Javni razpis za dodeljevanje likvidnostnih posojil na problemskih in obmejnih problemskih območjih - B1

Slovenski regionalni razvojni sklad je dne 31. 7. 2020 v Uradnem listu št. 107/2020 in na svoji spletni strani objavil nov Javni razpis za dodeljevanje likvidnostnih posojil na problemskih in obmejnih problemskih območjih - B1.

Cilj javnega razpisa je MSP-jem, ki so utrpela škodo zaradi virusa SARS-CoV-2, omogočiti hiter in enostaven dostop do brezobrestnega kredita z naslednjimi ugodnostmi:
· kredit v višini od 5.000 EUR do 50.000 EUR,
· ročnost 5 let, moratorij do 6 mesecev,
· zavarovanje kredita zgolj z menicami,
· brez stroškov odobritve,
· brezplačno vodenje kredita,

Prijava:
· elektronska, preko aplikacije www.r-sklad.si
· dva razpisna roka: 24. avgust 2020 in 9. oktober 2020.

Upravičeno območje: t.i. problemska in obmejna problemska območja  (93 občin v okvirno 20 kilometrskem obmejnem pasu Slovenije) in sicer:  Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje,Lendava, Velika Polana, ...

Vir: Novica SRRS in Uradni list št.107/2020

V Lendavi so zaključili s sanacijo zaledne brežine pri novem centru za zaščito in reševanje, ki sameva že od otvoritve lanskega junija.
Spomnimo, skoraj 1,5 milijona evrov težka investicija lendavske občine, nov Center za zaščito in reševanje Lendava, je bil dokončan že lanskega maja, a po svečani junijski otvoritvi, je bilo ugotovljeno, da objekt ni varen za uporabo. Da je objekt potrebno zavarovati s podpornim zidom ali z mrežo, je bilo sedanje občinsko vodstvo obveščeno šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja in otvoritvi objekta. Naročeno je bilo geomehansko poročilo, iz katerega je izhajalo, da je bil objekt potencialno nevaren za uporabo.

Gasilci, civilna zaščita in Rdeči križ se tako niso morali preseliti v nov, sodoben objekt, dokler to ni bilo urejeno.

Odgovornost za pomanjkanje podpornega zidu oziroma zavarovanja plazovite brežine v okolici objekta, pa ni želel prevzeti nihče. Tako graditelj stavbe, Legartis, kakor nadzornik, Jernej Smrekar, in projektant, Atrij, niso priznali krivde. Lendavski župan Janez Magyar, je za Sobotainfo že lani dejal, da so na občini zaupali strokovnjakom in bi tako morala posredovati projektant in izvajalec.

»Odgovornost bo nekdo moral prevzeti, saj so strokovnjaki na tem področju in so točno vedeli, da se ne bi smelo graditi brez podpornega zidu,« in priznava, da bo občina poskrbela za zid: »Za zid bomo morali najti finančna sredstva, koliko bo nas stal še ne vemo, najprej je potrebno to sedaj sprojektirati in bomo potem videli

Bo prišlo do poravnave?
Lendavska občina je sedaj zavarovala brežino in to bistveno ugodneje kot sprva načrtovano, saj so namesto podpornega zidu, izvedli mreženje plazovitega območja, kar jih je stalo okoli 33 tisočakov. To so uredili z 3D-polipropilensko mrežo, sidrano z geomehanskimi sidri ter z brizganjem biotorkreta in z zasaditvijo plezalk, kar je izvedlo podjetje Pavčnik.

Občina sicer še zmeraj terja odgovornost od krivcev za 'lapsus' ob gradnji. Kot nam je zaupal Magyar, so vsem akterjem ponudili možnost izvensodne poravnane, saj se ne bi želeli 'tožariti', ampak, da je "odgovornost na drugi strani".

Po napovedi lendavskega župana, se bodo lendavski gasilci, civilna zaščita in Rdeči križ lahko že septembra preselili v nov objekt.

vir: sobotainfo.com

Na dvorišču lendavske knjižnice so se v nedeljo na kulturnem dogodku z naslovom Murakon po Murakonu s svojo poezijo predstavili udeleženci sedmega mednarodnega festivala sodobne poezije Murakon

Festival je od petka do nedelje potekal v sosednji občini Sveti Martin na Muri na Hrvaškem, na njem pa so sodelovali pesniki iz Slovenije in Hrvaške. V Lendavi so svojo poezijo brali Petra Koršič iz Ljubljane, Klarisa Jovanović iz Lendave in vodja organizacije festivala Zlatko Kraljić iz Velenja. Pesmi Lendavčana Petra Pala je bral direktor Knjižnice-kulturnega centra Lendava Albert Halasz. Organizator literarnega dogodka v Lendavi je bila Knjižnica-kulturni center Lendava. Sodelujoče na festivalu je na literarnem večeru predstavila profesorica hrvaškega jezika iz Svetega Martina na Muri Anđelka Klemenčić.

Prejšnja leta so imeli na festivalu udeležence iz več držav, ob slovenskih in hrvaških še pesnike iz Italije, Madžarske in drugih držav, a so letos zaradi koronavirusa gostili le pesnike iz Slovenije in Hrvaške. So pa brali tudi poezijo mladega pesnika Petra Pala iz Lendave v madžarščini, je povedal vodja organizacije festivala Murakon Zlatko Kraljić, ki živi v Velenju, a je v hrvaških krajih ob Muri preživel otroštvo in mladost. Festival sodobne poezijo vsako leto organizirajo ob Muri v naselju Žabnik, tako da branje poezije in drugi spremljajoči kulturni dogodki potekajo ob šumenju reke. V bližini prireditvenega prostora Center za obiskovalce Žabnik sta tudi brod in mlin na Muri. Udeleženci festivala so bili še pesniki iz Hrvaške Andrijana Kos Lajtman, Božica Jelušič in Aleksandar Horvat. Na festivalu so razstavili kiparska dela treh avtorjev, med njimi tudi pomurskega kiparja Robeta Juraka z naslovom Ribe.

Direktor Knjižnice-kulturnega centra Lendava Albert Halasz je povedal, da s festivalom v sosednji hrvaški občini sodelujejo že od njegovega začetka pred sedmimi leti. Od takrat na dvorišču lendavske knjižnice organizirajo tudi literarni dogodek Murakon po Murakonu. Letos sta bila udeleženca festivala kar dva pesnika iz lendavske občine. Na festivalu so doslej sodelovala znana imena srednjeevropske književnosti, tudi prejemniki državnih in mednarodnih priznanj za književnost. Udeležencem festivala vsako leto na izletu predstavijo Lendavo in okolico.

vir vestnik.si / J. Gabor

V Lendavi je v sklopu festivala Poleti v Lendavo v soboto, 1. avgusta, potekal koncert skupine Êdna.

Êdna predstavlja pet glasbenih svetov, združenih v edinstveno celoto, ki jo povezujeta neverjetna glasbena kemija in strast umetniškega ustvarjanja. Skupino sestavljajo Tjaša Cigut (vokal, klavir), Kristian Majcen (kitara), Luka Ščavničar (kontrabas), Jasmina Dajčman (saksofon) in Blaž Korez (tolkala).

Mlade glasbenike je navdušila stara glasbena zapuščina Prekmurja in Porabja. Ljudske pesmi dobijo v njihovi izvedbi novo unikatno preobleko. Osrednja tema v izbranih pesmih je ženska s svojim položajem v družbi v preteklosti, predvsem pri spoznavanju in razumevanju medosebnih odnosov.

vir: pomurec.com

Lendavska Nafta je na dobri poti, da ubrani naslov prvaka MNZ Lendava, saj je v polfinalu v vlogi gostitelja v Hotizi premagala domačo ekipo NK Hotiza s 4 : 0 (3 : 0).

Srečanje je sodil prvoligaški sodnik Bojan Mertik iz Odranec, ki ni pokazal nobenega rumenega kartona, tekma pa je bila uradno brez gledalcev, čeprav se je na tribuni zbralo nekaj ljudi, še več pa jih je bilo na zunanji strani ograje igrišča.

Nafta je povedla že v 6. minuti, ko je obramba Hotize obstala, misleč da je žoga že v golavtu, Vedran Vinko pa jo je poslal v sredino, od koder jo je v mrežo pospravil Lucian Pozsgai - 1 : 0. Vinko je bil strelec drugega zadetka za Lendavčane v 15. minuti po lepi, hitri in kombinatorni akciji, ki sta jo začela Gergö Bolla in Jaka Bizjak. Slednji je poslal uporabno žogo v prazen prostor, kamor je stekel kapetan lendavske ekipe, preigral vratarja in poslal žogo v mrežo - 2 : 0.

V 43. minuti je zadel Bizjak po idealni dvojni podaji z Adamom Zagorcem, na koncu pa je lendavski napadalec zabil žogo pod prečnik - 3 : 0.

V drugem polčasu je trener Nafte Dejan Dončić spočil nekatere od glavnih akterjev in dal priložnost mlajšim. Tako je lendavska ekipa dosegla samo še en gol, in to v 71. minuti, ko je po prodoru in podaji Zagorca po strelu z glavo iz bližine zadel Daniel Fekete - 4 : 0.

Oslabljena Hotiza, pri kateri je manjkalo več standardnih igralcev prve postave, je tako doživela čisto zmeren poraz, nekajkrat pa si je tudi zaslužila aplavz domačih gledalcev. Najbolj nevaren pri Hotizi je bil Mario Kustec v 26. minuti s prostega strela s 30 metrov, ko je njegov projektil zadel stičišče prečnika in vratnice. Prvo ime tekme pa je bil vsekakor vratar Hotize Leon Tibaut, ki je kljub svoji korpulentnosti s številnimi hitrimi iztekanji iz vrat in obrambami preprečil, da bi še več žog končalo v mreži njegove ekipe. Pri vseh štirih zadetkih ni mogel storiti ničesar, saj ga je obramba pustila povsem na cedilu. Duhovit pripetljaj, ki je v smeh spravil gledalce, pa se je zgodil v 66. minuti, ko je ob avt liniji na vstop čakal rezervist Damir Smej, eden od igralcev Hotize, ki je krenila v napad, pa mu je podal žogo, saj je mislil, da Smej stoji že na igrišču.

Pri Nafti je prečnik zadel tudi Dominik Drk v 48. minuti, ko je skušal podati z desne strani, že v 11. minuti pa se je huje poškodoval Mihael Rebernik, ki je moral zato v 14. minuti zapustiti igro.

vir pomurje.si

Občina Lendava želi kot nosilka pripraviti projekt za pridobitev lastne obrambe pred točo v Pomurju. Kot partnerji naj bi sodelovali tudi Univerza v Mariboru, Aeroklub Murska Sobota in Pipistrel. A v Letalskem centru Maribor zmajujejo z glavami.
Do podpisa pogodbe o letalski obrambi pred točo na območju severovzhoda Slovenije je letos prišlo konec junija. Za protitočno obrambo je namenjenih 260.000 evrov, ki jih zagotavljajo ministrstvo za kmetijstvo in občine vključene v projekt.

Slovenija sodi med tiste države, kjer je nevarnost pojavljanja toče velika, letala pa so lansko leto iz Letalskega centra Maribor, ki je izvajalec posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, poletele tristokrat.

Pomurje bi svojo letalsko obrambo pred točo
V Pomurju, kjer je toča letos kljub letalski obrambi že klestila, se je pojavila pobuda, ki buri nemalo duhov. Občina Lendava je kot nosilka regijskega projekta vložila dokumentacijo za pridobitev lastne obrambe pred točo v tej regiji.

»Gre za dokaj obsežen in zahteven projekt, pogoji prijave na razpis pa so precej zapleteni, a ima projekt klub temu veliko pozitivnih strani. Gre za projekt raziskovalne narave, v okviru katerega bi iskali alternativne materiale za protitočno obrambo. Ta torej ne bi bazirala na srebrovem jodidu, temveč na drugih snoveh, kar pa je pomembno tudi iz stališča raziskovanja. Šlo bi za snovi, ki bi bile bolj okolju prijazne,« pravi župan občine Lendava Janez Magyar.

V načrtu nakup letala, ki bi poletelo iz soboškega letališča
V projektu naj bi sodelovala Univerza v Mariboru in Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane. K sodelovanju pa so privabili tudi Aeroklub Murska Sobota in podjetje Pipistrel.

»Razmišljamo tudi o možnostih, da bi šlo za meddržavno obrambo pred točo, seveda v regijah, ki so neposredno ob pomurski regiji. Toda za zdaj ostajamo samo pri obrambi na področju pomurske regije,« še dodaja Magyar.

Vrednost projekta naj bi po njegovih besedah znašala približno dva milijona evrov. V kolikor bodo na razpisu, kjer bi pridobili evropska sredstva, uspešni, bo bržkone sledil nakup letala.

»Želja je, seveda, nakup letala, saj potem ne bi bili odvisni od drugih. Zdaj mora letalo vzleteti v Mariboru, kasneje bi se to spremenilo. Z nakupom letala bi omogočili, da to poleti neposredno iz pomurske regije, iz soboškega letališča,« dodaja.

Kot še pravi, gre za enega težjih razpisov na ravni Evropske unije, a kljub temu verjame, da bodo uspešni. K sodelovanju pa bodo povabili tudi ministrstvo za okolje oziroma enega od njegovih organov.

Kralj: Nekdo si nabira politične točke
Darko Kralj, vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor, je za te namere lendavske občine izvedel iz medijev.

»Ne vem, kako lahko sploh nekdo meni, da bo lahko mimo nas nekaj delal. Larifari. Plus ... Če ne moremo zdaj spraviti milijona skupaj, kje bodo oni dvomilijonski projekt izpeljali,« komentira prvi mož letalske obrambe pred točo v Sloveniji. 

»To so utopije. Eno šolanje posadke je projekt za pet let. Ne morejo samo kupiti aviona in dejati: 'To bom zdaj jaz počel.' To ne gre,« opozarja. Pomurje se ne bo umaknilo od tega projekta, je prepričan.

»Zgolj za to gre, da si nekdo nabira politične točke v Prekmurju, namesto, da bi se združili, da bi skupaj to naredili, zopet v Sloveniji vleče vsak na svoj konec,« še dodaja Kralj in zavrača očitke, da bi bilo Pomurje zapostavljeno pri obrambi pred točo.

»Vse dele, ki jih branimo, tretiramo enako. Delamo tisto, kar z našo tehnologijo lahko. Tudi Prekmurci z enim letalom ne bodo naredili nič. Za Podravje in Prekmurje bi morali imeti en center, tri letala, eno logistiko, kajti najdražji del projekta je logistika, ne ljudje. Za logistiko rabiš znanje, da to znanje dobiš, pa rabiš desetletje učenja,« je še jasen Kralj in v svojem slogu pristavi: »Naj probajo, naj si zobe polomijo, bomo pa poceni kupili tehnologijo od njih.«

vir: ptujinfo

Nekoč so si ljudje veliko pripovedovali zgodbe, s tem obujali spomine in prispevali, da se zanimivi dogodki, ljudje in trenutki niso pozabili. Danes je drugače, ljudje se ne družijo več toliko, pa tudi priložnosti za pripovedovanje in poslušanje zgodb ni. Zato pa so se lendavski študentje odločili, da bodo zbirali zgodbe, ki so zaznamovale Lendavo in okolico.

Klub študentov Lendava (KŠL) začenja s projektom Zgodbe, ki so zaznamovale Lendavo, s katerim želijo na interaktiven in sodoben način predstaviti zanimive zgodbe oseb in krajev, obenem pa vzpostaviti medgeneracijsko sodelovanje med mladimi in starejšimi. Dejstvo je, da je za te kraje značilno sobivanje različnih narodnosti, poleg Slovencev, tu od nekdaj živijo Madžari, Romi, Hrvati…, nekoč tudi Judje, dejstvo je tudi, da tukajšnji prebivalci pripadajo različnim kulturam, jezikovnim skupinam, religijam… Vsak med njimi pa je tu pustil svoj pečat. Toda kakšen?

Ravno temu bi se radi posvetili v okviru našega projekta, zato smo k sodelovanju povabili študente in dijake, da bi skupaj raziskali bogato zgodovino Lendave in okolice, nam je povedal Huso Jusić, predsednik Kluba študentov Lendava. "Radi bi zbrali in spoznali zanimive življenjske zgodbe tukajšnjih ljudi, pa ne tistih znanih, o katerih že vsi vedo, ampak zgodbe običajnih ljudi in zgodbe iz vsakdanjega življenja. Tudi na podlagi tega bomo lahko bolje razumeli življenje v tem mestu in okolici, kjer se prepleta pestro življenje," pravi.

Projekt Zgodbe, ki so zaznamovale Lendavo, vodita doktorska študenta zgodovine na Univerzi v Ljubljani Sindi Časar in Dejan Süč, člana KŠL, predvidevajo pa, da bo pri projektu sodelovalo okoli 16 študentov in dijakov, če jih bo kaj več, pa bomo še bolj veseli, meni Jusić.

Navdušen sem bil nad idejo in projektom, v okviru katerega se bodo zbirale zgodbe, nam je povedal Dejan Süč, ki so ga k sodelovanju povabili kot enega od vodij. Razložil je, da se mu zdi pri tem ključno, da se ne osredotočijo le na zgodbe ljudi iz mesta, temveč tudi tistih, ki so živeli ali živijo na podeželju. »Vse so pomembne za razumevanje življenja v tem okolju, pri tem pa bomo poleg Slovencev in Madžarov vključili zgodbe Romov, Judov, Primorcev ter drugih skupnosti, spregovorili bomo o meščanih, raziskati bo potrebno tudi zgodbe, ki se navezujejo na tehnično kulturo in črpanjem nafte ter še mnoge druge. Bomo videli, kako se bo razvijalo, kdo vse bo sodeloval ter kaj bodo mladi pri tem odkrili. S Sindi Časar bova mladim pri raziskovanju in zbiranju zgodb nudila vso potrebno podporo in jim predstavila tudi metodologijo.

Zgodbe, ki jih bodo zbali in raziskali, bodo predstavili na spletni platformi konec tega leta.

vir vestnik.si

Župan Občine Lendava Janez Magyar je v mestni hiši sprejel viteze krvodajalstva iz občine Lendava hiši in jim za njihova nesebična in humana dejanja podelil priznanje župana Občine Lendava.

Krvodajalke, ki so kri darovale 80-krat in več ter krvodajalci, ki so kri darovali 100-krat in več, se vpišejo v Knjigo ambasadorjev življenja. V lendavski občini je takih krvodajalcev sedem, to so Dezider Horvat, Franc Horvat, Jurij Miloš Borovšak, Štefan Šimonka, Franjo Strbad, Franc Špilak in Majda Tratnjek.

Župan Janez Magyar se je s podelitvijo priznanja zahvalil vitezom krvodajalstva in ob tej priložnosti izpostavil, kako pomembna je njihova vloga pri delovanju zdravstvenega sistema, še posebej takrat, ko gre za življenje. Zahvalil se je tudi Rdečemu križu Slovenije - območnemu združenje Lendava, ki organizira krvodajalske akcije v Lendavi in vsem krvodajalcem za velik odziv v letošnjem letu.

V Sloveniji statistično vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri, kar je oprijemljiv prikaz tega, kako pomembno je krvodajalstvo. Letno v Sloveniji daruje kri okoli 60.000 ljudi, kar nas po odstotku prebivalstva, ki daruje kri (5 odstotkov)  uvršča v evropsko povprečje, a smo tudi ena od 62 držav na svetu, ki 100 odstotno sama zagotavlja potrebe po zdravi krvi. Ta se v Sloveniji pridobiva po načelu prostovoljstva, brezplačnosti in anonimnosti na krvodajalskih akcijah, ki jih z zakonskim pooblastilom izvaja Rdeči križ Slovenije.

Gesta darovanja krvi krepi medčloveške odnose in solidarnost med ljudmi, saj s tem brez nevarnosti za svoje zdravje lahko pomagamo drugim ljudem. Vedno smo pa lahko tudi mi tisti, ki jo bomo potrebovali in šele takrat spoznamo in cenimo humano dejanje neznanega darovalca, so zapisali na Občini Lendava.

V Lendavi je naslednja krvodajalska akcija načrtovana 16. in 18. decembra, do takrat pa lahko tisti, ki bi želeli darovati kri, to storijo v enoti za transfuzijsko dejavnost Splošne bolnišnice Murska Sobota vsak ponedeljek in četrtek med 7. in 11. uro. Svoj prihod je potrebno najaviti na telefonsko številko 02 512 35 93.

vir: pomurec.com

Občina Lendava je v prizadevanju za omogočanje čim številčnejšega poletnega dela mladih, podvojila sredstva za dijaško in študentsko poletno delo.

Opravljanje dijaškega in študentskega dela je bilo v času razglašene epidemije novega koronavirusa oteženo, prav tako so številni starši šolajočih in študirajočih otrok utrpeli znaten upad dohodkov, kar je marsikatero družino postavilo v nezavidljiv položaj. Za ublažitev finančnih stisk in z željo po zagotavljanju čim več možnosti za delo mladih v občini Lendava, se je župan Janez Magyar odločil, da sredstva za dijaško in študentsko delo letos podvoji, so zapisali na občinski strani.

Občina Lendava je tako v prizadevanju za omogočanje čim številčnejšega poletnega dela mladih, dijakom in študentom namenila 60.000 evrov. »Dodatna sredstva za ta namen so bila zagotovljena na podlagi neizvajanja določenih storitev v času epidemije, posledično okrnjene izvedbe mnogih prireditev in projektov ter prihrankov iz naslova že zaključenih javnih naročil in skrbnega dodeljevanja sredstev po razpisih,« so pojasnili.

Na delo v 12 javnih zavodov in inštitucij, bo tako napotenih 32 dijakov in 37 študentov. Zavodom na področju kulture in turizma, kjer so mladi po navadi opravljali poletno delo, so se letos pridružile tudi nekatere druge inštitucije, ki so zaradi epidemioloških omejitev morale prilagoditi način dela oziroma je obseg le-tega večji. Tako so na seznamu letos tudi Območna enota Rdečega križa Lendava, Dom starejših občanov Lendava, Vrtec Lendava, pomoč pa potrebujejo tudi na Ljudski univerzi Lendava in v javnem podjetju Eko-park d.o.o. Lendava.

vir: pomurec.com

Junija je minilo leto dni od slovesnega odprtja centra za zaščito in reševanje (CZR) Lendava, vendar ga bodo šele zdaj lahko začeli uporabljati.

Gradbeno podjetje Pavčnik bo namreč v kratkim končalo dela za zavarovanje nevarne brežine za objektom, tako da bi se gasilci in drugi uporabniki objekta lahko vanj začeli naseljevati avgusta ali najpozneje v začetku septembra.
Poročali smo že, da je kmalu po odprtju objekta, ki sicer ima uporabno dovoljenje, izbil problem njegove ogroženosti zaradi morebitnega plazu na bližnjem hribu. Tega namreč graditelj stavbe, podjetje Legartis, ni zavaroval s podpornim zidom. Občina, ki je z naložbo, vredno 1.273.000 evrov, želela zagotoviti primerne prostore za delovanje združenih sil na področju gasilstva, civilne zaščite in območnega združenja Rdečega križa, je nato sprožila postopek ugotavljanja odgovornosti. Pridobila si je geomehansko poročilo, ki je zaradi nezavarovane brežine poudarilo omenjeno tveganje plazu, potem pa pozvala projektanta, podjetje Atrij iz Črenšovec, nadzornika, samostojnega podjetnika Gradbeni nadzor in svetovanje Jernej Smrekar, in izvajalca del, podjetje Legartis, da o tem poročilu izrazijo svoje mnenje.

Odgovornosti ni prevzel nihče
Odgovornosti za spodrsljaj glede ureditve brežine, ki je le nekaj metrov odmaknjena od nove stavbe, ni prevzel nobeden. Občina Lendava je vložila tožbe. »Odgovornost je nedvoumna, vendar nam pravdanje ni v interesu,« je zdaj povedal župan Janez Magyar. Občina bo tako projektantu kot izvajalcu gradbenih del predlagala poravnavo, če pa tega ne bosta sprejela, tako Magyar, bodo zadevo peljali naprej po sodni poti. Sanacija brežine z mreženjem, ki naj bi bila enako učinkovita, vendar bistveno cenejša od zavarovanja s podpornim zidom, tega pa otežuje tudi pomanjkanje prostora med stavbo in hribom, bo občino stala približno 33 tisoč evrov. Lokalna skupnost je zagotovila tudi denar za opremo objekta, čeprav je bilo ob polaganju temeljnega kamna novembra 2018 obljubljeno, da bo to prispevek države oziroma ministrstva za obrambo. Objekt bo opremljen predvidoma do konca julija.

vir vestnik.si

Bolniki z območja lendavske upravne enote so ostali brez javnih zdravstvenih storitev fizioterapije.

Sava Turizem, dosedanji izvajalec teh storitev, in nov lastnik Term Lendava namreč nista sklenila dogovora, da bi lahko Sava Turizem to dejavnost še naprej izvajala v hotelskem objektu. Sodelovanje se je prenehalo celo tako, da so prostorom, kjer je potekala zdraviliška dejavnost, prekinili dobavo električne energije, tako da ni bil več mogoč niti vpogled v računalnike, kjer so bili shranjeni tudi podatki o bolnikih na čakalni listi za zdravljenje.

Poročali smo že, da je madžarski kupec ob začetku nakupa Term Lendava nakazal, da ga zdraviliška dejavnost ne zanima. Direktor Term Lendava, Madžar Peter Molnar, je na nedavni tiskovni konferenci povedal, da so junija prekinili sodelovanje s Savo Turizmom, ki je tudi po izvedenem nakupu še nekaj mesecev upravljala terme, in ker sami nimajo koncesije za opravljanje zdravstvenih storitev, ampak ta pripada Savi Turizmu, so te s 1. julijem prenehali izvajati v svojem objektu. O tem, ali bi morda sami opravljali to dejavnost, pa se, tako Molnar, še odločajo.

Območju lendavske upravne enote pripada po delitvi dela in sklenjeni pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) 4,8 fizioterapevtskega tima. Koncesijo za izvajanje te dejavnosti je Občina Lendava pred leti podelila Termam Lendava oziroma Savi Turizmu, občina pa lahko zdaj zaradi neizvajanja teh zdravstvenih storitev objavi razpis za nadomestnega izvajalca. Sama tudi opravi izbor med ponudniki, ki se bodo prijavili na razpis, in ugotovi, ali izpolnjujejo zahteve za opravljanje dejavnosti.

Svoj predlog potem predstavi ministrstvu za zdravje in ZZZS, in ko oba dasta soglasje, občina lahko sklene koncesijsko pogodbo, zdaj za največ 15 let. Glede na to, da gre za nadomestno koncesijo, bi lahko bil postopek izbire novega koncesionarja končan še v tem letu.
Lendavski župan Janez Magyar je povedal, da bo s tem v zvezi
najprej opravil pogovor z direktorjem Term Lendava, nato pa bo občina začela postopek za izbiro novega izvajalca teh storitev. Interesenti se namreč že oglašajo.

vir: vestnik.si

Na enoletno posojo iz ekipe Puskás Akadémia FC je prišel madžarski mladinski reprezentant.

Nafta se je okrepila s prvim letošnjim prestopom. Lendavske vrste je okrepil Kevin Körmendi, ki igra na poziciji levega bočnega igralca in je bil vzgajan v mladinskih moštvih ZTE FC in Puskás Akademije, v zadnjih dveh sezonah pa je odigral 27 tekem za drugo ekipo Puskás Akadémia FC v tretji madžarski ligi.

V zadnjih letih je igralec 24-krat oblekel tudi dres madžarske mladinske reprezentance, za katero je nazadnje igral decembra 2019 proti reprezentanci Hrvaške, so še sporočili iz kluba. 

vir: vestnik.si