predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec Ferenc Horváth je pri tem povedal, da ustanovitev Uradov za dvojezičnost pomeni še eno uresničitev dogovora med vlado in narodnostnima poslancema, ki se nanaša na izboljšanje uporabe madžarskega in italijanskega jezika na dvojezičnih območjih.

»Dostop javnih institucij in prebivalcev do prevodov iz slovenskega v madžarski jezik in obratno bo po novem lažji, posledično bodo prenehale obstajati nekatere jezikovne ovire, s katerimi so se srečevali tako deležniki v javnih upravah in zavodih kot v kulturi, gospodarstvu, turizmu ter na drugih področjih,« je dejal.

64 tisočakov na leto, zaposlili bodo dva človeka

Urad v Pomurju bo deloval pod okriljem Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), za stroške pa bo iz letnega proračuna namenjeno 64.000 evrov. Na novo zaposlena sodelavca bosta skrbela za prevajanje strokovne literature, dopisov, korespondence in dokumentacije iz slovenskega jezika v madžarščino in obratno.

Sodelovala bosta pri iskanju terminoloških rešitev in ustvarjanju standardizirane baze strokovne pravne terminologije, namenjene usklajeni uporabi madžarskega jezika, ki bo dostopna celotni državni in občinskim upravam na narodnostno mešanem območju. Urad bo sodeloval z ministrstvi in drugimi javnimi ustanovami ter pomagal drugim organizacijam na narodnostno mešanem območju pri prevodih. Skrbel bo za spremljanje izvajanja dvojezičnosti in usklajeval tečaje za izpopolnjevanje madžarščine. Enake naloge, vendar v zvezi z italijanskim jezikom, bo imel Urad za dvojezičnost na Primorskem, so še sporočili v PMSNS.

vir: vestnik

Podrobnosti
Kategorija: Novice

VIRS in VARIS med pomurskimi podjetji, ki so v zadnjem desetletju najbolj izstopala

Medijska hiša Vestnik in Pomurska gospodarska zbornica (PGZ) sta peto leto zapored pripravila akcijo, v kateri strokovna komisija, pa tudi bralci, izbirajo najuspešnejša pomurska podjetja. Letos so bila izbrana tista, ki so najbolj zaznamovala obdobje med letoma 2010 in 2020.

To so zmagovalci
- V kategoriji MALO podjetje je zmagovalec Virs d.o.o., dobavitelj profesionalne opreme za rezanje in varjenje.
- V kategoriji SREDNJE VELIKO podjetje je komisijo najbolj prepričal Paradajz d. o. o., največji pridelovalec paradižnika v Sloveniji.
- V kategoriji VELIKO podjetje je slavil Elrad Electronics d. o. o., dobavitelj elektronskih sklopov na področju bele tehnike in električnih orodij.
- Naslov naj... zaposlovalec je prejel Arcont d. d., ki se ukvarja s proizvajanjem bivalnih enot.
- Pomursko podjetje desetletja po izboru bralcev Vestnika je postal Varis Lendava, ena od vodilnih evropskih družb z razvojem in proizvodnjo dokončanih kopalnic.

»To je bil najtežji izbor najboljših podjetij do zdaj in vreden naziva pomursko podjetje desetletja. Komisija, ki je zares strokovno izbrana, je imela še težje delo kot prejšnja leta, saj v niti eni kategoriji nismo zmagovalca in vseh nominirancev izbrali v prvem krogu. To kaže na to, da imamo v Pomurju zares veliko dobrih podjetij, ki so svoj položaj v zadnjih desetih letih le še utrdila,« je povedal Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice. Obenem pa je dodal, da se je treba še zavedati, da nam ta podjetja s svojim razvojem omogočajo blaginjo in boljši življenjski standard celotne regije.

Adriana Gašpar, direktorica in odgovorna urednica Vestnika, je ob letošnji akciji izpostavila ponos, da izbor najboljših podjetij v regiji iz leta v leto dobiva večjo težo. »Štiri leta smo izbirali tiste, ki so bili v prejšnjem letu za odtenek boljši od drugih odličnih, tokrat pa smo se odločili, da naredimo presek desetletja, saj lansko leto zaradi raznih ukrepov ni bilo reprezentativno.« Do zadnjega trenutka smo si želeli, da bi lahko podjetnike gostili v živo, ampak v teh težkih časih to ne bi bilo odgovorno, je poudarila.

»So pa ti podjetniki ljudje, ki tudi v težkih časih ne morejo stisniti tipke pavza in čakati, kaj se bo zgodilo. To so gospodarstveniki, ki morajo v težkih situacijah iskati rešitve za zaposlene, za podjetja. In kakor koli se nam zdi, da nam bo na trenutke zmanjkalo sape, nas ravno ti težki časi tudi kalijo. Podjetja, ki so bila izbrana kot najboljša v zadnjem desetletju, so morala premostiti veliko ovir, da so se povzpela med nominirance. Verjamem, da je za tem uspehom tudi veliko neprespanih noči, poznih sestankov, pokvarjenih koncev tedna, tudi užaljenih partnerjev, da so morali spet delati. A ko se ozrejo nazaj in pogledajo širšo sliko, verjamem, da vidijo, da je bilo vredno,« tako Gašparjeva.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Najtežji som, ki so ga ujeli v tej stoječi vodi.

V gramoznici Speedway Petišovci je Boris Jeneš, član Ribiške družine Lendava TE Petišovci, ujel soma, težkega okoli 45 kilogramov in dolžine 1,8 metra. Ujel jo je z ribiško palico za krapolov, po mnenju poznavalcev pa ulov predstavlja rekord jezera.

Jeneš, bivši nogometni sodnik in sedanji kontrolor, je sicer strasten ribič, da je iz gramoznice potegnil tega težkega soma, pa je potreboval kakšno uro.

Ribič je soma nato vrnil v vodo, v kateri jo je ujel.
vir: vestnik.si