Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je ena izmed prvih treh občin, ki se je pridružila trajnostni pobudi zavarovalnice Generali, imenovani »DIGITALNO SAMOSTOJNI«.

Projekt je namenjen olajšanju vsakodnevnega življenja starejših občanov, ki se pri enostavnih vsakdanjih opravilih vse pogosteje srečujejo z nujno uporabo pametnih naprav in povečanju njihove računalniške pismenosti.

Na brezplačnih računalniških tečajih, ki so potekali v prostorih Mestne hiše od 7. do 10. novembra 2023, so se tako starejši občani na osnovnih in nadaljevalnih tečajih, ki so obsegali 15 pedagoških ur, spoznali z osnovno uporabo interneta, e-pošte, pametnih telefonov, naučili so se vzpostaviti video klic, dostopati do storitev e-zdravja in pridobili še drugo uporabno znanje.

Udeležence tečaja je pozdravil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar in jim zaželel da osvojene digitalne veščine s pridom uporabijo v vsakdanjem življenju in digitalnih izzivih.

S projektom »DIGITALNO SAMOSTOJNI« in pobudo »Digitalno opismenjevanje starejših« si Občina Lendava prizadeva za bolj vključujoče in digitalno usmerjeno okolje za svoje starejše občane, kjer bodo lahko enostavno in samostojno opravljali svoje vsakodnevne naloge v sodobnem svetu.

Slovenija v digitalni pismenosti starejših zaostaja za povprečjem EU, kar potrjujejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Leta 2021 je v starostni skupini od 65 do 74 let delež oseb brez digitalnih veščin znašal 45 %, kar je nad povprečjem EU-27 (41 %). Projekcije o staranju prebivalstva (Eurostat) kažejo, da se bo v prihodnjih desetletjih pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Lani so starejši od 65 let predstavljali 21 %, leta 2100 naj bi jih bilo že 32 %, so sporočili iz Občine Lendava.

VIR: Pomurec.com / FOTO: Občina Lendava in Pixabay.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Drugoligaši so s 16. krogom pričeli drugo polovico prvenstva. Beltinci so po preobratu klonili v Ajdovščini, poraz »žutih« pa so izkoristili Lendavčani, ki so z zmago v Novem mestu izenačili izplen vodilne ekipe 2. SNL.

Prekmurska drugoligaša sta ob polovici prvenstva zasedala vrh 2. SNL, tako pa ostaja tudi po 16. krogu prvenstva, ki se ni razpletel po željah Beltinčanov.

Ekipa Damjana Gajserja je v drugo polovico prvenstva zakorakala s porazom. Po preobratu v drugem polčasu so se zmage veselili Ajdovci, ki so se približali na dve točki zaostanka, Beltinčane pa so z zmago ujeli Lendavčani.

Nafta je uspešno serijo rezultatov podaljšala v Novem mestu. Krka, ki je na osmih domačih tekmah osvojila le točko, je na Portovalu klonila z rezultatom 1:2. Junak modrih iz Lendave je bil dvakratni strelec Stjepan Igrec.

Hrvat v vrstah Nafte je domačo mrežo načel v 35. minuti, le dve minuti kasneje pa je podvojil prednost gostov. Dolenjci so poraz omilili v 92. minuti srečanja, ko je v polno meril Tilen Kovačič.

Lendavčani so dobili sedem od zadnjih osem ligaških preizkušenj, že desetič v nizu pa so ostali neporaženi. Posledica te serije? Modri so kljub tekmi manj ujeli točkovni izkupiček vodilnih Beltinčanov.

vir: sobotainfo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V okviru 27. praznika občine Lendava so v južnem delu mesta uradno in slovesno odprli Nogometno akademijo Lendava. Nogometu je bil pravzaprav posvečen ves dan.

Začel se je s predstavitvijo knjige 12o let nogometa v Lendavi avtorja Franca Horvata Meštroviča in odprtjem priložnostne razstave, osrednji dogodek dneva pa je bilo slavnostno odprtje Nogometne akademije Lendava. Skupaj so otvoritveni trak prerezali župan občine Lendava Janez Magyar, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije Stanislav Glažar, predstavnik madžarske nogometne zveze Imre Gellei, olimpijski in svetovni ter večkratni madžarski prvak v plavanju ter član Mednarodnega olimpijskega komiteja Daniel Gyurta in predsednik Nogometnega društva 1903 Gabor Vegh, vsi so pred tem tudi nagovorili prisotne in poudarili velik pomen akademije, za katero med drugim upajo, da bo nekoč dala tudi kakšnega novega reprezentanta izbrane članske vrste Slovenije ali Madžarske.

Predstavnika madžarske in slovenske nogometne zveze sta Veghu izročila tudi spominski darili. Nov objekt je tik pred uradnim odprtjem blagoslovil župnik Martin Dolamič Konrad.

Nogometno akademijo sestavljata dve stavbi, od katerih glavna meri 2000 kvadratnih metrov, en servisni objekt v velikosti 280 kvadratnih metrov, eno športno igrišče z umetno travo in dve športni igrišči z naravno travo, eno igrišče za nožni tenis, 3000 kvadratnih metrov asfaltne površine, 5000 kvadratnih metrov travnatih zelenic, 1800 kvadratnih metrov urejenih zelenic (park), 165 javnih parkirišč, od tega devet za invalide, 30 parkirnih mest za osebje in dve parkirišči za avtobuse.

V pritličju glavne stavbe je osem garderob s tuši in sanitarijami, telovadnica, masažna soba, garderobe za osebje in trenerje ter kuhinja z dvema ločenima jedilnicama, v zgornji etaži pa bodo pisarne, sejne sobe, soba za prosti čas, konferenčna soba in 16 sob za dve osebi, vsaka ima ločen tuš in umivalnik. Objekt še ni v celoti opremljen, zato bodo še en ogled za javnost pripravili ob dnevu odprtih vrat.

Po odprtju so na igriščih potekale tekme mlajših selekcij Nafte 1903 in FC ZTE iz Zalaegerszega, zvečer na stadionu v športnem parku Lendava pa še dvoboj veteranskih ekip Nafte 1903 in Mure.

Nafta 1903 je najstarejši slovenski nogometni klub, nogometna akademija pa je po besedah govornikov ena največjih pridobitev tudi za slovenski nogomet, čeprav je zrasla ob precejšnji pomoči madžarske vlade. Celoten projekt je stal nekje med osem in devet milijonov evrov. Leta 2018 so bili zaključeni prvi projektni načrti za gradnjo akademije, hkrati pa tudi za gradnjo igrišča z umetno travo poleg Dvojezične srednje šole Lendava, ki so ga predali namenu leta 2019. Temeljni kamen akademije je bil položen 17. julija 2021 ob prisotnosti ministra za zunanje zadeve Madžarske Petra Szijjarta. Pot do dokončanja kompleksa je bila kar zahtevna, končala pa se je 26. oktobra letos.

Vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Svetniška skupina je ostala brez enega člana komisije za mandatna vprašanja in imenovanja
Lendavski občinski svetniki iz Gibanja Svoboda so izstopili iz odborov in delovnih teles, v katerih so delovali. Izstopili so tudi iz svetov javnih zavodov in skladov, je povedal vodja svetniške skupine Gibanja Svoboda v Lendavi Dejan Süč.

Občinski svetniki Gibanja Svoboda v Lendavi, poleg Dejana Süča še Lidija Kreft, Sven Sarjaš, Helena Antolin Tibaut in Marko Franko, so po besedah Süča že dlje časa nezadovoljni z delovanjem delovnih teles občine.

V petek zvečer je "sodu izbila dno" seja komisije za mandatna vprašanja in imenovanja lendavske občine, ko je njihova svetniška skupina ostala brez enega člana. Mesto, ki naj bi pripadalo Gibanju Svoboda, je namreč dobil DeSUS.

Süč je pojasnil, da je kolegom iz Gibanja Svoboda zato predlagal, da izstopijo iz delovnih teles. "Že ob nastopu mandata smo bili glede na razrez prikrajšani za nekaj mest. Tudi v komisiji za mandatna vprašanja imamo – čeprav ima SDS prav tako pet svetnikov – mi le enega predstavnika, oni pa dva. Včeraj pa so nam ponovno vzeli eno kvoto," je navedel.

Nove člane v komisijo za mandatna vprašanja in imenovanja so morali imenovati, ker je Süč, ki je od septembra poslanec, moral zaradi nezdružljivosti funkcij odstopiti kot član svetov javnih zavodov v občini. Po njegovih besedah so bili v komisiji za mandatna vprašanja preglasovani, potem ko je predsednik komisije iz vrst SDS-a predlagal, da se mesto, ki bi sicer moralo pripadati njim, dodeli drugi listi.

Magyar: gre za otročje vedenje
Župan Janez Magyar je dejanje Gibanja Svoboda označil za "otročje in neresno". Njihovo dejanje se mu zdi res neodgovorno, saj se je Süč na seji strinjal s tem, da mesto v svetu javnega zavoda dobi tudi DeSUS, ki do zdaj ni imel kvote v nobenem zavodu. Župan dodaja, da tako ravnanje ni v korist občini in občanom, saj da Süč očitno pozablja, da dela za ljudi.

Magyar dodaja, da se mu zdi "otročje", da se je Süč na seji z dogovorjenim strinjal, nato pa so vsi člani Gibanja Svoboda naslednji dan odstopili iz odborov. "Kot župan se že v prejšnjem mandatu in tudi zdaj nisem vtikal v delo delovnih teles, kar je edino korektno in kar je tudi Süč kot korektno opisal. Tako zdaj ne razumem čisto tega dejanja Gibanja Svoboda," je dejal in dodal, da ne razume, zakaj se je Süč na seji strinjal, naslednje jutro pa odstopil in "s sabo potegnil" še vse druge svetnike iz vrst Gibanja Svoboda.

Süč je potrdil, da na seji ni veliko razpravljal, se je pa vzdržal glasovanja. Dodal pa je, da že dlje časa opaža, da delovna telesa občine ne delujejo, kot bi morala. Tako se, kot je navedel, pred sejami občinskih svetov odbori in komisije ne sklicujejo, da bi obravnavali gradiva, ki gredo na sejo.

Zato je razlog za njihov izstop iz občinskih odborov po njegovih besedah širši, saj da že dlje časa opozarjajo, "da projekti, ki jih zdaj kot domnevno koruptivne županu očita parlamentarna preiskovalna komisija, nimajo realnih denarnih postavk. Je pa bilo ogromno denarja že počrpanega in izplačanega za pripravo projektnih dokumentacij". Kot svetniška skupina se želijo od takih dejanj distancirati, je še poudaril Süč.

vir: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Minula seja Sveta pomurske razvojne regije je načrtno potekala v prostorih lendavskega Leka, kjer bo tudi prizorišče ene največjih zasebnih investicij v zgodovini države.

Poleg znanih problematik glede poplavne varnosti in financiranja občin, kjer ni minilo kritičnih besed o investicijski podhranjenosti pomurskih občin pri zagotavljanju razvoja, je minula seja sveta regije imela tudi spodbudno sporočilo. Predstavniki Leka so namreč županom predstavili vizijo in strategijo Leka po ločitvi Sandoza od Novartisa, s poudarkom na več kot 400-milijonski investiciji v novo tovarno za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil, ki jo bodo zgradili v Lendavi.

Zgled za druge in spreminjanje zgodovine

Lek je zagotovo ena izmed pomembnejših družb v državi, saj letno obrne več kot 1,7 milijarde evrov, kar je približno 3 odstotke celotnega bruto družbenega proizvoda Slovenije, in zaposluje več kot 3700 ljudi, s čimer je peti največji delodajalec na državni ravni. Na lokaciji v Lendavi v dveh enotah - Trdni izdelki in Antiefektivi - je zaposlenih že blizu 800 oseb. To število se bo v naslednjih letih še bistveno povečalo, saj bo z novo enoto bifarmacevtike ustvarili še dodatnih 300 novih delovnih z visoko dodano vrednostjo. Simon Rečnik, dolgoletni direktor trdnih izdelkov in član uprave Leka, je tako poudaril pomen, ki ga Lek daje pregovorno nerazviti severovzhodni Sloveniji in željo, da ta regija doživi preboj in neha zaostajati.

"Naj bo ta investicija in to, kar kot Lek lahko dajemo temu delu Slovenije, en simboličen vzgled za vse druge," je med drugim poudaril Rečnik in predstavil še sodelovanje Leka z akademsko sfero, konkretno z Univerzo v Mariboru, pri izobraževanju in zagotavljanju potrebnih kadrov. Namere Leka so toplo pozdravili prisotni župani in tudi poslanec Tine Novak, ki je dejal, da so ravno tovrstne zgodbe tiste, ki bodo omogočila razvoj Pomurja, zato je k podpori pristopila tudi država. Vlada je namreč z Lekom podpisala memorandum, ki poleg strokovne podpore pri izvedbi investicije namenja tudi okoli 55 milijonov evrov neposredne finančne spodbude.

regor Makuc, ravno tako član uprave Leka, je dejal, da je naložba danes ocenjena pravzaprav na več kot 500 milijonov evrov, pri čemer bo vsaj 250 milijonov evrov porabljenih lokalno za delavce, dobavitelje in izvajalce, prioriteto lokalnemu okolju pa bodo dali tudi pri vzdrževanju, servisiranju in dobavi materialov, ko bo tovarna stala. Spomnil je še na potrebe 300 novih zaposlenih in tako izpostavil številne multiplikativne učinke načrtovane naložbe. Kot je dejal, z investicijo spreminjajo zgodovino in vzpostavljajo biološki ekosistem v Sloveniji, z vezjo med akademsko sfero in gospodarstvom.

"Lekov pozdrav Pomurju zato, da prepoznamo strukturne težave regije. Potrebno je od besed preiti k dejanjem, da bo to okolje lahko prebilo vse okove. Boljšega vzvoda za spremembo določenih politik in ravnanj, kot je največja investicija bodočega samostojnega generika, si ne znam predstavljati," ga je dopolnil Rečnik. Projekt je sicer trenutno v teku pridobivanja gradbenega dovoljenja, pri čemer v Leku predvidevajo, da se bo gradnja tovarne pričela že konec letošnjega leta in njeno polno obratovanje konec leta 2026.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Včeraj so v uporabo predali prenovljeno nogometno igrišče z umetno travo pri Dvojezični osnovni šoli I Lendava, kot del obeležitve Evropskega tedna športa. Otvoritveni trak so prerezali podpredsednik Nogometne zveze Slovenije Danilo Kacijan, ravnateljica DOŠ I Lendava Judit Vida Törnár in župan Občine Lendava Janez Magyar.

Podpredsednik Nogometne zveze Slovenije Danilo Kacijan je v svojem govoru izrazil veselje ob današnjem dogodku in izpostavil pomembnost gradnje športnih objektov za šport in zdrav način življenja. Hkrati pa izrazil upanje, da bo strast do športa, ki jo imajo v Lendavi, postala zgled tudi drugod.

Investicija je znašala 251.365,75 evra, pri čemer je Občina Lendava prispevala 108.865,75 evra.

Nova umetna trava, ki je certificirana kot "FIFA quality", bo omogočila igranje tekem vseh selekcij Nogometnega društva Lendava 1903, pa tudi drugih zunanjih uporabnikov. Hkrati pa bo zagotavljala varno okolje za naše šoloobvezne otroke, so zapisali na občini.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ob stolpu Vinarium kmalu restavracija in vinska klet Vinarium.
Občina Lendava je pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo restavracije in vinske kleti Vinarium, ki bosta stala v neposredni bližini stolpa Vinarium Lendava, najvišjega razglednega stolpa v Sloveniji.

Kot so sporočili, želi občina s tem korakom še dodatno utrditi svoj položaj kot destinacija, ki združuje naravno lepoto, kulturno dediščino in kulinarično doživetje.

»Gradnja restavracije in vinske kleti Vinarium predstavlja pomemben mejnik v razvoju turizma in trajnostne destinacije v Lendavi,« so zapisali.

Kulinarično doživetje, obogateno z razgledom na slikovito pokrajino Lendave
Želijo si, da bi občina Lendava postala občina zelene prihodnosti. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja za restavracijo in vinsko klet so korak bliže k uresničevanju tega cilja, so sporočili.

Restavracija in vinska klet Vinarium bosta nudili kulinarično doživetje, obogateno z razgledom na slikovito pokrajino Lendave.

»Gradnja restavracije in vinske kleti Vinarium je načrtovana z mislijo na dolgoročni trajnostni razvoj destinacije Lendava. Občina se bo še naprej trudila za ohranjanje naravne lepote tega območja in za izboljšanje življenja svojih prebivalcev ter obiskovalcev,« so dodali.

vir: sobotainfo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ferenc Horvath, poslanec madžarske narodne skupnosti, poudarja, da bo kljub končno sklenjenemu dogovoru z vlado zmeraj deloval v interesu madžarske skupnosti in celotne regije
V medijski hiši Vestnik smo v avgustu in septembru opravili intervjuje z vsakim pomurskim poslancem, članom Kluba pomurskih poslancev. Intervjuji so bili nekoliko drugačni, saj so potekali ob sproščenem kosilu v eni od pomurskih gostiln, v občinah, ki so poslancem blizu. Po Jožefu Horvatu, Tinetu Novaku, Sari Žibrat, Darku Krajncu, Veri Granfol in Damijanu Zrimu smo se za konec sestali še s Ferencem Horvathom, poslancem madžarske narodne skupnosti. Z njim smo se pogovarjali v odličnem ambientu Gostišča pri Rudiju v Šalovcih, na območju šalovske občine, ki je ena od petih prekmurskih z madžarsko narodno skupnostjo.

Poslanec ste drugi zaporedni mandat. Kako bi primerjali vzdušje v parlamentu danes s tistim, ki je vladalo v prejšnjem mandatu, ki sta ga zaznamovali dve različni koaliciji?

»Na splošno v življenju nerad primerjam, saj smo v različnih časih tudi ljudje različni. Prvi mandat je bil po svoje zelo težak. Že prva, Šarčeva vlada se je težko in dolgo sestavljala, nato pa jo je zamenjala vlada, ki jo je vodil Janez Janša. Z obema vladama sem kot poslanec narodnosti imel dogovor. Nekatere zametke smo oblikovali še v času Šarčeve vlade, potem pa ta dogovor dopolnili s konkretnimi projekti in ob koncu mandata smo lahko potegnili črto, da smo ogromno naredili, morda celo največ v nekem štiriletnem obdobju dela v državnem zboru. Zdaj smo nekje na četrtini tega mandata, dogovor o sodelovanju z vlado smo podpisali, kar je tudi neke vrsta osnova za uspešno delo. Vesel sem, da gre za nadaljevanje dogovora, ki smo ga imeli s prejšnjo vlado, neka kontinuiteta se pri tem kaže. Kako bomo uspešni, pa bomo lahko ocenili ob koncu mandata. Kot poslanec sem aktiven in poskušam vplivati na to, da se čim več dogovorjenega uresniči, a na potezi sta vlada in madžarska skupnost, ki morata projekte izpeljati.«

Zakaj je v tem mandatu trajalo tako dolgo, da je prišlo do podpisa dogovora o sodelovanju z vlado?

»Na to vam ne znam odgovoriti. S predsednikom vlade sva se pogovarjala že na začetku mandata in obljubil mi je, da dogovor bo in bo vseboval tudi konkretne projekte, ne le splošnih zadev. Čeprav dogovora dolgo ni bilo, je sodelovanje z vlado vseeno potekalo. Vsi projekti, ki so bili zajeti v prejšnjih dogovorih, pa tudi vsi drugi projekti glede financiranja madžarske skupnosti so potekali nemoteno. Če pa so se pojavili kakšni problemi, smo to reševali individualno na posameznih ministrstvih. Vesel sem, da dogovor sedaj obstaja, saj je to tudi neke vrste okvir mojega poslanskega delovanja, kakor tudi zagotovilo za našo skupnost, a tudi brez dogovora smo z vlado dobro sodelovali.«

Kaj natančno zajema sklenjeni dogovor? Verjetno tudi večletni razvojni program, ki sta ga podpisala Janez Janša in Viktor Orban lanskega februarja v Lendavi. To je bila, če se ne motim, vaša pobuda, zagotovljenih pa naj bi bilo po 25 milijonov evrov za razvoj Porabja in obmejnega območja. Se ta program že izvaja?

»To štejem za enega svojih največjih političnih uspehov. Ideja je nastala še v času Šarčeve vlade, ki je to predlagal Orbanu ob obisku v Budimpešti. Tudi jaz sem predstavil predlog madžarski strani in ob začetku prejšnjega leta nam je uspelo to zgodbo zaključiti. Če ne bomo imeli razvojnih projektov na tem narodnostno mešanem območju, se bo območje še naprej praznilo. Če se mladi ne bodo vračali in se bodo le odseljevali, bo tudi narodnostna politika sama sebi namen, naša kultura pa bo iz dneva v dan izgubljala veljavo. Bili smo tik pred tem, da bi projekt zaživel, od podpisa dogovora je preteklo že leto in pol. Še ta mesec se bosta predstavnika obeh vlad sestala. Kdaj se bo začel razvojni program izvajati in kako, pa je verjetno še vprašanje. Po zadnjih informacijah naj bi v letošnjem letu vendarle začeli izvedbo prvih projektov.«

Za izvajanje tega večmilijonskega programa naj bi bilo pristojno Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Muraba, ki je lani odprlo pisarno v Domanjševcih?

»Drži. Sam sem predlagal, da bi oni izpeljali ta tehnični del in ne bi bilo treba ustanavljati neke nove ustanove, ki bi povezovala obe državi. Za obe strani, tako slovensko kot madžarsko, je bilo to sprejemljivo.«

Zanimivo, da je pisarna na Goričkem in ne v Lendavi.

»V tem ne vidim nič slabega, ravno obratno. Kot predsednik krovne organizacije prekmurskih Madžarov sem stremel k temu, da bi naše delovanje razširili na celotno narodnostno mešano območje. Tudi projekti so bili vedno tako usmerjeni in tako je tudi prav, da se ne dogaja vse samo v Lendavi. Ne zagovarjam centralizacije, sama Slovenija je že preveč centralizirana, preveč se vse usmerja na Ljubljano. Logično je, da je glavno mesto središče večine stvari, zato je tudi logično, da je večina narodnostnih institucij v Lendavi, a je tudi prav in dobro, da se naloge širijo tudi na druga narodnostno mešana območja. Ne nazadnje se tako zagotovijo tudi kakšna dodatna delovna mesta in pojavijo novi investitorji, zato sem to pobudo tudi podprl.«

Ena izmed že dolgo prisotnih želja, o kateri je bilo v prejšnjem mandatu veliko govora, tudi v povezavi z logističnim centrom v Beltincih, je železniška povezava Redics–Lendava–Beltinci. Kakšen je status tega projekta, še posebej zdaj, ko se zdi, da infrastrukturna ministrica veliko sredstev namenja za železniško infrastrukturo?

»Ta zgodba je stara toliko, kot je stara Slovenija. Vemo, da sta Slovenija in Madžarska naredili povezavo prek Hodoša. V to, ali je bila to dobra ali slaba odločitev, se ne bom spuščal, vsekakor pa bi potrebovali tudi drugo povezavo, in sicer Lendava–Redics in potem v drugo smer Lendava–Beltinci. Lendava potrebuje to povezavo v obe smeri, potrebujejo jo tudi na Madžarskem, a tisti, ki gledajo na to strogo ekonomsko, pravijo, da že obstoječa proga ni rentabilna. Madžarska stran si je za to povezavo dolgo prizadevala, a na slovenski strani je bilo preveč zadržkov. V nekaterih dokumentih sem prebral, da je to projekt za po letu 2050, kar se mi zdi malo neresno. Menim, da moramo tako pomembne tematike, ki se nanašajo na razvoj celotne regije, še posebej če govorimo o nekem logističnem centru v Beltincih, držati nad vodo, čeprav v tem mandatu verjetno ne bo izveden. Vedno je treba odločevalce pripraviti vsaj do tega, da se bodo s tem vprašanjem ukvarjali, in upati, da se bo projekt enkrat vendarle zgodil. Če samo pogledamo, kakšna je obremenjenost s tovornim prometom na naših avtocestah, mislim, da bi bila edina logična poteza za državo, da od Kopra do Pinc izpelje železniško povezavo. Tudi, če si doma iz Lendave in nimaš avtomobila, si povsem nemočen, kar se javnega prevoza tiče. Železniške povezave ni. Tako bi bila zelo koristna z več vidikov.«

Kako pa ocenjujete sodelovanje slovenske in madžarske vlade? Kljub ideološkim razlikam se zdi, da so sosedski odnosi praktično na isto dobri ravni kakor v času prejšnje vlade, ki naj bi bila pregovorno bližje Orbanu.

»Veseli me, da sta v zadnjih desetih, petnajstih letih, tudi če so bile vlade drugače politično obarvane, obe narodni skupnosti dobili potrebno pozornost. Bili smo aktivni pri teh sodelovanjih in vpeti v zadeve, kar se nadaljuje tudi sedaj. Kot je madžarski zunanji minister Szijjarto izjavil na Bledu, je bilo odlično sodelovanje v prejšnjem mandatu pogojeno s tem, da sta Orban in Janša dobra prijatelja ter prihajata iz iste politične družine. Do nekega zatišja je sicer prišlo ob zamenjavi vlade pri nas, a tudi sam ugotavljam, kot ste že sami povedali, da je sodelovanja vse več, tudi na gospodarskem področju. V dobrem letu dni so se srečali tudi najvišji državni predstavniki in menim, da je tako tudi prav. Dobri sosedski odnosi so zelo pomembni, ne glede na to, kakšne politične barve je vlada posamezne države.«

Madžarski premier še zmeraj velja za »grdo račko« znotraj Evropske unije, pri čemer se je ta status še okrepil z njegovimi stališči in ravnanjem od izbruha vojne v Ukrajini.

»Orban ima svojo vizijo Evrope, ki jo deli z madžarskim narodom. Madžari si ne želijo neke vrste združene Evrope v stilu Združenih držav Amerike, ampak močne, samostojne države, ki lahko potem med seboj sodelujejo. Kar se tiče odnosa do vojne v Ukrajini, je treba poudariti, da več kot sto tisoč Madžarov še vedno živi v Ukrajini, njihove narodnostne pravice pa milo rečeno niso na najvišji ravni. Pred kratkim se je zgodilo tudi več napadov na njihove institucije. Madžari na to vojno ne gledajo z geopolitičnega, ampak z izrazito gospodarskega vidika, z željo, da lahko ohranijo nizke cene energentov, pri čemer so zelo močno vezani na ruski plin. Če malo pogledamo naokoli, lahko vidimo, da tudi druge evropske države uporabljajo ruske energente, čeprav to zaradi posrednikov ni videti na prvi pogled. Kot pacifist menim, da bi morali stremeti k temu, da se obe strani usedeta in poskušata dogovoriti, da lahko začnemo graditi mir v Evropi.«

Vrniva se domov. Pri obravnavi interventnega zakona ste z italijanskim kolegom prispevali glas za amandma glede ureditve nasipov ob reki Muri in tudi uspeli skupaj z SD, SDS in NSi. Je lahko takšno pisano »koalicijo« pričakovati tudi pri glasovanjih v prihodnje?

»Jaz nisem gledal na to, kdo je bil pobudnik amandmaja. V okolici lendavske občine in drugod v Prekmurju smo imeli težave z razlivanjem Mure, tudi sam sem šel pomagat in upam, da sem vsaj malo prispeval k temu, da nam voda ni povzročila tako velikih težav. Temu se lahko zoperstavimo zgolj z nasipi in to je bil tudi predlog stroke. Če so sredstva na razpolago, zakaj jih ne bi uporabili? Pri moji podpori ni pretehtalo to, katera stranka je to predlagala. Tudi v preteklosti sem se vedno odločal tako, kot sem menil, da je za narodnostno mešano območje in celotno regijo najbolj primerno. Amandma je uspel in upam, da bo projekt izpeljan. V državnem zboru smo navsezadnje, da delamo v dobro ljudi.«

Ne gre pa za kršitev dogovora, ki ga imate z vlado?

»Mi nimamo dogovora, da bi morali zmeraj glasovati skupaj s koalicijo, naše sodelovanje, kar se tega tiče, ni obvezujoče. Niti nisem dobil kakšnega klica, zakaj sem tako glasoval, in če bi bilo treba ponovno glasovati, bi storil isto. V prejšnjem mandatu je bila podobna zgodba glede frackinga. Vlada je podpirala, jaz sem bil izrazito proti, na koncu pa je tudi vlada storila korak nazaj. Vedno gledam na interese naše skupnosti in ne na interese aktualne oblasti. Tudi če imam z vlado sklenjen dogovor o sodelovanju.«

Po začetnih tenzijah Klub pomurskih poslancev deluje v polni sestavi, vložili ste tudi nekaj skupnih pobud in vprašanj, a glede na zadnji zavrnilni odgovor v zvezi s pomurskim arhivom vlade niste prepričali še z niti eno. Ima vlada posluh za potrebe Pomurja?

»Menim, da je dobro in pomembno, da poslanci sodelujemo, tudi če prihajamo iz različnih političnih skupin. Kot pa ugotavljate, velikokrat pri naših pobudah nismo uspešni. Včasih se zalomi že na kakem ministrstvu, včasih v državnem zboru, kjer strankarska pravila naredijo svoje. Prepogosto sem v teh petih letih slišal stavek 'za to nimamo pravne podlage'. Včasih imam občutek, da države ne vodijo politiki, ampak jo vodi neka višja uradniška struktura, ki pa velikokrat nima resnega namena, da bi se stvari spremenile. Imajo utečeno stanje, ki jim ugaja, zato če želimo v tej državi nekaj spremeniti, tu naletimo na odpor. Politika je včasih prešibka in bi morala biti bolj aktivna in se postaviti za tiste ideje, ki se rodijo pri nas. Poslanci smo tisti, ki smo na terenu, se pogovarjamo z ljudmi in institucijami in vemo, kaj to območje potrebuje. Dokler ne bomo imeli v Pomurju samostojnih zavodov, bo status regije šibkejši, kot bi moral biti.«

Bili ste več kot desetletje tudi prvi mož Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, a ob lanskih volitvah v svet skupnosti je prišlo do zapleta, saj so vas v lendavski madžarski skupnosti na neki način blokirali. Je še kaj grenkega priokusa zaradi razpleta ali ste po svoje tudi zadovoljni, saj ste se sedaj končno otresli očitka o nezdružljivosti funkcij, ki vas je spremljal zadnja leta?

»Vprašanje nezdružljivosti bi tudi v tem mandatu lahko odprli pri marsikom, a ne bom o tem. Če si v politiki, nekega razočaranja ne smeš pričakovati, kot človek pa sem seveda bil razočaran nad mnogimi. Ravno tisti, ki so v preteklih letih dobili največ projektov, so se odločili tako, kot so se. Jaz sem to dostojanstveno sprejel, ljudje so me vendarle prej izvolili za poslanca, kar pomeni, da mi zaupajo, in to je zame najpomembneje. Pri teh sedmih ljudeh, ki so nekako želeli ustvariti novo narodno skupnost, pa so očitno bili v ospredju drugi interesi. Bomo videli, kako bo ta njihov 'restart' uspel. Če se malo pošalim, se mi zdi ta njihov novi zagon malce prepočasen, a upam, da me bodo ob koncu mandata demantirali. Je pa vsekakor čudno ... Veljal sem za najbolj uspešnega narodnostnega politika v celotnem Karpatskem bazenu, saj smo dobili največ sredstev na prebivalca. Lahko bi se zamislili, da nekako najbolj uspešnega politika odstavijo na način, kot so ga.«

Kako pa sodelujete z novim predsednikom? Dušan Orban je bil ne nazadnje vaš podpredsednik, zato bi lahko rekli, da lendavski puč, kot ste to takrat imenovali, ni v celoti uspel.

»S predsednikom imam dobro, korektno sodelovanje. Sodelovanje, kot sem ga imel kot predsednik madžarske skupnosti z nekdanjim poslancem Laszlom Gönczem, skušam nekako uvesti sedaj. Pogovarjamo se za zaprtimi vrati, in če glede posameznih vprašanj nimamo istega stališča, menim, da mora obveljati predsednikova beseda. Za madžarsko skupnost je dobro, da iščemo skupne rešitve.«

Kot poslanec madžarske narodne skupnosti verjetno tesno in dobro sodelujete tudi z drugimi občinskimi narodnimi samoupravami in tukajšnjimi župani, tudi s šalovsko madžarsko skupnostjo in županom Iztokom Fartkom.

»Ocenjujem, da imam z vsemi župani in narodnimi skupnostmi dobro sodelovanje. Občasno se slišimo in pogovarjamo o odprtih zadevah. Še naprej želim imeti z njimi dobre in pristne odnose, saj župani in predsedniki občinskih narodnih skupnosti najbolj poznajo zadeve na svojem terenu in jaz kot poslanec jim želim pomagati. Menim, da se v Prekmurju premalo sodeluje in je preveč miselnosti, da smo lahko sami uspešni. Jaz sem bil vedno ekipni igralec in upam, da bo tudi v prihodnje z župani in narodnostnimi politiki to sodelovanje vsaj tako dobro, kot je sedaj. So pa seveda odprta neka vprašanja, ki čakajo na odgovore, in upam, da bo tukaj slovenska vlada opravila svoj del.«

Dejali ste, da vam je uspelo združiti madžarsko skupnost v Prekmurju. Je madžarska skupnost v Prekmurju danes res enotna?

»To si štejem kot svoj največji uspeh. V času mojega vodenja smo bili pri skoraj vseh glasovanjih enotni, pa ne zato, ker bi imel jaz vedno prav, ampak zato, ker smo se pogovarjali in iskali dogovore ter rešitve, ki so bile za vse sprejemljive. Menim, da politika mora tako delovati, da poišče skupne rešitve. Ravno zadnjič mi je predsednik, ko smo odpirali dijaški dom v Dolgi vasi, z nasmeškom dejal, da skoraj ni projekta iz mojega mandata, za katerega ne bi poskusili najti rešitve za izvedbo. Menim, da smo bili v preteklih letih zelo uspešni, in verjamem, da se bo to sodelovanje v enotni madžarski skupnosti tudi nadaljevalo. Verjamem, da osebni interesi ne bodo pretehtali. Na žalost obstajajo indici, da so v nekaterih krogih osebni interesi močnejši od interesov skupnosti, a verjamem, da bodo ljudje spoznali, kdo so tisti posamezniki, ki delajo predvsem zase, in kdo smo tisti, ki skušajo nekaj dobrega narediti za našo skupnost in celotno regijo.«

Če prav razumem, tu namigujete na lendavsko madžarsko narodno skupnost in lendavskega župana Janeza Magyarja?

»Tega nisem povedal, a tudi zanikal ne bom.«
vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je na Celjskem sejmu podpisalo pogodbo z Gospodarsko zbornico Slovenije o svetovalnih storitvah pri uporabi digitalnih javnih storitev. V mesecu dni bo OZS po tej pogodbi odprla digi info točke po vsej državi, kjer bodo svetovalci prebivalcem vsak dan svetovali o uporabi digitalnih javnih storitev.

V okviru strategije digitalne transformacije Slovenije do leta 2030 sta posameznik in okolje postavljena v središče zasledovanja ciljev. Z ukrepi, ki jih izvaja ministrstvo, želijo med drugim doseči, da bo leta 2030 najmanj osemdeset odstotkov ključnih javnih storitev, ki so dostopne digitalno, tudi digitalno zagotovljenih in da bo enako število uporabnikov javnih storitev uporabljalo digitalna identiteta.

»Za dosego tega cilja bomo stanovalcem svetovali oziroma pomagali pri uporabi digitalnih javnih storitev, in sicer tako, da bodo svetovalci na digi info točkah vsem svetovali in uporabnikom nudili podporo na področju uporabe digitalnih javnih storitev v na razumljiv način: uporaba elektronske osebne izkaznice in z njo povezanih mobilnih aplikacij, registracija v elektronske storitve in elektronsko podpisovanje, dostop do informacij o delu državne uprave na portalu gov.si, dostop do elektronskih storitev na portalu eUprava, registracija in prijava v portal SPOT, uporaba storitev eZdravje na portalu zVEM, dostop do e-storitev ZPIZ, uporaba državnega davčnega portala eDavki, vpogled v elektronsko zemljiško knjigo, uporaba elektronskih vinjet na portalu DARS, storitve povezane z študij in štipendije, storitve MKGP in UVHVVR, portal Volos in drugi. je ob podpisu pogodbe povedal minister za digitalno transformacijo dr. Emilija Stojmenova Duh.

“Danes smo se s podpisom pogodbe zavezali, da bomo v roku dveh mesecev odprli 222 tako imenovanih Digi info točk, in sicer po eno v vsaki občini v Sloveniji in več v občinah Celje, Kranj, Koper, Maribor, Ljubljana. Digi info točke bodo delovale najmanj pet dni v tednu ob različnih urah, najmanj 18 ur na teden. Prvih 62 Digi info točk bomo odprli v mesecu dni po podpisu pogodbe, vse ostale pa v naslednjem mesecu. O odprtju Digi info točk bomo poročali na naših spletnih straneh, naznanili pa jih bomo tudi preko lokalnih radijskih postaj in plakatov. Digi info točke bodo delovale do konca prihodnjega leta,” je povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Digi info točke bodo dopolnjevale številne druge ukrepe za povečanje digitalnih kompetenc prebivalcev Slovenije, ki jih ministrstvo že izvaja. »Najprej bi izpostavil mobilne junake, kot imenujemo usposabljanja v ruralnih okoljih na področju digitalnih kompetenc, ki so namenjene starejšim. Izobraževanja po vsej Sloveniji izvajata Ljudska univerza Velenje in Simbioza. V mobilne junake je bilo v prvem letu vključenih že več kot dva tisoč ljudi. Mednarodna zveza za telekomunikacije (ITU) je nedavno projektu mobilnih junakov podelila odlično oceno in ga uvrstila med finaliste nagrade Digital GameChangers. Verjamem, da bodo tudi digi info točke pomembno vplivale na pot digitalne transformacije in bodo med prebivalci sprejete kot uporabne.” je zaključila ministrica dr. Stojmenova Duh.

vir: slovenia.postsen

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Člani MTB Lendava so organizirali peto dirko pomurskega pokala v gorskem kolesarjenju oziroma MTB.

Na dirki, ki je potekala v Lendavskih goricah, je sodelovalo 64 udeležencev, ki so se tokrat pomerili v disciplini enduro oziroma spustu na čas po enoslednicah.

V kategoriji poganjalci je prvo mesto osvojil Tim Gašpar iz MTB Đungla Selo, drugi je bil Oskar Borovšak, tretji pa Filip Borovšak, oba iz kolesarske sekcije Športnega društva (KSŠD) Sveti Jurij.

V kategoriji U7 je slavil Maks Tit iz Športno-kolesarskega društva (ŠKD) Super Potencial, drugi je bil Maks Hebar iz MTB Lendava, tretja pa Eva Skotnik iz Športno, kulturno, turističnega društva (ŠKTD) Apače Mlinarji.

V kategoriji U9 si je zmago zagotovila Lija Leber (KSŠD Sveti Jurij), drugi je bil Lavro Osredečki, tretji pa Žan Makari (MTB Đungla Selo).

V kategoriji U11 je slavil Jaka Kline iz Društva gorskih kolesarjev (DGK) Pohorje - Spank Team, drugi je bil Matic Skotnik (ŠKTD Apače Mlinarji), tretji pa Theo Matuš (KSŠD Sveti Jurij).

V kategoriji U13 je slavil Jaka Korošec iz Kolesarskega kluba (KK) Bula, drugi je bil Anel Bek Žuvela, tretji pa Zaš Vukan, oba ŠKTD Apače Mlinarji.

V kategoriji U15 je zmaga pripadla Borutu Jerebu Sankoviču, drugi je bil Mark Kocuvan Kovačič (oba MTB Lendava), tretji je bil Rene Gabor (KK Bula).

V kategoriji U17 sta se pomerila dva tekmovalca, prvo mesto je osvojil Nino Petric (KSŠD Sveti Jurij), drugo pa Adam Somi (MTB Lendava).

V elitni ženski kategoriji je slavila Lara Jence Lazar (MTB Lendava), druga je bila Katja Filipič, tretja pa Anita Vukan (ŠKTD Apače Mlinarji).

V elitni moški kategoriji je znova zmagal Aleš Gomboc (KSŠD Sveti Jurij), drugi je bil Luka Ploj, tretji pa Sašo Tomović (KSŠD Sveti Jurij).

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V okviru Festivala Vinarium so ta konec tedna zaznamovali 450-letnico prvih knjig, natisnjenih v času reformacije na ozemlju današnje Slovenije, v Dolnji Lendavi. Gre za pomemben zgodovinski dogodek, saj so se tri knjižna dela protestantskega pridigarja, učitelja in nabožnega pisatelja Györgya Kultsárja prvič samo za to priložnost in za kratek čas iz Budimpešte vrnila v Lendavo. Knjige so napisane v madžarskem jeziku.

Ob tej visoki obletnici so v Lendavi pripravili mednarodno konferenco in odprtje razstave v Muzeju meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva, posvečeni avtorju Györgyu Kultsárju, ki je živel v Lendavi. Knjige z naslovi Kratek nauk o pripravah na smrt, Postila in Kosanje hudiča s skesanim grešnikom je v dolnjelendavski tiskarni leta 1573 natisnil potujoči tiskar Rudolf Hoffhalter, ki je leto dni gostoval na dvoru Mikloša Banffyja. Dve izmed razstavljenih sta tudi edina ohranjena primerka originalov iz tistega časa.

Leto dni priprav
Na konferenci so se zvrstila predavanja osmih predavateljev iz Budimpešte, Ljubljane oziroma širše raziskovalne okolice ter tudi iz Pomurja. Prisotni na konferenci so se podučili tudi o kulturnozgodovinskih vidikih lendavskega tiskarstva in pridigarskega slovstva do današnjih dni, avtor razstave, višji kustos Galerije - Muzeja Lendava Zoltan Lendvai Kepe je predstavil Dolnjo Lendavo Banffyjev v luči reformacije, na javnem odprtju razstave naslednji dan pa je pojasnil tudi zahtevnost tovrstnega projekta. »Na ta veliki dogodek smo se pripravljali leto dni. Knjige zahtevajo posebno obravnavo, posebno okolje, v katerem so razstavljene, 24-urno varovanje, saj sta dve izmed njih še edina obstoječa primerka originalov iz tistega časa, zato bosta na ogled zgolj dva dni, potem pa se vračata v Narodno Szechenyijevo knjižnico iz Budimpešte,« je pojasnil avtor razstave.

Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana Viljem Leban vidi v konferenci odlično priložnost za sodelovanje tako bibliotekarjev kot knjigotržcev. Po njegovih besedah lendavski prostor priča o tem, da že 450 let in več na tem območju delujejo ustvarjalci, znanstveniki, raziskovalci in podjetniki obeh narodov. Njegov madžarski kolega, generalni direktor Narodne Szechenyijeve knjižnice iz Budimpešte David Rozsa, se prav tako veseli sodelovanja s slovenskimi kolegi in novih skupnih projektov. Knjižnici sta letos podpisali dogovor o sodelovanju.

vir: slovenske novice

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Od sobote do četrtka v Gornji Radgoni poteka mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. V ponedeljek pa sta na sejmu posredovali tudi Policija in ekipa nujne medicinske pomoči, saj je občan zaprosil za pomoč, ker otrok ne diha in ne vedo, kaj mu je.

Do otroka, ki se je dušil in je že pomodrel, je takoj stekel policist Dejan Kranjec iz Policijske postaje Lendava. Otroka je dvignil in ga poteptal po hrbtu, da mu je tujek odstranil iz žrela in je otrok lahko zadihal. Otroku se je zataknil del piškota. V nadaljevanju je ponesrečenca oskrbela ekipa nujne medicinske pomoči.

"V omenjenem dogodku je policist uspešno posredoval in rešil življenje otroku in s tem pokazal veliko poguma in požrtvovalnosti," so o požrtvovalnem sodelavcu zapisali na PU Murska Sobota.

vir 24ur.com