Podrobnosti
Kategorija: Novice

Župan ustavljanje projekta označil za "politikanstvo"

Po več kot treh letih od prve napovedi večmilijonskega turističnega projekta Nad mestom Lendava do stolpa Vinarium, ustanovitve civilne iniciative zoper postavitev gondole sredi leta 2021 in vmesnega zatišja do pridobitve državne koncesije za graditev gondolske žičnice septembra lani se je o projektu v Lendavi razvnela ostra razprava. To je sprožilo pismo sveta Krajevne skupnosti (KS) Gorice pri Lendavi vodstvu občine in občinskim svetnikom.

V pismu piše, da svet krajevne skupnosti, ki se je sestal 14. januarja letos, z obžalovanjem ugotavlja, da občina vztraja pri izvedbi projekta, kljub temu da so krajani na zboru občanov, ki je bil 18. junija 2021, jasno izrazili stališče, da nasprotujejo gradnji žičnice. Svet krajevne skupnosti je zato predlagal, da iz dokumenta Predlog načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Lendava umaknejo pridobivanje parcel, potrebnih za postavitev gondole.

Na dopis se je odzval župan Janez Magyar ter v odgovoru KS Gorice pri Lendavi navedel, da predstavniki občine niso imeli priložnosti sodelovati na omenjenem sestanku sveta, kjer bi lahko pojasnili zadeve, povezane s pritožbami krajanov. »Tako početje obžalujemo in menimo, da gre za navadno 'politikantstvo', saj so bile v zvezi s predmetno zadevo razprave na različnih instancah, tako na Občini Lendava kot na zboru krajanov KS Gorice pri Lendavi,« je zapisal. Poudaril je tudi, da iz sklepov sveta izhajajo neresnice. Kot je pisno pojasnil za naš medij, ne drži, da bi krajani na zboru leta 2021 zavrnili umestitev žičnice. »O podpori ali (ne)podpori projektu krajani niso glasovali! Sicer pa KS Gorice pri Lendavi za zastopanje v zvezi s tem projektom nima pooblastila, ga ni nikoli zaprosila in ga tudi nikoli ni pridobila. Zato tudi ne predstavlja njihovega interesa in stališča, ampak le interes in stališče ozkega kroga ljudi,« še zapiše župan Občine Lendava.

Občinski svet razdvojen
Sklepi sveta krajevne skupnosti in odziv župana nanje, prav tako protestno pismo prizadete občanke, ki ga je pred časom poslala na naslov občine ter članom občinskega sveta, so razpravo o projektu sprožili tudi na seji občinskega sveta, ki je bila 17. januarja. Pokazala je na razdvojenost svetnikov in pomisleke, če bi bilo treba za uresničitev projekta delovati zoper občane, v skrajnem primeru s postopkom razlastitve.
»Absolutno ne drži navedba, kar sem poudaril tudi na seji občinskega sveta, da mora občanka svoje nepremičnine zapustiti. To je zavajanje in širjenje neresnic, ki je politično obarvano,« je v odgovorih za naš medij zapisal župan Janez Magyar. Podčrtal je, da so vsi lastniki zemljišč, za katera bo občina pridobivala lastništvo, že dali soglasje k prodaji, parcele omenjene občanke pa niso predvidene za nakup, temveč za pridobitev služnosti.

Gondola ne bo rešila prometa

Ivan Denša, predsednik KS Gorice pri Lendavi, pove, da bi se krajevna skupnost morala glede umeščanja gondolske žičnice res oglasiti že prej, kajti nenaklonjenost temu projektu med krajani obstaja že ves čas. Doda, da niti krajani, ki čutijo breme povečanega prometa po cesti do razglednega stolpa, niso prepričani, da bi z gondolo rešili ta problem. Napovedal je, da bodo februarja ali v začetku marca izvedli zbor krajanov, na katerem bodo obravnavali letno poročilo o delu krajevne skupnosti, ena od točk pa bo namenjena tudi sporni postavitvi gondole.
Na vprašanje glede možnosti, da bi voljo krajanov preverili z referendumom, Denša odgovarja, da sam o tem težko sodi, če pa bi bili ljudje za to, bi ga tudi izvedli.

Opustitev ne pride v poštev

Projekt Nad mestom Lendava do stolpa Vinarium je bil v načrt razvojnih programov Občine Lendava za obdobje 2018–2022 uvrščen oktobra 2020, občina pa je po besedah župana vse od takrat postopke vodila transparentno in s širšim konsenzom deležnikov. Navede tudi večstranske pozitivne razvojne učinke projekta, kot so oživitev starega mestnega jedra, razbremenitev cest v mestu in Lendavskih goricah, bogatitev turistične in kulinarične ponudbe ter drugo. »Zato se vam odgovor na vprašanje, ali bo Občina Lendava nadaljevala aktivnosti po načrtu za izvedbo projekta, ponuja sam od sebe,« v odgovorih na novinarska vprašanja še zapiše župan.

Občanki svetovali »pomiritev«

Prizadeta občanka, katere ime poznamo v uredništvu, je povedala, da je na svoje protestno pismo zdaj prejela odgovor župana Janeza Magyarja. V njem ta navaja, da so bile vse parcele, potrebne za izvedbo projekta, tako tudi njena, zajete že v občinskem dokumentu, načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem za obdobje 2018–2022. Ob tem sama poudarja, da je že leta 2021 županu z dopisom, ki mu ga je poslala prek pooblaščenke, sporočila, da ne dovoli, da se kakor koli posega v njeno lastninsko in drugo ustavno varovano dobrino.
Prvi osebni sestanek z lastniki parcel, na katerih se načrtuje gradnja gondole, je bil marca 2021. Na njem je bil prisoten ob predstavnikih občine še strokovnjak za žičnice. Lastnikom zemljišč so bile ponujene v podpis pogodbe o ustanovitvi služnosti oziroma o odkupu parcel, po besedah občanke pa jim je bilo takrat tudi rečeno, da se bodo morali v korist javnega dobrega s tem »pomiriti«. Sama ni ničesar podpisala, da ne dovoljuje poseganja v svojo lastnino, pa je, kot rečeno, po tem sestanku sporočila še županu prek pooblaščenke.
Od takrat do danes tega mnenja ni spremenila. Pristojni z njo vmes niso iskali ali dosegli nobenega dogovora, torej so jo, kot poudari, ves čas ignorirali.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Tudi letos so dan madžarske kulture praznovali 20. januarja v Gledališki in koncertni dvorani Lendava, v okviru katerega so podelili posebne nagrade na področju kulture Györgya Zale. S tem so želeli poudariti pomembnost ohranjanja madžarske kulture in priznavanje le-teh v njihovi skupnosti.

Dan madžarske kulture se praznuje vsako leto 22. januarja, ko je Kölcsey Ferenc naredil čistopis za Himno, eno najpomembnejših del madžarske književnosti. V tej pesmi so združena burna stoletja madžarskega ljudstva, kot je pesnik izrazil že v podnaslovu. Ob tej posebni priložnosti se po celem svetu organizirajo prireditve, ki poudarjajo pomembnost ohranjanja madžarske kulture za njihov obstoj.

Na začetku programa so prisluhnili sami Himni Kölcseya, za njo pa je sledil slavnostni govor generalne konzulke Konzulata Madžarske v Lendavi Gertrud Kelemen. V govoru je poudarila pomembno vlogo njihove male skupnosti z nacionalnega vidika ter spoštovanje dela, s katerim ljudje tukaj prispevajo k ohranjanju svoje identitete in ohranjanju narodne zavesti. Hkrati je čestitala vsem nagrajencem.

V slavnostnem programu so sodelovali mladi plesalci iz Evangelične osnovne in umetniške šole Sándora Reményika iz Szombathelya, ki so predstavili izjemno bogato plesno tradicijo Transilvanije pod naslovom “Zakladnice Transilvanije”.

Kulturne nagrade Zala György za leto 2024 so podelili Judit Vida Törnar, predsednica sveta Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, Dušan Orban, predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ter Ferenc Horváth, narodnostni poslanec.

Letošnji nagrajenci:

Priznanje je prejela Molnár Ferencné Göncz Ilona za več desetletno delo na področju poučevanje ljudskih pesmi.
Posebno nagrado za kulturo Györgya Zale je prejela Gál Anastázia za predstavitev prekmurskih madžarov v več dokumentarnih filmih.
Nagrado za kulturo Györgya Zale je prejela Fehér Andrea za osvojitev in predajo znanja na področju umetnosti ljudskega ročnega vezenja.
Nagrado za kulturo Györgya Zale je prejela Szomi Helena Ilona za več desetletno zavzeto delovanje na področju kulture, ki na žalost zaradi bolezni ni mogla prisostvovati na dogodku.
Nagrado za življenjsko delo Györgya Zale je prejel Göntér Endre za povezovanje prekmurskih madžarov z matičnim narodom preko bogate likovne ustvarjalnosti.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Namen projekta je, da bi se starejši vozniki in voznice na cestah čim dlje počutili varne in bi čim dlje ostali mobilni.

Javna agencija za varnost prometa je v sodelovanju z Generalno policijsko upravo, Darsom, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Rdečim križem Slovenije ter drugimi pripravila projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, v okviru katerega izvajajo celovite preventivne dogodke in usposabljanja za upokojence in starejše po celi Sloveniji. Namen projekta je, da bi se starejši vozniki in voznice na cestah čim dlje počutili varne in bi čim dlje ostali mobilni.

V okviru enodnevnih preventivnih dogodkov se lahko udeleženci izobražujejo v več različnih sklopih, in sicer osvežijo znanje prometnih predpisov in pravil, varne vožnje po avtocesti in hitri cesti, prisluhnejo svetovanju o zdravstvenih vidikih za udeležbo v prometu, ponovijo temeljne postopke oživljanja in po dogovoru opravijo tudi svetovalno vožnjo z ocenjevalcem na vozniškem izpitu.

Podobno izobraževanje je bilo izvedeno tudi v dvorani hotela Cubis v Lendavi, udeležilo se ga je več kot 30 starejših voznikov, ki so obravnavali omenjene teme, vsak udeleženec pa je po koncu prejel praktično darilo.

V letošnjem letu bo naslednje tovrstno izobraževanje v Pomurju potekalo 28. maja v prostorih Društva upokojencev Beltinci. Že lani pa so bili pri nas izvedeni trije takšni dogodki.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zagotovili bodo parkirni prostor za dodatnih 18 vozil.
Občina Lendava nadaljuje s prizadevanji za izboljšanje urbanega okolja in zadovoljstva svojih občanov. V skladu s tem je občina pristopila h gradnji dodatnih parkirišč ob stanovanjskih blokih na Trgu ljudske pravice v Lendavi.
Novo gramozirano parkirišče v velikosti 5 krat 50 metrov bo prineslo povečanje parkirnih kapacitet v tem delu mesta in zagotovilo 18 dodatnih parkirišč za osebne avtomobile. Takoj ko bodo vremenske razmere dopuščale, bodo vgrajeni tudi robniki okoli parkirišča.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Panonskem naselju v Lendavi se je začela obnova dotrajane kanalizacije.

Obnova dotrajane kanalizacije bo prinesla izboljšave v učinkovitosti sistema, saj bo ločitev meteorne in fekalne kanalizacije prispevala k boljšemu ravnanju z odpadnimi vodami, so zapisali na uradni strani lendavske občine. Skupna dolžina sanirane kanalizacije bo približno 760 metrov, kar bo omogočilo učinkovitejšo in trajnostno infrastrukturo. Zaradi del so v veljavi delne in občasne zapore cest, potek del pa se bo prilagajal vremenskim razmeram, zato na občini občane prosijo za razumevanje in upoštevanje morebitnih sprememb.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na eni od starih opuščenih plinskih vrtin pri Čentibi družba Dravske elektrarne Maribor (DEM) skupaj z Geološkim zavodom Slovenije in mariborsko fakulteto za kemijo nadaljuje pilotni projekt geotermične elektrarne na opuščeni vrtini za plin. Zaradi nekaj zapletov so se postopki zavlekli, tako da bodo vrtino predvidoma testno zagnali spomladi.

Gre za prvo tovrstno elektrarno, ne le v Sloveniji, temveč na svetu, je dejala vodja projekta Mojca Božič iz DEM. Na suhi opuščeni plinski vrtini bo to podjetje iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne s partnerji preskusil popolnoma novo tehnologijo, to je zaprt krožni sistem, v katerem kroži amonijak.

A ta ne prihaja v stik s toplo kamnino, je pojasnila Božič. "V vrtino je vstavljena gravimetrična cev, sestavljena iz dveh cevi; ena je manjšega, druga večjega premera. Po tanjši se v cev dovaja amonijak, ki se ob stenah vrtine segreje in upari. To paro po debelejši cevi dovajamo na turbino," je pojasnila Božič. Turbina nato poganja generator in proizvaja elektriko. Amonijak medtem odpotuje skozi turbino nazaj v izmenjevalec toplote, kjer kondenzira in se vrne v vrtino.

Vrtina je globoka 3000 metrov, zgoraj sta na približno 40 kvadratnih metrih strojnica in hladilni sistem. Pilotna geotermalna elektrarna bo imela predvideno moč 50 kilovatov. "Načrtovano je, da bo elektrarna poskusno delovala eno leto, lahko pa se seveda zgodi, da vrtina ne bo imela dovolj toplotne kapacitete," je povedala Božič in dodaja, da je prav to je namen pilotnega projekta. Gre torej za to, da se preizkusi vse procese, določi obratovalne stroške in spozna vse mogoče nepredvidene dogodke.

"Je pa tak pilotni projekt kar tvegan, ker se nimaš na kaj upreti, vse delaš prvi," je še opozorila vodja projekta in pristavila, da taki projekti zato tudi niso ekonomsko dobičkonosni. Je pa po njenem prepričanju v opuščenih vrtinah velik potencial, saj so drugače stroški vrtanja za ureditev geotermalnih elektrarn zelo visoki. Pri uporabi že narejene vrtine se po njenih besedah rešuje tudi ekološki problem, saj iz nekaterih opuščenih vrtin izhajajo toplogredni plini.

Gradbena in strojna dela ob bodoči geotermični elektrarni v Čentibi so po besedah Božič končana, trenutno urejajo še elektroinštalacije, razsvetljavo in ozemljitve. Poleg tega vrtino izsušujejo, ker jo je bilo treba med sanacijo izpirati in je notri ostalo še nekaj vode.

Prav ta sanacija vrtine, ki se je po besedah Božič časovno podaljšala, ker iz vrtine niso mogli odstranili ločilnika med dvema gravitacijskima cevema, je povzročila zamude glede na prvotno časovnico projekta. Vrtino bi morali namreč po prvotnih načrtih testno zagnati že letos jeseni, po zadnjih ocenah pa jo bodo predvidoma spomladi prihodnje leto.

Ker gre za pilotni projekt, sta partnerja v projektu - DEM in mariborska kemijska fakulteta - rešitev tudi patentirala.

vir: STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V navzočnosti predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba, veleposlanice Švicarske konfederacije v Sloveniji Gabriele Schreier, ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana, predsednika uprave Sandoza Richarda Saynorja ter predsednika uprave Leka Roberta Ljolja je simbolično stekla prva faza gradnje največje neposredne tuje naložbe v Sloveniji in ene najvišjih v slovenskem gospodarstvu doslej.
Visokotehnološki center za biofarmacevtsko proizvodnjo v Lendavi v vrednosti najmanj 400 milijonov dolarjev je strateškega pomena za nadaljnjo rast samostojnega Sandoza, ki želi postati vodilno farmacevtsko podjetje v svetu za podobna biološka zdravila.
Načrtujejo, da bodo v Lendavi vzpostavili najbolj učinkovito proizvodnjo učinkovin za biološka zdravila v Evropi, s čimer se bo še okrepila vloga Slovenije na tem hitro rastočem farmacevtskem področju.
12. 12. 2023
S sestavljanjem dvojne DNK-vijačnice so danes v Lendavi počastili 70-letnico njenega odkritja, ki je postavilo temelje za razvoj bioloških in nato podobnih bioloških zdravil, ter simbolično začeli prvo fazo gradnje novega Lekovega visokotehnološkega centra za biofarmacevtsko proizvodnjo.

Prvi od treh objektov, ki bodo zgrajeni na območju sedanje Lekove lokacije v Lendavi, bo namenjen generiranju energentov za obstoječo proizvodnjo in potrebe prihodnjega centra za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila. Center bosta sestavljala še najsodobnejši proizvodni in skladiščni objekt. Skupne površine vseh bodo obsegale 40.000 m2 . Obratovanje centra bo predvidoma steklo do konca leta 2026.

Podobna biološka zdravila omogočajo prihranke ter povečuje vzdržnost zdravstvenih sistemov. Biofarmacevtska proizvodnja je zahtevna in pogojuje najvišjo stopnjo čistosti, obenem pa so zanjo značilni nizki vplivi na okolje. Novi center je zasnovan tako, da vključuje najboljšo razpoložljivo tehnologijo za zmanjševanje porabe energije in naravnih virov.

V Lendavi nameravajo vzpostaviti tudi najbolj učinkovito proizvodnjo učinkovin za biološka zdravila v Evropi. S tem bodo podprli Sandozove ambicije, da razširi delež podobnih bioloških zdravil v svojem portfelju ter odgovori na naraščajoče potrebe po zdravljenju z njimi, ki samo v Evropi ni dostopno več sto tisoč bolnikom[1]. S centrom, v katerem bo 330 novih zaposlitev, bo Pomurje vstopilo v najsodobnejšo vejo farmacije. Pridobitev bo pospešila medsektorsko sodelovanje in prispevala h krepitvi razvojne moči Vzhodne kohezijske regije.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob je ob današnji slovesnosti povedal: »Hvaležen sem Sandozu, da je prepoznal Slovenijo kot svojo ključno točko razvoja, na kateri bo gradil svojo prihodnost. Menim, da gre za zelo lepo simbiozo med Sandozom in Slovenijo in verjamem, da bomo skupaj znali to simbiozo izkoristiti v dobrobit obeh strani. Tako Slovenije, Prekmurja, Lendave kot tudi Sandoza in globalnega trga zdravil. Na področju bio farmacije nam je v Sloveniji že uspelo postati mala Švica. S tem, ko vlagamo v znanost in razvoj omogočamo, da se bodo podobne male Švice zgodile tudi na drugih področjih. Skozi znanost in razvoj namreč lahko ustvarjamo visokotehnološka delovna mesta, podprta z znanjem naših ljudi, ki bo prepoznano v celem svetu in zaradi katerega bo kapital iz celega sveta pritekel v Slovenijo. In seveda bomo na koncu imeli vsi od tega več, tako lokalno okolje kot tudi država. In to je ta pot, po kateri bomo hodili naprej.«

Predsednik uprave Sandoza Richard Saynor je izpostavil: »Naložba v Lendavi temelji na močni tradicija Leka v Sloveniji in krepi razvojni potencial pomurske regije, zlasti glede na bližino naših obstoječih proizvodnih in komercialnih dejavnosti. Novi proizvodni center za podobna biološka zdravila bo še dodatno okrepil naše proizvodne zmogljivosti in podprl naše ambicije za spodbujanje nadaljnje rasti globalnega portfelja podobnih bioloških zdravil. Nov center in možnost nadaljnjih naložb in razširitev proizvodnje sta znak, da Sandoz še naprej ostaja zavezan Sloveniji.«

Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka, se je zahvalil za dosedanjo podporo državi in poudaril razvojni potencial naložbe: »Slovenija in Sandoz bosta z izvedbo naložbe v Lendavi okrepila svojo vlogo pri dostopnem zdravljenju bolezni, ki jih klasična zdravila ne zdravijo. V polnem zagonu je že začetni tim naših strokovnjakov, v katerem je 35 izvrstnih sodelavcev. Postopoma se jim bodo pridružili visoko usposobljeni kadri z različnih področij, od farmacije, kemije in biokemije do informacijskih tehnologij in avtomatizacije procesov. Kot najuglednejši delodajalec se zavedamo naše soodgovornosti, da najboljše talente zadržimo doma.«

Lendavska lokacija bo po začetku polnega delovanja ključnega pomena za proizvodnjo učinkovin za Sandozova podobna biološka zdravila za zdravljenje bolnikov na področju revmatologije, onkologije in imunologije.

Ali veste?

V Leku Lendava, kjer sedaj delujeta dve enoti, je 775 redno zaposlenih, med njimi več kot 30 % iz občine Lendava, več kot 85 % iz Pomurja. V enoti Antiifektivi Lendava poteka proizvodnja učinkovine najbolje prodajanega Sandozovega širokospektralnega antibiotika. Enota Trdni izdelki Lendava je največji obrat za pakiranje trdnih farmacevtskih izdelkov v Sandozu.
Potrebe po tarčnem zdravljenju bolezni, ki jih klasična zdravila ne zdravijo, so zlasti na področjih imunologije, onkologije, revmatologije in endokrinologije.
Podobna biološka zdravila so od leta 2006, odkar so bila uvedena, do leta 2022 ustvarila več kot 30 milijard evrov skupnih prihrankov v evropskih zdravstvenih sistemih in imajo ključno vlogo pri premagovanja neenakosti v dostopu do zdravljenja po svetu.
Globalno povpraševanje po podobnih bioloških zdravilih strmo narašča. Do leta 2030 bo okoli 120 biološkim zdravilom prenehal patent. Predvidena je rast trga podobnih bioloških zdravil iz 29 milijard EUR v letu 2022 na 111 milijard EUR do leta 2031.

Vir: lek.si
[1] Vir: Deep Dive Report for Europe, Act4Biosimilars: https://www.sandoz.com/report-hundreds-thousands-patients-across-europe-miss-out-advanced-medicines-due-low-biosimilar/ .

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Slovenska in madžarska predsednica bosta danes skupaj obiskali Prekmurje. Ob začetku obiska se bosta sešli na dvostranskih pogovorih v Lendavi, nato pa si med drugim ogledali prenovljeno dvojezično srednjo šolo v Lendavi, obiskali Hišo priložnosti v Radmožancih ter se v Dobrovniku pogovarjali s prebivalci, predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar in madžarska predsednica Katalin Novak bosta danes skupaj obiskali Prekmurje. Med drugim si bosta ogledali prenovljeno dvojezično srednjo šolo v Lendavi, obiskali Hišo priložnosti v Radmožancih ter se v Dobrovniku pogovarjali s prebivalci, predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva.

Ob začetku obiska se bosta predsednici sešli na dvostranskih pogovorih v Lendavi, kjer ju bo sprejel tamkajšnji župan Janez Magyar. Kot so za STA povedali v uradu predsednice republike, bodo med temami pogovorov sodelovanje med državama, slovenska manjšina na Madžarskem ter madžarska v Sloveniji in pomen dvojezičnosti.

V Lendavi si bosta predsednici tudi ogledali prenovljene prostore dvojezične srednje šole in jih slovesno predali namenu. Predstavili jima bodo tudi nekaj programov šole. Sredstva za prenovo sta prispevali tako Slovenija kot Madžarska.

V Radmožancih bosta predsednici obiskali Hišo priložnosti, kjer se bosta srečali z otroci iz Vrtca Lendava in Vrtca Pikapolonica Dobrovnik. V Dobrovniku pa imata na programu pogovor s prebivalci, predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva.

Madžarska predsednica je bila na prvem uradnem obisku v Sloveniji julija lani, ko jo je gostil tedanji predsednik republike Borut Pahor. Pirc Musar, ki je položaj prevzela decembra lani, pa je Madžarsko obiskala aprila kot drugo sosednjo državo.

vir: N1info

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Mestni hiši se je odvil Mednarodni Znanstveni Simpozij, ki je bil posvečen temi »Hrvati v Sloveniji danes: Med asimilacijo, integracijo in promocijo hrvaške nacionalne identitete.« Ta dogodek, ki predstavlja nadaljevanje istoimenskega raziskovalnega projekta, je privabil številne udeležence, med katerimi so ugledni predavatelji, predstavniki institucij in drugi pomembni gostje.

Simpozij se je začel s pozdravnimi nagovori predsednika Zveze hrvaških društev v Sloveniji Đanina Kutnjaka, župana Občine Lendava Janeza Magyarja in Dražena Srpaka, poslanca v hrvaškem Saboru ter župana mesta Mursko Središče.

Župan Janez Magyar je v svojem nagovoru poudaril: »Vesel sem, da danes gostimo tako eminentne predavatelje in predstavnike institucij na tem znanstvenem simpoziju. To je priložnost za izmenjavo mnenj, spoznavanje različnih perspektiv ter krepitev sodelovanja med občino Lendava in hrvaško skupnostjo. Dobro sodelovanje je ključno za razumevanje in spoštovanje raznolikosti, ki bogati našo lokalno skupnost.« Poudaril je, da dobro in zgledno sodelovanje Občine Lendava s hrvaško skupnostjo v Lendavi in s sosednjimi hrvaškimi mesti ter Međimursko županijo dokazuje, da je Lendava zares odprto multikulturno mesto. Župan se je zahvalil Hrvaškemu društvu Pomurje, ki ima sedež v Lendavi, za njihove aktivnosti in številne prireditve, ki bogatijo mesto.

Včerajšnji dogodek nadaljuje dvoletne aktivnosti Zveze hrvaških društev v Sloveniji, začenši z raziskovalnim projektom, ki mu je sledila izdaja publikacije.

Na simpoziju so strokovnjaki analizirali temo simpozija. V prvem delu so predavatelji iz Inštituta društvenih znanosti Ivo Pilar, osrednjega hrvaškega državnega urada za Hrvate v tujini ter Urada vlade Republike Slovenije za manjšine podrobno preučili temo simpozija. V drugem delu pa so sledila predavanja predstavnikov institucij, Veleposlaništva Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji, Generalnega konzulata Madžarske v Lendavi, Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, Inštituta za narodnostna vprašanja Republike Slovenije, Knjižnice – Kulturnega centra Lendava, Hrvatske matice iseljenika, Grada Čakovec in podružnice Matice Hrvatska iz Čakovca.

Številni ugledni predavatelji so predstavili strokovne analize ter poglobljene vpoglede v raznolike vidike življenja hrvaške skupnosti v Sloveniji, od zgodovinskega okvira do demografije in aktualnega položaja. Predstavniki institucij so tako delili svoje vpoglede o odnosih med državami ter vlogi manjšin v sodobni družbi, kar lahko odpira vrata za novo obdobje dialoga in sodelovanja, so sporočili iz Občine Lendava.

vir: Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Studio madžarskih programov RTV Slovenija letos praznuje 65-letnico obstoja Pomurskega madžarskega radia in 45-letnico televizijske oddaje v madžarskem jeziku Mostovi/Hidak.

29. novembra pred 65 leti je predhodnik MMR-ja, Radio Murska Sobota, prvič predvajal v madžarskem jeziku. Tistega dne so prvič predvajali nekajminutne novice v madžarščini. Studioje bil urejen v kletnih prostorih gasilskega doma, prva napovedovalca pa sta bila Estera Pleša in Albert Ábrahám. Danes ima radio sodoben studiu v Lendavi in oddaja 24-urni program, kjer pripravlja 36 tematskih oddaj in novice tiskovnih agencij.

Pomurski madžarski radio vsak dan v maternem jeziku obvešča madžarsko skupnost v Prekmurju in njene poslušalce o dogajanju na narodnostno mešanem območju, v Prekmurju, Sloveniji, Madžarski in svetu. Odgovorni urednik radia Atilla Pisnjak ob jubileju ponosno gleda v prihodnost: »V 65 letih delovanja Pomurskega madžarskega radia se je mnogo vsega zgodilo, bili so boljši, spet drugič slabši časi. Zahvala za to, da naša postaja tudi danes oddaja v tem obsegu, gre bivšim in sedanjim sodelavcem ter njihovemu včasih zares požrtvovalnemu delu, zato sem kot nedavno imenovani urednik nanje izredno ponosen. Naša odgovornost je zelo velika, saj smo edini medij, ki vsakodnevno obvešča v Sloveniji živečo madžarsko skupnost o aktualnih dogajanjih. Poleg informiranja ustvarjamo tudi različne izobraževalne, mladinske, otroške, svetovalne in druge vsebine, ki iz dneva v dan popestrijo naš program. Pri podobnih jubilejih se ne smemo le ozirati v preteklost, ampak moramo gledati predvsem v prihodnost, ki naj bo za vse člane RTV-družine in njihove poslušalce ter gledalce svetla. K temu želimo prispevati vsi zaposleni Pomurskega madžarskega radia.«

Obenem letos praznujemo tudi 45-letnico oddaje Mostovi/Hidak, kjer z zelo tankočutnimodnosom do jezika, kulture in vsestranskega razvoja narodne skupnosti prispevajo h krepitvi zavesti o narodni pripadnosti in možni identifikaciji z madžarsko narodno skupnostjo. Največ programskega časa namenijo narodnostni kulturi, izobraževanju, ohranjanju izročila, narodnostni politiki in gospodarstvu, zastopana pa so tudi druga področja življenja. V oddaji si prizadevajo graditi most med madžarsko narodno skupnostjo ter večinskim narodom v Sloveniji, po drugi strani pa tudi z matičnim narodom na Madžarskem.

V minulih petinšestdesetih oz. petinštiridesetih letih sta se oba medija z majhnimi, a odločnimi koraki razvijala, napredovala in dosegala pomembne rezultate pri informiranju gledalcev in poslušalcev v njihovem maternem jeziku. Sodelavci in sodelavke programov za madžarsko narodno skupnost, tako programski kot produkcijski, pripravljajo številne oddaje, namenjene najširšemu krogu gledalcev in poslušalcev vseh starosti.

Snovalci oddaj s svojim delom promovirajo večkulturnost in medsebojno sožitje dveh narodov. Ob svojem temeljnem poslanstvu tako radijski kot televizijski program v madžarskem jeziku vzpostavljata duhovne in informacijske mostove med pripadniki madžarske narodne skupnosti in večinskim narodom v Sloveniji ter matičnim narodom na Madžarskem.

vir: rtv-slo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Podjetja, ki želi na območju nekdanjega glinokopa postaviti sončno elektrarno, lastniki sosednjih zemljišč nimajo za dobrega soseda.

Postavitev sončne elektrarne v Dolgi vasi se še ni začela. Razlog za zastoj je povezan z lastniki nekaterih sosednjih zemljišč, ki investitorju ne želijo zagotoviti služnosti. Kot smo že poročali, je 11.298 kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče na območju nekdanje opekarne januarja letos kupil od Občine Lendava mariborski podjetnik Andrej Bratkovič prek svoje družbe Modra energija. Zavrnitev danih soglasij je povezana z odnosom, ki sta ga investitor kot tudi občina pokazala do lastnikov sosednjih zemljišč. Kot so sami navajali, jih z namero postavitve sončne elektrarne blizu njihovih zemljišč pred sklenitvijo kupčije ni nihče seznanil, prav tako investitor od lastnikov sosednjih zemljišč pričakuje, da mu ti zagotovijo služnost, medtem ko je občini plačal kar 306 tisoč evrov kupnine ali skoraj dvakrat toliko, kot je znašala izklicna cena na dražbi. Srečanje pri notarju tako ni bilo uspešno, je pa služnost dala Krajevna skupnost Dolga vas, ki ima v bližini vaški dom z dvoriščem.

Postavitev sončne elektrarne v Dolgi vasi se še ni začela. Razlog za zastoj je povezan z lastniki nekaterih sosednjih zemljišč, ki investitorju ne želijo zagotoviti služnosti. Kot smo že poročali, je 11.298 kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče na območju nekdanje opekarne januarja letos kupil od Občine Lendava mariborski podjetnik

Andrej Bratkovič prek svoje družbe Modra energija. Zavrnitev danih soglasij je povezana z odnosom, ki sta ga investitor kot tudi občina pokazala do lastnikov sosednjih zemljišč. Kot so sami navajali, jih z namero postavitve sončne elektrarne blizu njihovih zemljišč pred sklenitvijo kupčije ni nihče seznanil, prav tako investitor od lastnikov sosednjih zemljišč pričakuje, da mu ti zagotovijo služnost, medtem ko je občini plačal kar 306 tisoč evrov kupnine ali skoraj dvakrat toliko, kot je znašala izklicna cena na dražbi. Srečanje pri notarju tako ni bilo uspešno, je pa služnost dala Krajevna skupnost Dolga vas, ki ima v bližini vaški dom z dvoriščem.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

S slovesnostjo in podelitvijo priznanj v Gledališki in koncertni dvorani Lendava je OOZ Lendava v petek obeležila svojo 45-letnico.

Predsednik OOZ Lendava Marjan Koren se je v nagovoru ozrl na preteklih 45 let povezanosti lendavskih obrtnikov in podjetnikov, nanizal najpomembnejše naloge zbornice ter izrazil ponos, da njeni člani dosegajo zavidljive uspehe v okolju, kjer delajo in širše. Zagotovil je, da se bo zbornica še naprej trudila, da jim bo pomagala na njihovi poti.

Zbornici in njenim članom so ob jubileju čestitali tudi predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, lendavski župan Janez Magyar in predsednik OZS Blaž Cvar, ki je spregovoril o aktivnostih zbornice in poudaril, kako pomembno je, da gospodarstvo v obdobju ohlajanja dobi pomoč in podporo, kar mora, je dejal, čim prej razumeti tudi država.

Za 10 let dela v obrti in podjetništvu so priznanja prejeli:

ELBO – MA, elektro-solar-knauf, d.o.o., Gomilica
Zidarstvo in keramičarstvo Verona Kociper s.p., Odranci
Tesarstvo in krovstvo Gjerek, TRIM d.o.o., Dolnja Bistrica
Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav Ciril Štaus s.p., Renkovci
Posredništvo pri prodaji, gostinstvo Janez Törnar s.p., Črenšovci
Montaža centralne kurjave in vodovoda Ivan Zadravec s.p., Renkovci
Avtoprevozništvo in storitve z gradbeno mehanizacijo Milena Horvat s.p. Srednja Bistrica

Za 20 let dela v obrti in podjetništvu so priznanja prejeli:

Vrtnarija ADAMIČ, Ivan Adamič s.p., Strehovci
DEJNA, transport in trgovina d.o.o., Gornja Bistrica
Vafel kornet Kazanfer Zejnuli s.p., Lendava
Za 25 let dela v obrti in podjetništvu sta priznanji prejeli: KIT ŽIŽKI proizvodnja kovinske opreme d.o.o., Žižki in Gostilna JAKLIN, Jaklin Milan s.p., Črenšovci.

Za 30 let dela v obrti in podjetništvu so priznanja prejeli:

FRT, podjetje za finance in računovodstvo Dolga vas d.o.o., Dolga vas

Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Robert Gönc s.p., Gaberje
FRIZERSTVO Aleksander Magyar s.p., Lendava
Pizzerija – okrepčevalnica MM Marija Marič s.p., Lendava
Frizerski salon “EVE” in studio solarij Nagy Eva s.p., Dobrovnik
Avtoprevoznik Vlado Vučko s.p., Srednja Bistrica
DENING, podjetje za storitve in inženiring d.o.o., Lendava
Za 35 let dela v obrti in podjetništvu je priznanje prejel: Kozmetične storitve Simona Fideršek s.p., Lendava.

Za 40 let dela v obrti in podjetništvu je priznanje prejelo Avtoprevozništvo in kurivo Arpad Sobočan s.p., Dolnji Lakoš

Za aktivno in uspešno delo v Območni obrtno-podjetniški zbornici so priznanje prejeli:

Klaudija Žilavec, TO NI GIBANICA, podjetje za gostinstvo d.o.o., Lendava
Avtoservis VARGA, Boštjan Varga s.p., Strehovci
Petra Bolžidar, FRT, podjetje za finance in računovodstvo Dolga vas d.o.o., Dolga vas
Mirjana Horvat, Strojno ključavničarstvo Horvat d.o.o., Odranci

Za nadaljevanje družinske tradicije so priznanje prejeli:

Štefan Bogdan s.p. Gostilna BOGDAN, Odranci
– prevzel leta 2019 od očeta Štefana, ki je dejavnost opravljal od leta 1994
Tadej Miholič, AL-PLAST, proizvodnja in montaža stavbnega pohištva d.o.o., Odranci,
– prevzel leta 2020 od očeta Dragoja, ki je dejavnost opravljal od leta 1996
Ladislav Šimonka s.p., AVTOSERVIS LACI, Dolnji Lakoš
– prevzel leta 2022 od očeta Ladislava, ki je dejavnost opravljal od leta 2012
Jožef Padar ZIDARSTVO PADAR, gradbene in druge storitve d.o.o., Žižki
– prevzel leta 2018 od očeta Jožefa, ki je dejavnost opravljal od leta 1994
Vida Simon Računovodstvo in poslovno svetovanje VIDA, Kot
– prevzel leta 2023 od mame Marije, ki je dejavnost opravljala od leta 1997

Obrtniki, ki so letos opravili mojstrski izpit: Bogar Branko, zidarski mojster; Matko David, tesarski mojster; Smej Tadej, zidarski mojster in Tkalec Peter, zidarski mojster.

Za podjetniške dosežke sta posebno priznanje prejeli podjetji: Biroplast Solutions d.o.o., Naj MIKRO podjetje 2022 v akciji Pomursko podjetje leta, in KIT Žižki, proizvodnja kovinske opreme, d. o. o., Črenšovci.

Priznanje Obrtne zbornice Slovenije in Bronasti ključ so prejeli: BOŠTJAN VARGA, samostojni podjetnik »AVTOSERVIS VARGA« s sedežem v Strehovcih, ŠTEFAN SMEJ, lastnik in prokurist podjetja »Gradbeništvo Smej« s sedežem v Odrancih, MILAN ŠPILAK, samostojni podjetnik »AVTOMEHNIKA IN TRGOVINA« s sedežem v Turnišču, in KLAUDIJA ŽILAVEC, solastnica in prokuristka podjetja »TO NI GIBANICA d.o.o.« s sedežem v Lendavskih goricah.

Priznanje Obrtne zbornice Slovenije in Srebrni ključ so prejeli: ALEKSANDER MAGYAR, samostojni podjetnik »FRIZERSTVO«, s sedežem v Lendavi, JOŽEF KOVAČ, samostojni podjetnik »STAVBNO KLEPARSTVO«, s sedežem v Pince Marofu, SANDRA GOMBOC, direktorica podjetja »FRT Podjetje za finance in računovodstvo d.o.o.«, s sedežem v Dolgi vasi, IVAN DENŠA, družbenik in direktor podjetja »DENING, podjetje za storitve in inženiring d.o.o.«, s sedežem v Lendavi in MARJAN KOREN, samostojni podjetnik, elektro dejavnost in varnostni inženir, » ELKING Elektrotehniške storitve« s sedežem v Turnišču.

Priznanje Obrtne zbornice Slovenije in Zlati ključ je prejel ARPAD SOBOČAN, samostojni podjetnik, dejavnost »avtoprevozništvo in kurivo» s sedežem v Dolnjem Lakošu. Obrtna zbornica Slovenije je podelila Območni obrtno-podjetniški zbornici Lendava priznanje za dolgoletno povezovanje obrtnikov in podjetnikov ter krepitev obrtno-podjetniškega zborničnega sistema. Spominsko plaketo je prejela Trgovinske in obrtna zbornica iz Nagykanizse.

vir: Pomurec.com